ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZM' ZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJZMAJZMAJ2J1AJZMAJZHAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJf ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZWB_S) glci^ zmaja Številka 12 DECEMBER 1982 Leto XVII Glasilo delovne organizacije ISKRA. Industrija baterij ZMAJ Naša predvidevanja za gospodarjenje v letu 1983 POVEČANJE KONVERTIBILNEGA IZVOZA, VKLJUČITEV NOVIH IZDELKOV V REDNO PROIZVODNJO IN ZAGOTOVITEV POTREBNIH UVOZNIH TER DOMAČIH SUROVIN IN MATERIALOV, ZA ČIMBOLJ NORMALEN POTEK PROIZVODNJE, SO GLAVNE NALOGE VSEH ZAPOSLENIH V NASLEDNJEM JUBILEJNEM 60 LETU ZMAJA Splošna svetovna gospodarska kriza in sedanje razmere v jugoslovanskem gospodarstvu ne dajejo najbolj svetlih perspektiv za gospodarjenje v prihodnjem letu. Glede na izhodišča v zvezni in republiški resoluciji lahko pričakujemo težje pogoje poslovanja, ki se bodo odrazili v zma- au.1, ' , , ..■^..1...“. -'J', z naslovne strani Posnetek v naši jedilnici pred letom dni je prigoden za naslovnico letošnje decembrske številke glasila. Koliko se "klasična" želja uresničuje vseh dvanajst mesecev, je treba iskati v odgovorih pri posameznikih. Še najbolj "čista" pa v teh dneh velja vse tja do polnočnega silvestrskega trenutka. njšanih možnostih rasti proizvodnje za domači trg, manjše možnosti dodatnega zaposlovanja ter nadaljnje padanje realne vrednosti osebnih dohodkov. Mnogo več bo potrebno izvoziti na tuji konvertibilni trg, kar istočasno pomeni nižji dohodek. Letošnje drugo polletje nam v veliki meri kaže možne smeri razvoja naše delovne organizacije za prihodnje leto. Energetska kriza je povečala možnosti prodaje naših izdelkov na domačem trgu. Prvič po dolgih letih potreb kupcev nismo mogli v celoti zadovoljiti, zaradi pomanjkanja materialov in večje usmeritve v izvoz. Kljub po- stroj za izdelovanje členov R 25 po sistemu paperlined v TOZD Specialne baterije je že dve leti v rednem obratovanju. Baterije 4R 25, sestavljene iz teh členov uporabljamo tudi za namizne svetilke. večanemu izvozu razpoložljive devize občutno zaostajajo za potrebami normalnega uvoza materiala. Razliko smo delno pokrili z najetjem deviznega kredita delno pa z znižanjem zalog, ki že dosegajo kritično točko za normalen potek proizvodnje. Za naslednje leto predvidevamo 2 odstotno povečano domačo prodajo obstoječega programa. Proizvodni program bomo razširili z novimi izdelki alkalnih baterij, gumbastih baterij in svetilk. Močno moramo povečati izvoz na konvertibilni trg, da bomo iztržili vaaj 1,3 milijona dolarjev ali 4o % več kot leta 1982. Klirinški izvoz bo ostal na letošnji ravni cca 5oo tisoč dolarjev. Pri načrtovani rasti prodajnih cen, ki že po tradiciji zaostaja za rastjo nabavnih cen in inflacije, bomo dosegli skoraj 800 milijonov din celotnega prihodka, ki nam bo po planu omogočil doseči 289 milijonov din dohodka. Ta dohodek naj bi zadostoval za pokritje vseh obveznosti v višini 136 milijonov din, osebnih dohodkov v višini I08 milijonov din, skupno porabo za stanovanjske in druge potrebe v višini 14,6 milijonov din ter omogočil doseči približno 3o milijonov din akumulacije. Za realizacijo teh ciljev moramo proizvesti 44.650.000 kosov različnih baterij in 84o tisoč kosov svetilk. Približno 28 % te proizvodnje je namenjeno za izvoz. Te količine so precej večje kot smo jih dosegli letos, ko smo poleg tekoče proizvodnje razprodali skoraj vse zaloge iz preteklega leta. Zato čaka pro- izvodujo in vse službe, ki so vezane na materialno oskrbo, težka naloga v prvih mesecih leta, ko je sezonsko povpraševanje po naših izdelkih največje in ga ne bomo mogli pokriti iz zalog, ker jih ni. Enako kot velja predvidevanje za domači trg smo tudi z izvoznimi naročili glavnih izvoznih izdelkov v prvih mesecih prihodnjega leta preskrbljeni. Eden večjih problemov neizpolnjevanja naše srednjeročne usmeritve je posodobitev zastarele opreme, čeprav se vsi zavedamo, da je na zastareli in izrabljeni opremi težko delati kvalitetne izdelke po svetovno konkurenčni ceni, zaradi pomanjkanja deviz tudi v naslednjem letu ne moremo pričakovati izboljšanja. Zato je toliko bolj važno, da z drobnimi inovacijami in izboljšavami skušamo povečati produktivnost dela in tako sproščene delavce vključimo v nove -programe. To velja še posebej za čas omejevanja rasti zaposlenosti, ki se tudi pri nas ne bo povečala bistveno nad 1 %. Posebno skrb bomo posvetili zmanjšanju odvisnosti od nekaterih uvoženih materialov, za katere se že kažejo neke realne možnosti. R.Č. # Ob izteku leta -m Vsem sodelavcem našega glasila za vsebinsko oblikovanje letošnjih izdaj izrekamo priznanje, obenem pa želimo, da ostanejo zvesti dopisniki tudi v prihodnjem letu in da bi se njihov krog občutno razširil, le tako bomo uspeli obogatiti glasilo GLAS ZMAJA v letu 1983. Vsem bralcem glasila želimo uspešno, delovno in zdravo novo leto 1983. uredništvo Pred vstopom v novo leto V teh dneh pred iztekom starega leta, ko se zaključuje krog obdobja, za katerega smo pred letom dni napletli toliko in toliko načrtov in želja, se nam običajno zastavi vprašanje, koliko vseh obljub sebi in družbi smo uspeli uresničiti. Polagamo si račune in jih dopolnjujemo s pohvalami in opravičili. Tako nekako delamo leto za letom. Bomo tudi v prihodnje ? Le kdo bi naštel dolgo vrsto let, ko smo vsakokrat pred vstopom v novo napovedovali bitka in čez čas izšli iz uspešnega boja kot zmagovalci. Porazov ob zaključnih računih nismo poznali. To je bil uspeh. Tudi letos kaže, da so bila vsa naša prizadevanja na pravem mestu. Napovedi, ki smo jih izrekali za novo leto, so ob sedanji gospodarski situaciji zastareli, neponovljivi. Tokrat so naša predvidevanja v znamenju popolne streznitve postavljena na realna tla, ki ob veljavnih in pričakovanih ukrepih še niso dokončno overovljena. Prav zato bi morali v naše želje za prihodnje leto vključiti dokončno spoznanje, da se moramo poglobiti vase, v naše delo, zaupati lastnim sposobnostim za uspešno opravljene načrtovane rezultate, dokončno izkoreniniti prijateljsko razumevanje