fished and distributed under permit (No. 732) authorized by the Act
slovenske novice
Neodvisen slovenski tedniki Najbolj razširjen y severozapadu Z. p. Uspešen za oglaševanje.
°'	6’ mi °" 'i,e a: "e P0S‘ ^ M*"»™* By on*er »f the President, A.Sa.rte»,.^,
Letnik IV.
UST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEltlN.li^m^Iv
Homaliie v Jo&osfaviii-
if® sovraštvo med Hrvati in Srbi je zopet vzplam-. Krvavi boji v Mariboru. Hrvati pomagajo Slovencem.
CALUMET, MICHIGAN; AÖGUSTA Äm
SLOVENIAN NEWS
An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising: medium.
P. DRUŽBE.
Druge slovenske novice.
mi list ‘ Prager Tagblat ” L U- julija piše sledeče o tik bojili vojaštva v Mari
, 23. jul. — “Aclitur-javlja iz štajerskega rj jca: Pri Retrai te v Mariboru (l »rišlo včeraj do velikih bojev j&| kakili vojakov Vojaki, bo v |jii varak in klicali: “ Proč 3 ji!1' Vojaštvo je posredovalo Litam je prišlo do krvavega Pri pobojih je sodelovala ladka iz Maribora. Puntar-rojaštvo je oslobodilo vojake «nakar so vsi skup dezertira* itdiiesH sabo orožje in streli-led streljanjem je BU oseb ubitih. .Borbe so se vodile na iz Djave in deloma iz dvora Vzrok spun tanja je bilo inezadovoijstvo radi srbske-[ospodstva. prisilnega nova-I in znižanja vojaških plač.
Irvati pognali Srbe v beg.
» večer so javili: že opoldan »govorilo med srbskim vojaš-da bo na večer prišlo do i, ker namreč hočejo poka-Slovencem, da se isti morajo kakoršnegakoli obotavljanja niti Srbom. V torek na večer fd deveti —vse hiše so bile že brez in svetila—V mestu je da silna graja i n zaslišalo sé s‘rs pokanje, ki je trajalo, noč. Ljudje so bili toniin niso mogli spati zavol-!laiija. Poleg tega so čegrtale 8 puške in raz-praskovale se granate. Krvave bitke so se 8 okoli Drave in mosta. ‘:r° so nosili mnogo vojakov Ves most je bil s krvjo 'opljen. Padlo je nad vojakov d očim je llad 2U0 ranjenih. Po po-■z Gradca še nemiri niso
mesta.
Vazne vesti iz Slovenije.
V Ljubljani je bila zajeta roparska tolpa, ki je mesec* junija izvršila več predrznih ropov.
20. in 21. junija je bila v in-dustri jalnih krajih Slovenije splošna stavka in solidarnost z mednarodnim delavskim protestom proti intervenciji v Kosiji in na Ogrskem.
Železničar Slavonic, ki je bil 19 let v službi, je bil odstav. jen O'adi tega, ker je bil za republiko še novembra m. 1., ko Jugoslavije še* ni bilo.
Slovensko invalidi so ustanovili s vojo organizacijo.
Slovenski Districo je 14. julija zadela vremenska nesreča. Rila je nevihta s točo in nalivom. Toče je ležalo pol metra visoko Zatem je prišla velika poplava. Škode je tri milijone kron in pogrešata se dve osebi.
nekaj osobini. in tovornih vlakov v voznem redu, ker se je bilo bati,-da se število polom!jenih lokomotiv in železniških	voz tako
pomnoži, da bo nemogoče vzdržati promet.
-Njih zahteve bodo predložene železniškemu ravnatelju Minasti.
\r mezdno gibanje 60 vstopili pisarniški delavci, skladiščniki in skladiščni dHavc«, ki štejejo okoli 450.000 oseb. J. J	Forrester,
predsednik njih organizacije iz-javlja, da zahtevajo Štiri m štirideset ur dela v tednu in povišanje mezde od ure za dvanajst centov.
pil
Boje se novih spopadov. ä,l)ili od Hrvatov pognani !#3til na neko brdo poleg 'ta. Hrvata gospodujejo v ' Vojaške kasar.ie so ali pa od Hrvatov zasedene, promet čez mpst je 'ta lz okna velike kavarne taenkoff” mole cevi stroj ne
“° stališče bo zavzelo jllg°-'3k° civilno prebivalstvo, še il10-Nadalje se tuđine ve, 8 ukrenil general Maister, »i več v Mariboru.