ob neizpolnjevanju, zamujanju, upočasnjevanju vsega dogovorjenega s slehernim delovnim tovarišem, ki ni sposoben biti pošteno bitko za premagovanje težav, ki nam jih prinaša novo leto. Zaupanja vase mora biti zvrhano življenje, več kot kdaj koli poprej. Nihče naj ne vijuga okrog mejnikov naše notranje organiziranosti, ki ima trdne temelje zgrajene na osnovi dolgoletnih izkušenj upoštevaje družbeno priznane usmeritve. Iskanje še boljših rešitev za večjo uspešnost našega vsakdanjega dela je nenehno, pogojeno z nujnostjo, toda ne za ceno demoliranja obstoječega, ne z nikakršno reorganizacijo, če ni KOLEDAR DELOVNIH SOBOT 1983 bomo objavili v januarskem glasilu 1I1 mnoj^ovo zagotovila, če ni tehtne, strokovne utemeljenosti. Takšne poteze smo nekoč uporabljali zato, da smo zaradi nekaterih slabših uspehov posameznikov zakrivali našo nesposobnost za doseganje skupnih ciljev ali imeli v perspektivi določene osebne cilje in namene. Vsega tega danes in v tem času ne more biti, če se hočemo skupno, s tesnim medsebojnim sodelovanjem nas vseh pri slehernih nalogah boriti za uspešen zaključek prihodnjega leta. Vstopamo v jubilejno leto našega Zmaja. Vstopamo v eno najtežjih gospodarskih let po končani vojni. Vstopamo pa obenem v čas, ko bo sleherni izmed nas na težki preizkušnji obvladovanja razmer na vseh delovnih področjih v tovarni. Marsikaj bo lažje doseči, če si bomo stali z ramo ob rami, z dobrimi delovnimi in človeškimi odnosi, razumevanjem, tovarištvom. Z delom in uspešnimi rezultati bomo merili vrednost izrečenih misli in želja čez leto dni. VSEM SODELAVCEM, SVOJCEM, NAŠIM UPOKOJENCEM IN SPLOH BRALCEM NAŠEGA GLASILA IZREKAM NAJBOLJŠE ŽELJE OB VSTOPU V NOVO LETO 1983. Predsednik DS DO Mayer Marijan ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ * -k * -k -k -k | Predvidene j težave premagovati -k l delovno in odgovorno i v novem letu 1983 V današnjem gospodarskem trenutku je dokaj nehvaležno dajati ocene o bodočem poslovanju. Prav tako še nimamo vseh podatkov, da bi lahko natančneje zaokrožili oceno poslovanja v letu 1982. Pa vendar, smo na prelomu starega v novo leto in naša dolžnost je, da pogledamo v bližnjo prihodnost. Ob tem se moramo zavedati, da morajo biti naši načrti skrajno realni, saj nam to narekuje čas v katerem živimo. Obdobje dokaj ugodnega življenja in načrtovanja brez stvarne osnove je za nami. Pred nami so časi streznitve. Kar v navado nam je prišlo, da novo leto napovedujemo kot težko in negotovo, čeprav je res, da posebnega lagodja in velikih ambicioznih podvigov ne moremo napovedovati, pa je prav tako res, da lahko z dobrim delom premagamo težave, ki nam jih prinašajo zaostreni pogoji gospodarjenja v Jugoslaviji in v svetu. To nam dokazujejo tudi doseženi poslovni rezultati v zadnjih letih, ki kljub težki situaciji niso slabi. Brez številk in dokaj na grobo lahko ocenimo, da smo v letu 1982 uspešno gospodarili. Večino planiranih nalog smo uresničili, ali pa smo se predvidenim ciljem vsaj približali. Začnimo z izvozom, kjer nam ni šlo tako kot smo načrtovali. Zapisali smo si težko in skoraj nerealno nalogo 1,6 milijona dolarjev izvoza na konvertibilne trge in pol milijona dolarjev izvoza v države s klirinškim plačilom. Posledice neizpolnjevanja izvoznega plana smo občutili skozi vse leto, saj so se nam ob zmanjšanem razpolaganju skozi z devizami pojavljale vedno večje težave pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali. Kar navadili smo se na občasne zastoje v proizvodnji, ki pa so bili na žalost večkrat posledica neizpolnjevanja obveznosti domačih dobaviteljev. Ker je proizvodnja delala v tako negativnih razmerah, smo imeli večkrat težave pri pravočasnem izpolnjevanju izvoznih obveznosti, da ne omenjam problemov pri redni oskrbi domačega trga. Danes smo v položaju, ko delamo praktično iz rok v usta, saj na zalogi nimamo zadostnih količin surovin, niti gotovih baterij in baterijskih svetilk, ki v naši proizvodnji iz leta v leto postajajo vse pomembnejše. Ker se bo takšno stanje še nadaljevalo bomo morali skrajno disciplinirano izrabiti vse obstoječe kapacitete, razpoložljive materiale in občasno naš delovni čas prilagajati trenutnim okoliščinam. Skratka, izrabiti bomo morali vse notranje rezerve, ki jih po moji oceni ni tako malo. Le ob razumevanju vseh in še boljšem delu strokovnih služb, lahko pričakujemo v letu 1983 zadovoljive rezultate v izvozu, brez katerega si življenja in dela ne moremo več zamišljati. Ob letošnji realizaciji 93o.ooo dolarjev izvoza na konvertibilni trg, lahko realno načrtujemo v letu 1983 porast na 1,3 milijona dolarjev, če želimo tudi v prihodnjih letih smelo načrtovati rast izvoza, homo morali narediti večji napredek na področju kvalitete baterij, predvsem pa bomo morali za zapadna tržišča pripraviti nove in zahtevnejše programe. Zaostrene razmere na svetovnem trgu nudijo vedno manj možnosti za plasma zastarelih klasičnih programov, kar zahteva od nas čim hitrejše programsko pres-truktuiranje. V letu 1982 smo naredili nekaj hitrejših korakov pri uvajanju programa miniaturnih baterij in tudi nova linija alkalnih baterij LB 6 je v zaključni fazi montaže. Vse to nam daje nekaj več upanja in možnosti tudi v izvozu, kamor bi končno lahko ponudili kvaliteten izdelek v katerem bo vgrajenega več našega znanja in dela. Minili so časi velikih investij-skih podvigov, ki družbi pogosto niso dajali rezultatov, ampak če-sto pomenili le dodatno breme. Tudi mi bomo manj investirali,zato bo treba še toliko bolj razmisliti o smotrnosti naložb. Denar bo treba nalagati v razvoj novih elektrokemijskih sistemov in sodobne opreme za proizvodnjo baterij , saj bi le ob ohranjanju obstoječega stanja, še bolj povečevali razkorak med nami in svetovnimi proizvajalci baterij in si tako v bodoče popolnoma zaprli možnost prodora v razviti svet. čeprav smo ob koncu leta lahko z doseženim zadovoljni, pa se moramo vseeno spomniti, da med letom ni bilo vedno tako. Rezultati v prvem četrtletju niso bili vzpodbudni, polletni rezultat pa nas je kljub dopustom močno streznil, saj dosežene številke niso dopuščale nobenega optimizma. Takoj smo pristopili k izdelavi akcijskega programa za realizacijo plana 1982, analizirali smo naše slabosti in zapisali naloge do konca leta. Ob podpori družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov je akcijski program resnično zaživel in tudi obrodil sadove. Bistveno smo zmanjšali nekatere stroške, povečali domačo prodajo in izboljšali likvidnost. Vse elemente akcijskega programa nismo enako uspešno uresničili. Truditi se bomo morali tudi v bodoče. Naj omenim samo odsotnost z dela, ki je še vedno izredno visoka. V teh novoletnih razmišljanjih nimam namena delati podrobne inventure uspehov in težav, saj danes bolj razmišljamo o tem, kako bo januarja, februarja, ... Naš glavni cilj bo realizacija izvoza za vsako ceno. Naš glavni problem bo sigurno oskrba z domačimi in uvoznimi materiali. Skratka, kako zagotoviti kolikor toliko nemoteno delo in proizvodnjo. Ob tem bomo vsekakor posvečali veliko pozornost domačemu trgu in razvoju novih izdelkov, saj bo dohodek tudi v bodoče edino merilo naše uspešnosti. Te naloge bodo uresničljive le, če bodo strokovne službe, pri čemer velja še posebej izpostaviti tehnično razvojno področje, uresničili svoje programe. Uspešno delo v zadnjih mesecih daje garancijo, da tudi te naloge za naš kolektiv ne bodo pretežke. V vsakodnevni borbi za doseganje planiranih rezultatov pa ne bomo smeli pozabiti na stalno razvi- janje samoupravnih odnosov v delovni organizaciji, v Iskri in v okviru proizvajalcev baterij v Jugoslaviji. Morali bomo veš in bolje delati, nekoliko skromneje živeti in se ob tem veseliti tudi manjših delovnih uspehov. Tistim, ki so še vedno pripravljeni kazati samo na napake drugih, nikoli pa pošteno spregovoriti o svojem delu, bomo morali jasno povedati, da le dobro delo in skupno reševanje problemov predstavljajo pravo pot za nadaljnji razvoj kolektiva. Ob tej priliki se želim iskreno zahvaliti vsem sodelavcem za trud in napore, ki ste jih skozi vse leto vgrajevali v naš skupen rezultat. Težje je izdvojiti posameznike ali službe, ki jim gre posebna zalivala, gotovo pa ne bom daleč od resnice z ugotovitvijo, da gre največ priznanja ravno delavcem iz obeh temeljnih organizacij. Ti so morali v proizvodnji stalno prilagajati svoj delovni utrip trenutnim razmeram na trgu in založenosti z domačimi in uvoznimi materiali. Enako kot letos, pričakujem tudi v prihodnje tovarištvo in solidarnost med vsemi' zaposlenimi. Samo dobri medsebojni odnosi in skupna zavzetost za dosego dogovorjenih ciljev nam lahko omogočijo socialno varnost in dobro počutje v kolektivu. Napori ne bodo majhni, zato še posebej pričakujemo pomoč in sodelovanje vseh družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Dovolite mi, spoštovane sodelavke in sodelavci, da zaključim svoje razmišljanje z željo, da bi vam novo leto resnično prineslo obilo osebne sreče in zadovoljstva. Enako želim vašim družinskim članom, upokojenim sodelavcem in poslovnim prijateljem. Franc Smolič Sprejeli ali dopolnili smo vrsto samoupravnih splošnih aktov Značilnost samoupravnega urejanja družbenih razmerij na sploh naj bi bila v tem, da obstoja identičnost subjekta, ki normo postavi (zakonodajalec), s subjektom, katerega vedenje in ravnanje norma ureja (samoupravni splošni akti v temeljni organizaciji oz. delovni organizaciji). Pri samoupravnem pravu gre torej za samourejanje in za samo-izvrševanje pravil, za državno pravo pa je, kot vemo značilno, da je vselej precejšnja razdalja med tistim, ki normo izda, in tistim, čigar vedenje norma ureja. Novi samoupravni splošni akti VEČERNJI LIST ZAGREB je 18.11.1982 objavil: ..CROATIA" slavi Svečanom proslavom u Koncertnoj dvorani "Vatroslav Lisinski" radni ljudi Tvornice za proiz-vodnju baterija i svetiljaka "Croatia" obilježavaju danas 75. godišnjicu uspješnog dje-lovanja. Na proslavi, kojoj če prisu-stvovati mnogi uzvanici i predstavnici inozemnih partnera, bit če uručeno odlikovanje Predsjedništva SFRJ "Croati-ji", te dodijeljene i plakete i zlatne značke radne organizacije. Takoder če biti prigo-dna izložba o razvoju radne organizacije. lahko torej urejajo samo tista družbena razmerja, ki so zunaj dosega klasičnih pravnih aktov in tistih samoupravnih splošnih aktov, ki so predvideni z ustavo in z njo usklajenimi izvedbenimi zakoni. To so ali povsem nova družbena razmerja (to je razmerja, ki v celoti še niso pravno opredeljena) ali pa takšna družbena razmerja, ki se navezujejo na predmet, ki je sicer že pravno urejen, a ga je potrebno še nadrobneje normativno izpeljati glede na specifičnosti posameznega subjekta (TOZD, DSSS oz. DO). Zakon o delovnih razmerjih je eden tistih norm, ki neposredno zadevajo interese slehernega delavca. Interes za pravilno uporabo njegovih določil v družbeni praksi, pa prav gotovo zadeva vse nas, saj nam lahko omogoči, da vsebina, izražena v naših samoupravnih splošnih aktih, izraža ne le nadaljnji razvoj samoupravno sporazumnega značaja delovnih razmerij v sistemu socialističnega samoupravljanja in odnosih družbene lastnine, pač pa tudi zagotovitev, da bo nov družbenoekonomski, politični s tem pa tudi pravni značaj delovnega razmerja prerastel v kvalitativni dejavnik medsebojnih odnosov v sistemu socialističnega samoupravljanja. V obdobju od 5o.9.1982, ko so prvi delavski sveti imenovali posebne komisije za pripravo osnutkov samoupravnih splošnih aktov, ki jih je bilo potrebno u skladiti z novelo Zakona o delovnih razmerjih, smo po poprejšnji javni obravnavi, ki bi bila lahko sicer bolj vsebinska, sprejeli naslednje samoupravne splošne akte, ki bodo začeli veljati s 1.1.1985: 1. Pravilnika o delovnih razmerjih po posameznih temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti, 2. Prečiščeno besedilo Pravilnika o notranji organizaciji in razvidu del oz. nalog po posameznih temeljnih organizacijah. in v delovni skupnosti , 5. Pravilnik o izvajanju gibljivega delovnega časa po posameznih temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti, 4. Pravilnik o načinu in postopku ugotavljanja delovne zmožnosti, ki je enoten za vse temeljne organizacije