Meksika je odpustila angleškega poslanika.
'Washington. 17. avg. — Wil iam Cumnings, zadnji diploma-tični predstavnik Velike Britanije v Mehiki, je dobil včeraj nalog od Caranzove vlade, da naj zapusti Mehiko. Anglija ni še do danes priznala Caranzove vlade, a kljub temu je imela v glavnem mestu Metlike nadomestnega poslanika. Ker so zdaj faktično pretrgani vsi stila med Anglijo in Mehiko, bo angleška vlada najbrž zahtevala, da Združene države zastopajo oritiške interese v Mehiki.
Ljubljani je. ustanovljeno gensko vseučilišče. Zakon '"^■iàèu-za Slovenijo je bil sprejet v Narodnem |tavništvu v Belgrad» dueT7.
IL
Wdska vlada je odstavila vse l,radnike v črnomaljskem !' na Belokranjskem od l|N$a glavarja do najnižjega ,i|<a- Odstavitev se je izvršila ,^°žbo v anonimnem pišmur , sprejel Pribičovič,minister zadev, da dotični urad-Jajejo potuho boljševikom. ,ì. 'farnega protesta od strani i V|1 90 bili uradniki po 24 2°pet postavljeni na svoja
Razne stavke.
New York, N- Y. — V nedeljo zjutraj so stopili v stavko uslužbenci pod ulične in nad ulične železnice v mestu ^New lork; 14, 000 delavcev je prizadetih. Družba (Inter borough Rapid Transit. Co.) je izposlovala sodno prep.o. ved proti stavkarje.m in korporacijski svetnik Burr je izjavil, da bodo železnice nadaljevale z obratom, “čeprav bo treba najeti vso policijsko, vojaško in ‘pomorsko silo države za pomoč.”
Brusel. —Zastopniki železničarjev, poštnih in brzojavnih uslužbencev in mornarjev so na izrednem zboru sklenili z veliko večin«, dfi njihove organizacije stopijo v generalno stavko 18. t. m. (to je danes), ako vlada ne nerodi njihovim zahtevani. Zbor je tudi sklenil, da v slučaju stavka ponudijo delavni vladi zaščito javne lastnine.
Konec stavke železniških delavcev.
Chicago, 111- — Delavci, lsi so zastavkali v železniških delavnicah so se vrnili na delo v soboto, začasno. S tein je odvrnem* ve-lika stavka železničarskih delavcev v delavnicah. Posledice par dni trajajoče stavke je bilo takoj občutiti. Nekatere železnice so črta's
Angleški napad na Kronstadt.
London, 18. avo. — “Daily Express” je objavil neuradno poročilo iz Helsingfersa, da so angleški avijatiki izvršili zadnjo sredo velik zračni napad na mesto KronŠtat ki s svojbni utrdbami ob obrežju Finskega zaliva tvori glavno obrambno postojanko Pe-t 'ograda, Poročilo se glasi, da so letalci vrgli na ione bomb, ki so razdjale dve kvadratni milji mesta in fortifikaeij. Takoj po napadu je bilo videti velik plamen in oblake dima. Boljševiki sj streljali iz topov na napadalce in trije eropla-ni so padli na tla.
imajo rešiti.
Z Dunaja v Budape-
m im. vile konference je obvestil innnihako vlado, da Romunija ni. ma prayice narekovati novih pogojev Ogrski in da vsa vprašanja odškodnine, financ in uiej kakor tudi vprašanja glede na vojno, že. leznice in distribucijo živil ter drugega .uufterijala zaveznik;.
Berlin, Iti. avg. — poročajo, da je prišel što kurir iz Švice in je izročil nad vajvodi Jožefu pismo bivšega ce-sarja Kgirla, 'kateri piše svojemu sorodniku, da je on (Karl) še ved-no kronan kralj Ograji e. Karl da-Ije pooblašča Jožefa za svojega namestnika za toliko časa dokler se on ne vrne. Končno se Karl za-livajhije Jožefu za njegovo zvestobo in zasluge za habsburško.dinasti jo.