in delovno skupnost, 5. Pravilnik o izobraževanju in štipendiranju, ki je prav tako enoten za vse temeljne organizacije in delovno skupnost , 6. Spremembe in dopolnitve Pravilnika o enotnem programiranju in izvajanju programa usposabljanja pripravnikov v delovni organizaciji, in 7. Pravilnik o skupnih osnovah ža povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del oz. nalog. Sicer v našem registru beležimo , da imamo že 4o samoupravnih splošnih aktov in da je to že skoraj prava inflacija predpisov, ki jim je že težko slediti, žal pa so potrebni, saj neštetokrat naletimo v praksi na probleme, ki bi jih veliko lažje razrešili, če bi posamezne stvari bolje definirali v naših samoupravnih splošnih aktih. A.K. «—m— Dvigovanje osebnih dohodkov za višjo pokojninsko osnovo V zadnjem času na različnih sestankih samoupravnih delovnih skupin ali zborih delavcev dobivamo očitke, češ, zakaj pri nas ne dvignemo osebni dohodek delavcem oziroma delavkam, ki so tik pred upokojitvijo. K našemu že danemu odgovoru vam posredujemo še članek objavljen na isto temo v PRAVNI PRAKSI. Mislimo, da bo na ta način bolj prepričljivo odgovorjeno na vprašanje, ki po nepotrebnem zelo muči nekatere posameznike. A.K. Med vprašanji, ki jih dobivamo iz organizacij združenega dela, so nemalokrat tudi takšna, na katera odgovorni (torej podpisniki poslanih vprašanj) očitno vedo za odgovor, pa vendar žele potrditev še na teh naših straneh. Nič slabega, saj to je vendar tudi namen tega časopisa. Takšna je, kot kaže, tudi naslednja "prošnja za pravno mnenje": Nekateri starejši delavci v naši delovni organizaciji zahtevajo, da se jim v samoupravnem splošnem aktu o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke predvidi tudi pravica, po kateri bi zadnjih nekaj let pred upokojitvijo prejemali za določen odstotek višji OB, ko^ ga prejemajo po osnovah in merilih. Tako bi ob upokojitvi lahko dobili seveda priznano tudi višjo pokojninsko osnovo. Ko podpisani vodja splošne kadrovske službe prosi za pravno mnenje, takoj dodaja svoje, rekoč, da je zahteva delavcev za takšno zviševanje osebnih dohodkov neutemeljena in v nasprotju z drugim odst. 33- člena statuta SPIZ v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS št. lo/82). Obenem še sporoča, da imajo v DO za starejše delavce (z daljšo delovno dobo) urejene tudi ustrezne "dodatke na minulo delo", poleg tega pa delavcem, ki zaradi ostarelosti oziroma "delovne iz- trošenosti" ne morejo več dosegati normalnih delovnih uspehov, krijejo razliko v OD zaradi nedoseganja predvidenih delovnih rezultatov iz sredstev solidarnosti. Tako niso prikrajšani pri osebnih dohodkiv v primerjavi z zmošnejšimi, mlajšimi delavci. Odgovor je takorekoč na dlani, pa vendar smo zaprosili strokovnjaka, da zadevo docela razčisti. Jože Kuhelj, sodelavec strokovne službe SPIZ v SR Sloveniji, je zapisal na kratko: Po ustavi in zakonu o združenem delu pripada osebni dohodek vsakemu delavcu v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z " rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter v skladu z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu. Delavci v temeljni organizaciji V zadnjem glasilu smo objavili fotografijo iz proizvodnje, kako smo s postavitvijo vi-sokoregalnega sistema za odlaganje palet s formiranimi členi pridobili v TOZD Baterije prepotrebno talno površino. Ker nismo tedaj omenili predlagatelja te ideje, objavljamo tokrat fotografijo ŠALJA Nasufa, voznika viličarja, ki mu je delavski svet TOZD Baterije na predlog komisije za inventivno dejavnost odobril enkratno izplačilo denarne nagrade. so dolžni v svojih samoupravnih splošnih aktih določiti osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke tako, da OD ustreza rezultatom dela posameznega delavca in njegovega osebnega prispevka, ki ga je dal s svojim živim delom in z upravljanjem in gospodarjenjem s svojim živim delom in z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot njegovim in družbenim minulim delom k povečanju dohodka temeljne organizacije. Osebni dohodek delavca je torej odvisen od njegovega delovnega prispevka. Povečanje osebnega dohodka, neodvisno od obsega, vrste in zahtevnosti del in nalog, ki jih delavec opravlja, neodvisno od osnov in meril za delitev OD, ki veljajo za druge delavce, in neodvisno od doseženih rezultatov dela ni skladno z navedenimi načeli. Menimo torej, da je povsem nedopustno povečevati osebne dohodke delavcem, ki se jim izteka delovna doba, za nekaj zadnjih let pred upokojitvijo samo zato, da bi bila potem njihova pokojninska osnova višja. Takšnega povečanega osebnega dohodka tudi ne bo mogoče - skladno z drugim odstavkom 33- člena statuta SPIZ v SR Sloveniji - všteti osebni dohodek za izračun pokojninske osnove. Z letošnjega srečanja upokojencev Tudi letos je bilo v okviru praznovanja Dneva republike organizirano že tradicionalno 15. srečanje upokojenih sodelavcev. Bila je sreda 24-. novembra. Dokaj toplo in delno sončno vreme kot naročeno je kar vabilo na pot proti Dolenjski, v Šentvid pri Stični, v našo temeljno organizacijo Specialnih baterij, ki je tokrat prvič po letu 1968 sprejela poln avtobus povabljencev. Kot vedno doslej in verjetno tudi še mnoga prihodnja leta, smo se zbrali pred starim Zmajem na Šmartinski cesti. Koliko stiskov rok in pozdravov, veselja in prijetnega zadovoljstva, da se nekdanji sodelavci srečajo in vidijo med seboj, je bilo izraženo že pred odhodom, ki je bil napovedan za deseto uro. V Šentvidu je bil najprej ogled proizvodnje, katero so si udeleženci srečanja z zanimanjem ogledali, nekaj več časa posvetili novim strojem, za katere so vedeli in poznali iz našega glasila, izražali začudenje nad lepim vrtom pred vhodom v jedilnico, pa čeprav je po njem že zavladala pozna jesen. Seveda pa je nova jedilnica s kuhinjo v pritličju upravne stavbe bila deležna številnih pohval. Vse prisotne je najprej pozdravil direktor TOZD Specialne baterije Jože Hren in predstavil temeljno organizacijo ZMAJA, njeno organiziranost in proizvodni program. Za njim pa je direktor delovne organizacije Franc Smoliš orisal gospodarski položaj Zmaja kot celote, omenil težave, s katerimi se srečujemo v zadnjem obdobju, še posebej pa poudaril dosežene uspehe letošnjega leta in načrtovanja za prihodnje. Predsednik delavskega sveta DO Zmaj Marijan Mayer je izrekel dobrodošlico v imenu samoupravnih organov ter družbeno političnih organizacij, še posebej pa v imenu uredniškega odbora našega glasila, ki ga vsi upokojenci redno dobivajo na dom. Glasilo, kot je bilo slišati, predstavlja preko vsega leta trdno vez slehernega upokojenega sodelavca s tovarno ZMAJ. Pozdrav je veljal tudi vsem sodelavcem, ki so v zadnjem letu odšli v pokoj in so bili tokrat prvič na srečanju. Žal, pa leta tečejo in se za nekatere dokončno iztečejo. Spomin na umrle, ki jih tokrat ni bilo več med nami, so prisotni počastili z enominutnim molkom. V imenu upokojencev sta se zahvalila za vabilo na letošnje srečanje in izkazano pozornost Šujko Rezka in Rudolf Franc. "Ne samo, da smo veseli našega skupnega srečanja, pač pa tudi navdušeni, da se življenje in delo v Zmaju korak za korakom zboljšuje, da kolektiv dosega uspehe, napreduje in - veseli nas, ko nas s tolikšno pozornostjo sprejemate v goste in da cenite naše vloženo delo," je rekla Šujko Rezka, ki ni mogla skriti navdušeno razpoloženje ter še dodala: "Toliko je še stvari, ki bi jih rada povedala, pa, saj vsi vidimo, kako je lepo. Hvala vsem, ki so pripomogli k temu čudovitemu srečanju. " Rudolf Franc je potem, ko se je zahvalil organizatorjem letošnjega srečanja, obudil spomine na nekdanje delo v tovarni, skušal prikazati razliko pogojev dela med nekdanjim in sedanjim časom ter dodal."Preko 9o nas je upokojencev. Desetletja že tečejo, odkar smo prvič prestopili prag Zmaja. Večina nas je polno delovno dobo preživela v Zmaju. Med tem časom so prihajali novi, delali nekaj časa, ali se ustrašili naših težkih pogojev dela, se ustrašili naše umazanije, črnine in odšli. Prihajali so drugi in iz istih razlogov odhajali. Mi pa smo ostali, vzdržali in danes smo tukaj." Jedilnica je odmevala od burnega odobravanja. Vsi so pritrjevali Rudolfovi ugotovitvi. Resnica, povedana preprosto in obenem zanosno, je izzvenela v našem samopotrjevanju že davno sprejetega spoznanja, da so preteklost gradili in dopolnjevali na|i upokojenci, da je sedanjost odvisna od aktivnih sodelavcev in ustvarjalcev za mlajše generacije in ne nazadnje, da bo sleherni od nas nekoč odstopil prostor mlajšim, postal upokojenec Zmaja pod pogojem, da bo vzdržal. Res pa je, da so današnji pogoji dela in življenja v tovarni bistveno drugačni, boljši od tistih, ki so jih imeli naši upokojenci. Le zakaj jim ne bi tudi mi priznavali obilo pohvale. Ob dobrem in skrbno pripravljenem toplem obroku in kozarcu vina je bilo obujanja spominov na pretek. Veselo razpoloženje se je stopnjevalo, k temu pa je pripomogel Renato Resnik z igranjem in petjem. Sleherni kronist bi z veseljem zapisal, da je bilo 15. srečanje upokojencev obenem tudi prvo, na katerem si je marsikdo ob poskočnih vižah brusil pete, kolikor je hotel. Ni čudno, da je bil prav zato preložen povratek s 15. na 16. uro, ki pa je za nekatere še vedno bil prezgodenj. Vendar, čas se je iztekel in poslovili smo se z željo: Nasvidenje na 16. srečanju prihodnje leto! M Obvestilo ! Po zaključku srečanja upokojencev dne 24. novembra smo v jedilnici našli pozabljena očala. Kdor jih pogreša, jih lahko dobi v Zmaju, v splošno kadrovskem področju pri Vardjan Mari. SREČANJA UPOKOJENCEV V ZMAJU dne 24.11.1982 v TOZD Specialne baterije v Šentvidu pri Stični so se udeležili: BRESKVAR Lojzka B E D Ž U H Minka BRUS Marija ERŽEN Jože GAŠPERŠIČ Janko GLAVIČ Polda JOVANOVIČ Nada JELNIKAR Anton JAKOPIČ Emica JERAS Ana KOCJANČIČ Janez KRANJC Marija KOROŠEC Štefka K A V A Š Marija KRAŠEVEC Jožefa LIPUŠČEK Dragj-ca LIPUŠČEK Valerija LAZNIK Ivanka MIKLAVEC Stanka MIHELIČ Angelca MALI Marija OVEN Jožefa PANTIČ Andja P E R E T I Č Julijana PRIMC Joža PUNGERŠIČ Marija PAJK Ana PETELIN Urška PERŠIČ Bogomir PODLOGAR Marija PROSEN Alojzija RUDOLF Franc RIHAR Feliks RUS Amalija SLAVICEK Fani SLAVIČEK Kati SETNIKAR Ivanka Š U J K 0 Rezka Š U B E L J Ludvik TURK Marija TOMŠIČ Rezka TOMŠIČ Peter UČAKAR Marija VRBINC Marija VERBIČ Amalija ZDEŠAR Ivanka ŽEROVNIK Marija ZINKO Elza ZUPANČIČ Milka Na naš naslov Zagledaš ga od daleč. Je pravi? Da, on je. Veselje polni srce, ko si roki sežeta v pozdrav. Kako je? Si zdrav? kar dobro izglodaš in kako se imaš. Pramen sivih las je večji kot lani. Res, vse leto se nisva videla. Mar ni lepo, da se enkrat letno vidiva na srečanju upokojencev. Mar ne, moj stari delovni tovariš. Dolga leta sva bila skupaj, polnih osem ur na dan. Zdaj so redki trenutki, ko lahko še kakšno rečeva. Pa vendar, se ti ne zdi, da je tudi to sreča. Dva sijoča obraza. To je samo drobec vsega tistega, kar bi človek lahko povedal od vtisov z letošnjega 15. srečanja zmajevih upokojencev. Vsako leto se dobimo pred dnevom republike. Na tem snidenju obujamo vesele in žalostne trenutke iz časov našega aktivnega dela. Srečni smo, če nas zdravje ne zapusti in da še vedno lahko pridemo v naš nekdanji "krušni" dom. Upravičeno si upamo trditi mi stari upokojenci, da se v današnjem sorazmerno mladem vodstvu tovarne in organizatorjih s pomočjo tovariša Mayerja izraža dovolj humanosti, čustev in priznanja za nekdanje delo nas starejših in da so prav zato vsa ta srečanja velik in čudovit dogodek za vse udeležence. In tako je bil° tudi zadnjič. Vsem delavcem v tovarni ZMAJ želim srečno in uspešno novo leto, vsem upokojencem še mnogo trdnega zdravja in na veselo snidenje na prihodnjem srečanju. Feliks Rihar upokojenec Na letošnjem srečanju upokojencev je igral in prepeval naš sodelavec RESNIK Renato. Vsem, ki so ga navdušeno poslušali, pa še njegova slika s tega srečanja. Zgoraj: Pa še slika "kuharske" ekipe, kateri so udeleženci letošnjega srečanja namenjali obilo iskrenih in zasluženih pohval. Desno: Po 20 letih upokojitve se je KOCJANČIČ Janez ponovno srečal z "elektrolit kuhinjo", v kateri ni več sledi o nekdanjih lesenih "njegovih" sodih. Slika iz tistih časov