London, 17. avg. — Depeše iz Budapešte črez Berlin se glase da je ogrski kabinet z Lovassyjem načelu zopet padel. “Vosssisclie Zeitung” piše, da je Friedrich ponovno sprejel ponudbo za organiziranje novo vlade in grof Lovassj-je zdaj minister za zu-kabinet bo n podpirajo
Štet. 21
Rumencev, pač pa hoče čakali, da «voje obljube tudi Jizjiolnijo.
Poštna zveza z Jugoslavijo.
Glavni poštar Združenih Držav daje na znanje da vied zboljšanih poštnih zvez v Evropi Go pošta Združenih Držav od sedaj naprej sprejemala niatua, dojysuice, vzorce in ’ tiskovine- za vbo kraje Jugoslavije, bodisi kakor redno pošto ali pa priporočeno.
Ako pošta ne sprejema še niti blaga tudi ne ako jireplačana po istem tarifa kakor pisma nobeno iz tried sledečih držav; Jugoslavijo Oehoslovakro, 1’oljsko in Nemško Avstrijo.
melo to slabo ko.
posledice za Mehi«
Razmere v Sibiriji.-
Washington, 18. avg. ,— Vojni department je prejel informacije direktno iz Sibirije, da je totalni poraz Kolčaka pred durmi in situacija v Sibiriji je zelo kritična s staPšča zaveznikov. Ententni poveljnitci v Sibiriji so sklenili koncentrirati svoje čete na gotova središča. Vse zauezniške in ameriške posadke se umaknejo na gotovo črto, kajti grozi jim uničenje, ako bi ostale osamljene v dosedanjih postojankah,
Boročilo se tudi glasi, da se boljševfška kampanja razširja po vsej Sibiriji in pojavila se je tudi v Vladivostoku. Strajki in majhne revolte so na dnevaem redu. Napadi na vlaafc, ki vozijo strelivo in živež Kolčakovim četam, se ponavljajo dnevno.
Stališče ogrskega regenta Jožefa ni stanovitno. Jugoslovani protestirajo.
Budapešta, 16. avg, (čez Du r,aj). — Paul Gačami, voditelj socialistične sLranke, je danes izjavil, da socialisti ne bodo stopili v novo vlado toliko časa dokler Jožef Habsburg ne odloži regenstva in popolnoma izgine iz ožgrskega političnega šivljenja. Ministrski predsednik Friedrich je rezerviral za socialiste tri portfelje (trgovi-na, socialna skrb in delo), ali socialisti izjavljajo, da nočejo imeti nobenega opravka v vladi, ki je reakcionarna in monarhistična.
Martin Lovcssy je odgovoril socialistom, da Jožef ne bo zdaj rezignira!, ker to bi pomenilo civilno vojno. ZiUnanji minister grof Julij Andrassyi je pa dejal, da se naj takoj skliče' stari parlament, ki naj določi obliko vlads in Ja ni treba čakatj na volitev in na novo skupščino.
Novo ministrstvo je danes priseglo, da bo služilo toliko časa dokler ni ustave in da bo v tem času priznavalo nadvojvodo Jožefa Kot “kraljevskega regenta.”
Pariz, 17. avg.— Vrhovni svet
nanje stvari. Nov; ultrakonservativen ga krščanski socialisti. — Neka druga depeša iz Budapešte poroča da so socialisti preprečili sestavo Lovasyjdvega kabineta, ko so zahtevali, da mora biti nova vlada demokratična. Aretiranje več tisoč iwmninistov, med katerimi je tudi 'Garbai, načelnik bivše sovjetske vlade, je tucM izzvalo viharen protest pri socialistih.
Bariz, 16, avg. —Jugoslovanska mirovna delegacija je dostavila protestno noto vrhovnemu svetu mirovne ko-nferente probt pripoznanju vlade Jožefa Habsburške dinastije, ker postavlja v nevarhost Jugoslavijo in druge narode, ki so se osvobodili avstro-ogrskega gospodstva.
Rumunci ropajo po Ogrskem.
Budapešta, 18 avg.— Rumunci so polovili ui zaprli več tisoč komunistov, moških in žensk, med katerimi sta tudi bivša sovjetska poverjenika Garbai in Janusek. Nova ogrska^polici ja pomaga Ru-umneem pri lovu na komuniste.