bo med drugimi objavljena v prihodnjem letu. Poslušali smo... ... nisem še dolgo časa upokojena, zato lahko povem, da so moje vsakodnevne misli še vedno v Zmaju. Tisti dan pa, ko dobim glasilo, se mi zdi, kot da so sodelavci prišli na obisk... ... že nekaj let sem v pokoju. Takrat ste mi pripravili prisrčno slovo. Rad se ga spominjam. Preko glasila pa sem na tekočem z vsem, kar je pri vas novega... ... že nekaj mesecev sem doma. Ko zjutraj vstanem, si skuham kavo. Mislim na svoje sodelavke in ob tisti določeni uri si rečem: tudi one pijejo kavo. V mislih jih celo vidim, kje katera sedi s skodelico v roki... ... veste, ZMAJ je bila edina tovarna v kateri sem delal. Dvajset let sem že v pokoju in poznam samo ta stare delavke. Gane me pri srcu, ko dobim glasilo in pa vabilo, da lahko pridem na srečanje v ZMAJ... ... ko sem bil še aktiven delavec, nisem nikoli glasila tako temeljito prebral kot zdaj, ko me zanima najmaajSa podrobnost. Hvala vsem, ki se na# spominjate in nas povabite tla »ečanje upokojencev«e» Nov uspeh v avtomatizaciji linije 2R10 baterij Proizvodni liniji za baterije 2B 10 smo v letošnjem letu namenili veliko pozornost v smislu avtomatizacije posameznih delovnih operacij. Že v prvi polovici leta, ko je bila proizvodnja 3 voltnih baterij še v TOZD Specialne baterije, je odpadlo ročno vlaganje elektrolitskega papirja v cinkove čaše in natikanje kapic na ogljeno-grafitne šibke. 0 tem smo pisali že pred časom s poudarkom, koliko ročnega dela je odpadlo z izdelavo in vklopom v linijo dveh doma izdelanih strojev oziroma naprav. Kot je znano, je bila celotna linija sredi leta preseljena v TOZD Baterije za proizvodnjo baterij namenjenih za izvoz. Druga polovica'linije takoime-novana montaža je bila še vedno skoraj v celoti neavtomatizirana torej izključno za ročna dela. Sicer pa je modernizacija celotne linije bila naročena pri zunanjem izvajalcu ZORIN in po njihovih risbah je bila izdelana le naprava za vlaganje elektrolitskega papirja. Ob pregledovanju ostalih risb pa je prišlo v naši strojni delavnici do ugotovitve, da so nekatere izvedbe preveč komplicirane in da bi jih bilo možno poenostaviti. 0 tem' sta največ razmišljala Žagar Anton in Telban Lado, ki sta najprej izdelala stroj za kapi-canje. Pred kratkim je bil postavljen v proizvodnjo montažni stroj, ki ima enote za poliranje dna, natikanje jeklenih dna, vstavljanje dveh členov v plastično stročnico in je sinhrono povezan z že obstoječo napravo za robije-nje stročnic. Na ta način so odpadle najbolj "zastarele” ročne faze dela in zmanjšalo se je število izvajalcev na tej liniji. Sploh pa je montažni stroj rezultat originalnih zamisli Žagarja in Telbana, še zlasti pri montaži členov, kar je sploh zanimivo opazovati delovanje učinkovite in enostavne naprave, za katero lahko trdimo, da je edina te V mesecu novembru je minilo že leto dni od zadnjega občnega zbora blagajne vzajemne samopomoči in na katerem je bil izvoljen nov odbor. Normalno bi bilo, da bi v tem času moral potekati letošnji občni zbor, vendar smo se že takrat odločili, da se bomo sestajali vsako vrste v Zmaju. Stroj je sicer prvo preizkušnjo uspešno prestal, pri vtekavanju pa se sproti odpravljajo še nekatere manjše pomanjkljivosti. Kot je povedal vodja vzdrževanja Mrhar Franc, je bil Žagar močno obremenjen pri izdelavi skic, kar bi sicer morala biti pristojnost in naloga konstruktorja v vzdrževanju in ki bi znal prisluhniti praktičnim potrebam. ŽAGARJU in TELBANU velja priznanje za uspešno opravljeno delo, ki sta ga opravila brez kakršnekoli druge pomoči. M.n. leto šele po zaključnem letnem obračunu. Več o poslovanju blagajne vzajemne samopomoči bomo pisali prihodnjič, že tokrat pa lahko napovemo, da bo občni zbor predvidoma v mesecu januarju, najkasneje pa v februarju. Pripravljamo se na občni zbor ČEBELICE EEBBEBBBEBBBBBEEBBBBBBEBEEBBBBEBBBBEG Odobrena stanovanjska posojila v letu 1982 TOZD Baterije 1. Jerant Pavla - odobreno 25o.ooo din za gradnjo stanovanjske hiše , 2. Rebernik Janez - odobreno 100.000 din za dograditev dvojne garaže s shrambo, 3. Tratnik Janez - odobreno stanovanjsko posojilo v višini do din 593.6oo za nakup stanovanja preko Službe družbenega knjigovodstva Lj. (še ni koriščeno). Delovna skupnost skupnih služb 1. Štraus Ivo - odobreno din 220.000 za dograditev stanovanjske hiše (še ni koriščeno) 2. Marguč Milan - odobreno din 50.000 za komunalno ureditev -priklop elektrike, 3. Azinovič Stojan - odobreno ' din 28o.ooo za dograditev stanovanjske hiše (še ni v celoti koriščeno) 4. Nanut Ljuba - odobreno 80.000 din za rekonstrukcijo stanovanjske hiše (še ni koriščeno), 5. Vukašinovič Milan - odobreno din 12o.ooo za rekonstrukcijo stanovanjske hiše (še ni koriščeno) 6. Hasanagič Ahmed - dano jamstvo, da bo delovna organizacija pomagala pri reševanju stanovanjskega vprašanja -nakup lastniškega stanovanja s posojilom, 7. Petrič Amalija - dano jamstvo, da bo organizacija pomagala pri reševanju stanovanjskega vprašanja - nakup lastniškega stanovanja s posojilom. TOZD Specialne baterije 1. Zadel Marija - odobreno din 250.000 za gradnjo stanovanjske hiše (delno koriščeno) 2. Zadel Peter - odobreno din 100.000 za gradnjo stanovanjske hiše, 3. Rus Marija - odobreno din 300.000 din za gradnjo stanovanjske hiše, 3. Miklavčič Albina - odobreno din 15o.ooo za dograditev stanovanjske hiše (delno iz-r koriščeno), 4. Medved Alojz - odobreno din za dograditev stanovanjske hiše (še ni koriščeno), 5. Petan Albina - odobreno din 120.000 za dograditev stanovanjske hiše (še ni koriščeno) , 6. Matič Silva - odobreno din 100.000 za dograditev stanovanjske hiše (še ni koriščeno) 7. Bobnar Olga - odobreno din 150.000 za gradnjo stanovanjske hiše (še ni koriščeno) , 8. Jovanovič Milivoj - odobreno din 80.000 za rekonstrukcijo stanovanja - posojilna pogodba še ni sklenjena, 9. Prodanovič Zorica - odobreno din 50.000 za adaptacijo stanovanja - posojilna pogodba še ni sklenjena. Pri zadnjih dveh velja, da bo posojilna pogodba sklenjena v najkrajšem času, ko bo zagotovljen priliv sredstev iz tekočega leta. Več nesreč kot lani