Iz Ljubljane poročaja,da so Jugoslovani zasedli vse ogrske pokrajine, ki j itn pripadajo po mi rovni pogodbi.
Budapešta, 17. — Povej-nik rumunskili čet v Budapešti in diplomatični zastopniki rumuske vlade so danes o til j obrti članom medzavezniške misije, da ne bodo več jemali Ogrom živil in da bode pomagali pri nasilevanju ljudstva. Zavezniški zastopniki so za-grozil i Rumuncem.da jik bodo držali odgovorne za izstradanje mesta.
Medtem pa rum unsko vojaštvo nadaljnje z ropom ne glede na obljube, ki jih dajejo romunski poveljniki in komisarji. Američani so danes našteli 63 železniških va. gonov, uapolnjenih z rekvirirani-mi živili, ki so na kolodvoru čakali odhoda proti Rumuuiji.
Kaptfan Gregory načelnik ameriške živežne komisije za držav« v mejah bivše Avstro-Ogrske, je izjavil odprto na seji međzavez-uiŠke misije, da ima pripravljenih dovolj živil za Budapešto, ali poslal no bo niti ene unče toliko časa, dokler bodo smeli Rumunci iz. važati divež iz Ogrske. Gregory je dejal, da on ne da nič na obljube
Nova kriza z Mehiko. Bandire ujeli dva ameriška letalca. Visoka odkupnina.
El Passo, Texas, 17. avgusta. — Tukajšnji glavni vojaški povelj, nik, general J. B. Erwin je objavil danes uradno poročilo, ua so te dni mehiški banditje blizu Can. delaria ujeli dva ameriška letalca, poročnika Paul H. Davis-» in 11. 8. Petersona. Oba označena arile riška častnika sta sedaj ujetnika mehit. banditov, ki zahtevajo do 18. avgusta 15,000 v zlatu odkupnine, v nasprotnem slučaju bedo pa ameriška častnika umorili.
Poročilo o ujetju teli dveh častnikov se glasi sledeče:
“Major L. A, Walton, poveljnik zrakoplovnoga oddelka v Fort Bliss brzejavlja, da je dohil od dveh ameriških letalcev vest, da se nahajata v rokah mehiških banditov. Pogreša se ju že od mi-uide nedelje. Banditje zahtevajo 115,000 odkupnine do 18. avgusta”.
Pilot biplana, poročnik Peterson je star 25 let in je doma iz llu^ chiusali, M iun.; njegov tovariš, poročnik Davis pa šteje 23 let in je rodom iz Strathmore, Cal. Oba sta se podala na patrolHO službo že minulo nedeljo in sicer iz Mar-fc, Tex.; od koder sta stražila severno obrežje reke lilo Graude.
Med tew sta pa gotovo zgrešila smer, da sta priletela čez mejo na mehikansko ozemlje. Morda se jima je tudi pokvaril staoj, da sta se morala spustiti na tla.
Vojaška oblast v Fort Bliss je mislila takoj odposlati večji oddelek mož čez mejo, da bi izsledi, li bandite; vendar se to ni izvršilo ker se Je poveljnik trunjave Bliss bal, da bi vtem slnčajt* mehiški banditje svoja jetnika gotovo a-morili; poleg tega pa tudi ni imel dovoljenja iz Washingtons.
Marfa, Tex., 18. avgusta. —
Podpredsednik Marfa državne banke, 4L. M. lennell je dobil danes naroülo, da naj izjilača $15,-000 odkupnine za ujeta dva ameriška letalca. Denar se bo izročil a-gen to ni teh banditov na določenem mestu blizu Ćanđelaria, Tex. To od k* pumo so podpisali že včeraj bližnji farmer]i teko» 15 minut.
Washington, D. C., 18. avgusta — Državni department je poslal, ameriškemu poslaniku v Mexfoo City naročilo, da naj ukrene pri mehiški vladi takoj potrebne ko rake za oprostitev dveh ameriških častnikov (letalcev) katere držijo banditje blizu Candelaria, Texas, [stotake naročilo je bilo poslano ameriškemu konzulu v J uarez. A. ko mehiška vlada (predsednik Carranza) ne ugodi takoj zalite vam vlade Združenih držav, ho i-
Calumetske noviee.