Nesreče pri delu nam povzročajo gospodarsko škodo zaradi odsotnosti z dela, stroškov zdravljenja ter tudi materialno škodo, če so ob nesreči poškodovani tudi delovni materiali ali sredstva. Ponesrečenec sam pa je ob poškodbi prizadet zaradi fizičnih bolečin, zmanjšane delovne sposobnosti ter izgube na zaslužku. Prizadevamo si, da nesreč pri delu ne bi imeli. Imamo urejeno varstvo pri delu ki nam ob spoštovanju dogovorjenih oz. predpisanih varstvenih ukrepov zagotavlja maksimalno varnost. Imamo odgovorne osebe (predvsem delovodje)., ki skrbijo, da delavci izvajajo delo tako, da niso ogroženi. Pa vendar rezultati na področju varstva pri delu niso uspešni. Število nesreč pri delu je do konca novembra v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečano za 4o %. S tem rezultatom nismo zadovoljni, saj v letošnjih enajstih mesecih nismo povečali števila zaposlenih. V januarski številki bomo objavili podrobnejšo analizo nesreč pri delu v letu 1982, predvsem pa analizo glavnih vzrokov nesreč. P.Z. Baterije osvojile prvo mesto V počastitev letošnjega dneva republike je bilo v Zmaju v petek 26. novembra popoldan športno tekmovanje med obema temeljnima organizacijama in skupnimi službami. Tekmovalci so se pomerili v šahu, streljanju z zračno puško in kegljanju za prehodni pokal, ki so ga lani osvojili tekmovalci TOZD Baterije, letos pa ubranili in si ga že drugič prisvojili. Vse kaže, da se tekmovanje med temeljnima organizacijama in delovno skupnostjo spreminja v tradicijo športne manifestacije ob dnevu republike. M.M. Tekmovanje med obema TOZD in DSSS je potekalo tudi na šahovskem polju 26.11. letos. Štipendisti delovne organizacije ZMAJ Tekmovanje v šahu je bilo v jedilnici, v streljanju v kletnem skladiščnem prostoru in le ža kegljanje so si iskali bližnje kegljišče v Šiški. Razglasitev rezultatov je bilo ob 18. uri v jedilnici ob podelitvi naših praktičnih izdelkov prvim trem tekmovalcem v vsaki ekipi v sodelovanju s sindikatom Zmaja in propagandno službo. 1. mesto ekipno TOZD Baterije 2. mesto ekipno TOZD Specialne baterije 5. mesto ekipno delovna skupnost skupnih služb. Najboljši posamezniki pa so bili: Bavdež Matjaž v streljanju z zračno puško Vardič Ilija v šahu Primc Bogo v kegljanju. V okviru jubilejnega leta obstoja naše tovarne pripravljamo KATALOG naših izdelkov. Izšel bo predvidoma v začetku meseca marca 1983* Izdelane pa so že značke in namizne zastavice, ki obeležujejo teh naših 60 let. V šolskem letu 1982/83 ima delovna skupnost skupnih služb dva štipendista in sicer: SIMIČ Milenka, študentka 2. letnika Ekonomske fakultete v Ljubljani za poklic diplomiran ekonomist , TOFANT Samo, dijak 4-. letnika Srednje tehniške šole za strojno stroko v Ljubljani za poklic strojni tehnik. TOZD Specialne baterije je letos namenil tri štipendije. Tako sta se prvemu pridružila še dva nova: MEDVED Janez, učenec 2. letnika srednjega usmerjenega izobraževanja v gimnaziji Josip Jurčič v Stični, za poklic kovinar-strojnik, MOSTAR Boštjan, učenec 1. letnika srednjega usmerjenega izobraževanja v gimnaziji Josip Jurčič v Stični za pbklic kovinar-strojnik, SIRNIK Branko, učenec 1. letnika srednjega usmerjenega izobra- ževanja v Elektrotehniški šoli v Ljubljani za poklic elektrikar - energetik. TOZD Baterije ima letos dva štipendista: JESENOVEC Tomaž, dijak 3. letnika Poklicne kovinarske šole v Ljubljani za poklic orodjarja, OBAL Janez, dijak 2. letnika srednjega usmerjenega izobraževanja v izobraževalnem centru Litostroj za poklic kovinar -strojnik. Letos so končali šolanje trije naši štipendisti, dvema pa je bila prekinjena pogodba o šolanju zaradi neizpolnjevanja obveznosti . Sicer pa nameravamo za šolsko leto 1982/83 podeliti še tri štipendije za poklicne šole za potrebe TOZD Baterije in dve za potrebe TOZD Specialne baterije, skupno torej še pet. gibanje članstva V mesecu NOVEMBRU so bili sprejeti v delovno razmerje: MESIČ Ferid, transportni delavec v TOZD Baterije, za nedoločen čas dne 1.11.1982, PROSEN Stane, transportni delavec pri manganu v TOZD Specialne baterije za nedoločen čas dne 2.11.1982, GARDLA Emica, proizvodna baterijska delavka za določen čas v TOZD Baterije dne 2. 11.1982, ČAVKOVA Makedonka, proizvodna baterijska delavka za nedoločen čas v TOZD Baterije dne 2.11.1982, ŠKRBIČ Dragica, proizvodna baterijska delavka za določen čas v TOZD Baterije dne 5.11.1982, VČRČŠ Tatjana, proizvodna baterijska delavka za nedoločen čas v TOZD Baterije dne 2.11.1982, HIRKIČ Ferida, proizvodna baterijska delavka za določen čas v TOZD Baterije dne 5- 11.1982, KOŠIR Jožica, proizvodna baterijska delavka za nedoločen čas v TOZD Baterije dne 9.11. 1982, UMBERGER Branislava, v TOZD Specialne baterije, za določen čas dne 9.11.1982, FINEC Marija, proizvodno baterijska delavka za določen čas v TOZD Specialne baterije dne 16.11.1982, PILINGER Fridrik Mirko, proizvodni baterijski delavec za določen čas v TOZD Specialne baterije dne 16.11.1982, PRIMC Vesna, proizvodna baterijska delavca, za nedoločen čas v TOZD Baterije, dne 21.11.82. Delovno razmerje je prenehalo: POŽENEL Mirko, transportni delavec v TOZD Baterije dne 1.11. 1982, VOROŠ Tatjana, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije dne 2.11.1982, SMILJANIČ Majda, proizvodno baterijska delavka v TOZD Baterije dne 16.11.1982 (invalidska upokojitev), KASTELIC Anton, transportni delavec v TOZD Specialnp baterije dne 2.11.1982, JAGODIC Anica, administrator arhivar za določen čas v delovni skupnosti skupnih služb dne 25.11.1982, HALILOVIČ Zineta, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije dne 9.1o.l982. Upokojila se je Majda Smiljanič Iz TOZD Baterije je 16. novembra letos odšla v invalidsko upokojitev Smiljanič Majda, delavka, ki smo jo zaradi bolezni že dalj časa redkokdaj videvali v proizvodnji baterij. Saj se je zanjo začel postopek za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja že leta 198o. Poznali pa smo jo kot vestno in marljivo delavko, ki je spadala v že dokaj razredčeno skupino nekdanjih vezalk mošnjičkov, saj je že prvi dan 15. marca leta 1965 prejela odločbo za vezanje