—	Prvi tržni dan, ki se i« rršji na La uri u in zadnji teden v joetek je bil velik vspeli. Bilo je dosti prodajalcev in kujicev. Zadovoljstvo je bilo toliko, daje mestni odbor sklenil, du bodeta obdria-vaiia na La u ri n iti vsaki teden dva tržna d leva, namreč vsaki torek in |»ete<. Na Red Jacketu pa ]** bil pr/I tržni dati v četrtek, ki j« tudi popolnoma vgpeL Ti tržni dnevi bodo sčasoma kolikor Koliko pomagali, d» se znižajo cene vsaj domačim pridelkom.
—	Dr riionietz iz Chicagu, brat Mrs. Jos. Vertiu iz osmo ceste, je. gOBt svoje sestre na njenem letovišču na Copjier Harbor.
—	Zopet nesreča na vodi. Dvanajst let stara Jessie Bulivsa iz franklin ceste, Florida je utonila v soboto večer na Bete G ri s,. Sla je jio vodo n» pomol ob jezeru, pa ji je stepivši iz ladje na pomol izpodersnilo in je p»dla v vodo. V«č drugih deklic jo je videlo pasti in so takojmpokicale pomoč* toda akoravno so jo v osmih mi» fiutali po padcu izvlekli iz »ode so bili vsi poskusi dr. Allena-spraviti jo k živlejnju brezupešni. Na glavi je imela rano, iz česar se da sklepati, daje pri padcu zadela ob kamen in se onesvestila.*
—	Draga šala. Neka oseba koje ime za enkrat zamolčimo, si je irrivoščiia v soboto zvečer zelo neumesten špas. Pozvala je pa telephonu postajo požarne hrambe n"a Red Jacketu, češ da j« velik ogenj na Lake Shore. Načelnikit-gasileev, Mr. J. Kaiserju, se je stvar dozdevala nekako sumljiva iu se ni odz\al pozivu, pač pa je poiskal osebo, ki je telefonirata in ki j« kmalu obstala, da si je privoščila le “ malo* šalo. ” Ta šala jo pa stane ? 20.00 in stroške. No moremo razumeti, kako se parne, te« človek more šaliti z tako r«3ninimi stvarmi.
—	Požarne hrambe iz okloice opozarjajo občinstvo teni potom, da v slučaju ognja imajo euino-le ga3il«i pravico dati drugi in tretji alarm za ogenj Pri zadnjih požarih se je namreč pripetil.), ila je kdo izmed gledalcev dal na svojo pest dragi alarm brez vednosti gasilcev in to parkrat »rez potreb«. Stroški treh požarnih alarmov znašajo bliz« do 200 dol. in zato s« občinstvo prosi, da ne dala nepotrebnih stroškov.
Ali tudi Vaš želodec stavka?
Stavke so v sedanjem času na daevAem redu. Ako gre tudi Vai želodec stavkati, ima gotovo tehtne uzroke zato, in porabiti mora. te najbol jša sredstva da ga dovedete nazaj k njegovom rednemu in važnemu delu. Trinerjev» Grenko Vino je najboljši posredovalce* (ino izčisti črevesje, odstiani zbirajočo se tvarino ki strupijo črevesje ter ga oslabe pri svojem dela, ter ga spravi zopet v normalna red. Glavobol, zabaßanost, nervoznost in drugi s im p temi izginejo in Vi se zopet prav do^ro počil tito. Vsak lekarnar )9 dobro založen z Tr-inerjevem Grenkem Vinom. V slučaju nahoda poskusiti Trmerjev Antiputin-kateri ako pravilno^ raztopljen v gorki vodi, mu ni para za brizganje nosa in grla. Joseph Trinar Company 1333 —1343 S. Ashland Ave. Chicago, 111.

Selanov Zet-
P°vest! spisal Slavoljub Dobravec.
“Vea] mi ti io nobeden rojak ne bo mogel očitati, da sem izdajal ljudi”, dostavi Šimen in se junaško ozre v Anico.. ,ki je nje-gave besede slišala samo na pol. Čedalje tesneje ji je bilo pri srcu: tu stoji pred njo človek, kateremu mora biti hvaležna za mataikako dobroto; tu prdd njo stoji Šimen, kateri je zanjo žrtvoval svojo mladost. In vendar se mora odreč njegovi želji. Srena bridkost ji je prikipela do vrha, ko je potok solza pvdrl po njenem licu, kažoč, da se tu bori ljubezen s hvaležnostjo. Srce se je že mehčalo, a volja je ostala trdna.
V solzah začne govoriti, glasno ihteč:
‘•Šimen, vem, da si dobor člo-vek, hvala, srčna hvala ti, Šimen! Bog ti povrni, jaz ti ne morem povrniti obilih dobrot, katere sem sprejela nekdaj od tebe. Kar je pa zastran najine prošloeti, Šimen, učen si in moder, sam lahko preudariš, da midva ne bi bila— nisva drug za drugega. Ti si izo. b raže n'gospod, jaz preprosto kme. čko dekle. Samo to pomisli, kaj bi počel z menoj med gospođo? Žalosten bi me bil, kakor bi bila žalostna tudi jaz in se sramovala med 1 j udir: i tvo je vrste.”
“Zato si pa izbrala človeka, katerega nisi videla še nikoli prej. Z njim se bodeta umevala še manj Kakor z menoj.” Jezno je govoril iŠiineu te besede, toda kmalu se je kesal, videč, da so ostro zadele jokajočo deklico. Kahlo dostavi: “Anica, — vse bi storil zate.” “Vendar bi ne bile srečna, ker biti rie mogla tega povračevati.” “Zakaj si se pa oklenila Tomaža?” “Tomaž je človek naše vrste. Njemu lahko povem, kar mislim, in tako, kakor mislim; ti bi pa vsaj vpričo drugih Ijudij ne bi bil a tem zadovoljen.”
Šimen vidi, da mu ne kaže dru. go, kakor udati se. Ne! Zato ni prišel fe-sein. Poskuaiti hoče še zadnji pomoček, ki je bil dosedaj zadnja,- a trdna nada, da doseže prav gotovo, kar mu želi srce. Kakor premagan, vendar še upajoč stopi še bliže k nji in reče:
“Anice, pusti Tomaža! Ko se vrnemo z vojske, bodeš moja žena, in jaz ostanem na našem domu, ostanem pri tebi za vedno.” Glas se mn je tresel. Šimen je govoril strastno. Tudi nji je to govorjenje popolnoma ustavilo misli. Kaj takega se ni nadejala. Molčala je jn zrla pred-se. On si je razlagal to v svojo korist. Srce mu je utripalo močneje. Ali dekle, ki je baje po očetu podedovala spret-aiost naglo soditi o vseh slučajih, ni se mudila pri tem dolgo časa. Promotrila je v duhu posledice te ponudbe in rekla počasi, jokajoč: “Ne morem, Šimen, verjemi ue morem. Oprosti, Šimen!”
Kakor okamenel je stal Šimen in gledal, da. gledal je, a videl ni ničesar. Imel je dovolj, ta poslednji poskus mu je izpodletel, vez •med njimoje bila raztrgana. Hladno sta se poslovila, Anica je šla •domov; on je še nekaj časa stal na istem mestu, potem pa tudi počasi korakal proti domu.
Doma ga ni takoj spoznal nihče. Mislili so izprva, da je kateri izmed onih, ki skrbe drugim za stanovanje in hrano. Najprej je ogovoril mater, ki ga je spoznala po glasu. U svojem zadnjem koraku bil nič pisal domov. Saj je tako vedel, da, bi mu vsi, ki niso poznali njegovih nagibov, svetovali drugače, kakor je mislil in storil.
Uče je nameatu navadnega srčnega pozdrava* stopil k njemu in ga zbadljivo vprašal, opazujoč megovo obleko od vrha do tal: “Tako, tako? Torej zato si se
denarje pojedal celili) j/ravi parizar z dvema paroma
da bi ga isti
učil in nam šestnajst let?”
“Šimen, zakaj si to storil?” vpr-aša ga mati. in solze jo žalijo.
“Nisem mogel drugače. Morda vam kdo drugi pove, zakaj sem ukrenil tako. Ce ostanem živ, dobim pozneje še boljšo službo; če me pa zadene, da umrem, tudi prav, saj ne bom satu.”