mošnjičkov strojno in ročno v takratnem oddelku grafitnih izdelkov. Njeno delovno mesto je bilo večinoma za strojem, ki smo ga imenovali "francoska" vezalka. Šele leta 1972 se je vključila v delo na etiketirki R 6. Poznali pa smo jo tudi kot pridno in uslužno servirko v naši jedilnici, v katero je bilo večkrat treba priskočiti na pomoč. Sodelavci ji ob nastopu upokojitve izražamo najboljše želje, sploh pa, da ji bo zdravje dopuščalo možnost, da nas še kdaj obišče. Saj je bila z nami sedemnajst let in to ni malo. Število zaposlenih TOZD Bateri.ie moških 72 žensk 142 Zakaj naenkrat te je sram in porivaš me na stran, da v predalu sama zdaj ležim in se neusmiljeno sušim? Saj bila sem vedno ti v uteho, kadila se povsod že zjutraj in pri kavi ter v hudi sili še celo skrivaj in ti privoščila užitek sem ti pravi. Moj dim iz kota v kot se je valil in z mano neizmerno si užival. Nad tabo imela sem oblast, da te navdajala je večja strast. Le primi še močneje me med prste, saj tvoje roke so še vedno čvrste in potegni me še huje - huje, saj čik že skoraj ugasuje. IS V delovni skupnosti skupnih služb in temeljni organizaciji Baterije porabimo dnevno 1.500 kilovatnih ur električne energije. Vgrajeno moč imamo za 720 kilovatov, od tega porabimo okrog 100 kilovatov za razsvetljavo in 80 kilovatov za ogrevanje, prezračevanje in odsesava-nje. Posnetek je iz naše nizkonapetostne transformatorske postaje. ............ S 10 KI . -sr .s Skupaj 214 TOZD Specialne bateri.ie moških 59 žensk 9o Skupaj 129 Delovna skupnost moških 49 žensk 49 Skupaj 98 Dne 3o. novembra 1982 bilo v delovni organizaciji ZMAJ skupno 441 zaposlenih, od tega 16o moških in 281 žensk. Dvakrat tedensko vidimo na televizijskem ekranu 15 sekundni propagandni film o našem novem izdelku ELEKTRA. Izdelali so ga v ekonomsko propagandnem oddelku HTV. S tem izdelkom pa tudi več jugoslovanskih časopisov predstavlja našo tovarno ZMAJ in obvešča bralce o 60 letnici našega obstoja. DREMELJ Jože je bil štipendist TOZD Specialne baterije in je 1. junija letos kot absolvent Fakultete za elektrotehniko začel v Zmaju pripravniško dobo. Že 4. julija pa je oblekel vojaško obleko in izrazil željo, da bi rad dobival naše glasilo na naslov: DREMELJ Jože V.P. 9409/2 11276 JAKOVO Pričakujemo, da se bo kdaj tudi oglasil na naslov uredništva GLAS ZMAJA. VELIKONJA Božidar GRDEN Franc K R A N J A C Zdenko PODGORELEC Angelca JUGOVIČ Rudi VERBIČ Alojzija TADIČ Gordana SAVIČ Stane P E R K 0 N Iztok M I K E L J Alojz R 0 G L I Č Marjan SIJAMHODŽIČ Husein JAKOMIN Milan VUJIČ Mara A L I Š I Č Suzana PRODANOVIČ Zorica ŠUŠTAR Anton PRAH Pavla RACAJ Rizah PLANINC Zlatko GROBOLJŠEK Karla VUČKOVIČ Živoslava L 0 H K A R Marija KASTELIC Vida JEŽ Zdravko KREK Tončka GROJZDEK Peter DIMIČ Stevo ZADEL Marija ČEBULAR Anica CIRKVENČIČ Zvone GREGORAČ Jožica JELEN Jože BERDAJS Julka KOVAČIČ Ivan BAJRAMOVIČ Djulsa MAJSTOROVIČ Zoran KOŠIR Jožica Š K R B I Č Dragica PROSEN Stanislav čestitamo # > * * » 4 4 4 4 4 4 ; 4 4 4 ■ 4 4 4 4 \ 4 4 4 4 MAWAUMUMW/MUMWMWAMUM Simbol preteklosti na pravo mesto Igralci Zmaja v bovvlingu še vedno pri vrhu Tekmovanj e v odprti ljubljanski ligi se nadaljuje in igralci Zmaja so odigrali že šesto kolo. V drugem kolu so premagali ekipo Triglava z rezultatom 14:4. V tretjem kolu so proti novincu v ligi Avtomontaži slavili kar z 16:2. V četrtem kolu pa so doživeli prvi poraz in to proti Tratnik - S.Tršan pred dvojico Končina - Križaj. Do konca lige so ostala še tri kola in ekipi Zmaja ostaja še nekaj možnosti za osvojitev prvega mesta, to pa je odvisno tudi od tega s kakšno razliko bo zmagovala ekipa Radovedno oko fotografskega aparata je v kletnem prostoru zagledalo ročno stiskalnico, ki je "zašla" na dokaj neugledno mesto. Simbol naše preteklosti, prve naprave za stiskanje mošnjičkov iz depolarizatorske mase iz obdobja, ko naša tovarna za proizvodnjo baterij ni imela niti enega stroja, smo ob selitvi Zmaja na novo lokacijo smatrali za pomemben eksponat in ga zato namestili v sprejemnico. Menda jo bomo preselili na staro mesto, da bo razstavljena vsem na očeh še posebej v času, ko bomo obeleževali teh naših 60 let v jubilejnem prihodnjem letu. Olimpiji z 8:lo. V petem kolu so igralci Zmaja premagali vodilnega na lestvici Tivoli z rezultatom lo:8. V šestem kolu so zopet slavili Zmajevci, saj so premagali ekipo Milana Majcna z rezultatom 16:2. Tako po šestih kolih vodi Tivoli s sedmimi točkami pred Zrnajem. ? letošnji ligi je tudi novost da ne vodijo več lestvice najboljšega igralca, temveč dvojice. Tako v dvojicah vodita 11 m ! 1! 11 ! 1 m 1!! m ! 11 n ! !!! ! ! Zadnji rok za oddajo člankov uredniku za januarsko glasilo Tivolija. Odigrana sta bila tudi dva turnirja, na katerem pa so slavili igralci ZMAJA. Na turnirju "Milana Majcna", ki je bil v spomin na tega narodnega heroja je prepričljivo zmagal Stojan Tršan, ki je v 10 tekmah finala 8 krat zmagal in igral enkrat neodločeno. V polfinale so se uvrstili tudi Končina, Križaj, Tršan I. in Tratnik, toda niso imeli sreče, da bi se tudi oni uvrstili v finale. Na turnirju pivovarne Union je zmagal Križaj, ki je z rekordno zadnjo igro premagal Pečaverja Tivoli in osvojil prvo mesto in s tem tudi zlatega zmaja pivovarne Union. Tudi ostali so igrali dobro, saj je S. Tršan osvojil 3. mesto, Tratnik 7. in Bolta 10. mesto. V tekmovanju dvojic pa sta brez težav osvojila prvo mesto S.Tršan in Tratnik. T.J. V vsej naši zgodovini še ni bilo tako vztrajnega in uspešno aktivnega športnega kluba, kot je v zadnjih letih v bowlingu ekipa Zmaja z vrsto dobrih in požrtvovalnih igralcev s Tratnikom na čelu ter mnogimi najboljšimi rezultati. Njim je naše glasilo odmerjalo dovolj prostora za objavo doseženih uspehov. Želimo pa, da tudi v letu 1983 posegajo po najboljših mestih in vrhunskih rezultatih. Srečno v novem letu vsem igralcem, ki nosijo ime naše tovarne. Urednik Redakcijo glasila smo zaključili 20. decembra "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Matič Silva, Strmole Ignac, Marija Kocman in Daria Hostnik. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.421-1/73