•‘Vrse prav”, huduje se oče, “a mi, ki smo že toliko časa čakali, da se nas spomniš v potrebi in sili, čakali bomo še naprej. Boglej. sami smo, voz ni več, konj ni več hlapcev ni več, gostilna je samo še po imenu, denarja ni več; ostalo nam je še hiša z zemljiščem in pa žuljava roke. Drugo je potegnil nase Selan. To mi sje menda naredil v zalivalo, da sem mu pomagal na noge. Gledati moram, kako se steka vse k njemu in le k njemu, dasi vsi dobro vemo, kak šen slepar je,”
Sin ni vedel, kaj bi rekel očetu Preveč je bil vznemirjen, preveč sam potreben tolažila, kakor da b\ on koga tolažil. Spoznal je tudi, da je očetu veliko bolj žal |po prejšnjem živahnem življenju in velikih družbah, kakor po prejšnjem bogastvu.
“Uče, nobena reč ni za vedno, tudi mi ne bomo. Bog že ve, kaj dela.” Vsi so molčali, mislil se je pa vsak, da kakor so resnične te besede, bil bi Šimen vendar lahko kaj drugega, kakor vojak.
Drugi dan se je pridružil tov-arišem, ki so veselo prepevajač pozdravljali v daljavo laško zemljo. Boben je ropotal, vrsto se je pomikala v velikem prahu po cesti proti Ajdovščini. Lahkodušno je stopal ž njim tudi Šimen. Vnemal si je pogum in si zaklical.
“Le urno naprej! Tam dob nas čaka lovorika ali pa Konec trpljenje. Naprej!”
V.
nosil toliko težo,
Krpan z Vrba od sv. Trojico, Krpan, ki je bil res hrust, da Bog nas varuj*, ne vzdignil pri nobenem kolesu. Stavim, da bi se upiral celo »verna, Krpami in Štempiharju-
-----' Svima, svima: .
Zulumćaru, ubojici, Brošteno je svima, svima —
Samo nije izdajici!
À ., Niemčic.
S parizarji je bil velik križ v strmih klancih. Zavora, (ali kakor so rekli, “žlajf”). ni bila vselej zanesljiva, treba ie bilo rabiti coklo ali podvoro: pod vor jenega voza pa niso konji z lahka potegnili niti navzdol. Zato so najeli, priprego. Potem se je premikala ta silna nerodnost z vedno smrtno nevarnostjo vseh, ki so bili blizu. Vrbu tega so “praskarji” tiščal kos lesa na šino prednjih koles. Spredej, takoj za prvim parom je sedel prvi poganjač, imenovan ‘Štangar j tar”; drugi poganjač, poganjači pri tretjem, četrtem paru so jahali. Grozno je bilo, če se je utrgala zavornica. Voz, živino in ljudje so bili zdrobljeni.
Mnogo težavneje, vendar ne v toliki nevarnost, premikal se je voz med krikom raznih poganjačev in prhanjem uprežene živine po klancu navzgor.
Ne bomo ponavljali, kakšen je bil uspeh vojske pomladi 1. 1848. in 1849- na Laškem. liadecki živi še danes v spominu narodovem, živi iu bo živel, dokler bo ž njim živela slovenska pesem.
Ko so bile z veliKim hrumom odšle čete skozi Višnje v vipausko dolino in naprej, pridrdrali so vozovi z živežem in potrebščinami za vojsko.
Po dnevu in po noči je bilo na cesti vpitje in ropotanje. Tedaj je Selan prav dobro uspeval z gostilno. Polno hišo ljudij, polne roke deia, natlačeno cesto voz in konj, to se pravi: gibaj in spravljaj!
Kričanje hripavih grl različnih poganjačev in praskarjev, pokanje Koprivcev ih bičnikov je daznanjalo prihod novih gostov. To življenje je bilo pa tedaj sploh po vseh notranjskih cestah, ki drže na Laško.
Ko so se po planinskih ključih bližali Eazdrtčanje planinskemu trgu — tako pripovedujejo zanesljive priče—, naznanjal je njihov prihod v trgu tudi krik pišcet in slične drobnjave po dvoriščih. Ta je namreč v slavo novodošlih znancev morala pod krutim nožem dobrodušne kuharice prelivati svojo kri. Tedaj je bila za kurji rod pravcata morija.
Ljudje so mnogo zaslužili s priprego, katere so vozniki potrebovali navzdol kakor navzgor po strmih klancih. Dandanes, ko vozijo celo les na tako dobro izdelanih vozen, na kakoršnem se prejšnjih časih ni sramoval sedeti baron s kronicami v žepu in na podplatih, dandanes, pravim, ve pač malokdo, kaj se pravi: “Tako ga je potreba kakor vozu petega kolesa.” Parizar, pravi pravcati parizar, na katerega bi bil še danes Jaliko ponosen vsak voznik imel je res pet koles, seveda je bilo peto pripravljeno samo za slučaj, da se katero stare. Šine so bile široke in debele kakor moška ped. Vse na vozu je bilo močno trdno, nerazrušno. Zato je pa tudi
Tudi pri Bajcu je tedaj nekoliko bolj oživelo, dasi Selanu to ni bilo kar nič prav. Marsikateri voznik se je ustavil pri prijaznih ljudeh; a isti Žepa, ki je bil skoro prirasel1 na Bajčevo hišo, tožil je sedaj, da mu je dolg čas. Kako živo, veselo je bilo pri Selanu! Tje mu je dišalo, saj ga je vabil gospodar. Ko je vprašal kdo za priprego, odhajal je iz hiše trezen, vračal se je pa pijan, ker se ga je vselej navlenelpri Selanu.
‘Za posedanje in polaganje mi ni, navajen sem delati”, trdil je Žepa. To mu je verjel samo kaa-šen lahkovernež, vsak pameten človek je vedel, da je Žepi samo do polnih kozarcev, kateri se mu bri Bajcu že dolgo več ne zvrača-jo po grlu. Slutil je, da bode v kratkem jedim hlapec pri hiši, zato je nadlegoval gospodarja, da bi odpustil še njega. Z ozirom na staro spoštovanje do hiše in pa na pol življenja, katero je prebil pod to streho, ni si upal sam odpovedati. Zaradi pijanske svoje dobrodušnosti ni bil nikoli preve-siten. Uočim je Selan deloval na to.da bi Bajcauničil, izračunal je Žepa nekega dne ko mu je bila glava trezna, koliko mesecev še tr-eb a,da ostane nejgov gospodar po jolnoma sam.Tedaj odbije menda tudinjemn ura rešitve.
Pri Lajcu se je ustavljalo naposled samo toliko voznikov, da bi
jih naštel na prste jedne roke. Pozneje se je to število še skrčilo. Najoolj do zadnjega se ga je drža neki Bavarec, ki je prevažal sirup. Dobrosrčfii mož se je bil do cela sprijaznil z Matijem, dasi se nista lahko pogovarjala. Kadar je prišel, bilo je hiši vse veselo. Ko je vozil z Laškega, ostajal jo pri Bajcu po noči.
Letošnjo jesen ie bil ou jedini izmed boljših voznikov, ki je jemal priprego pri Bajškem, in Žepa se ga je tako veselil kakor velitconočnili praznikov. Tedaj je bilo pijače v izobilju, in Žepa si je za nekaj trenutkov zopet privezal dušo z raznimi spomini in polnimi kozarci.
Lepo je priplavalo veličastno solnce izza gozdnate Hrušice. Talco j6vbilo čisto, kakor da se je umilo v-logaških vodah. Lahne meglice, ki so kakor sladek sen objemale zelena polja in rmeno s trn, vzdignile so se in izginile pi%d solnčno svetlobo. Krmižljavo se je oziral Žepa s lilevnili vrat proti vshodu. Jutro mu je prišlo prezgodaj, noč je bila prekratka, ker se mu je večer vlekel ob gostoljubni mizi dolgo. Sinoči je prišel namreč Bavarec, Žepi jedini človek po božji volji.
Naprezati bo treba in tirati s priganjanjem in krikom težke parizarje na vrb klanca, on bi pa še tako rad spal, tako srčno rad bi jo še potegnil vsaj dve uri. Teli mi slij se niKakor ni mogel otresti. Godrnjal je, da pride včasih vse hkrati, včasih pa ni dela pri hiši pj večdnij. S to nevoljo je šel tudi naprezat.
Dobre pol ure potem so se premikali težki trije vozovi proti Višnjam,	Solnce se je
bilo dvignilo že toliko, da je ravno znad Selanove strehe dihalo svoje blagodejne žarke voznikom v lice. Za prvim vozom je stopal složno Bavarec držeč roki na hrbtu. Bržkone je računal, za koliko je sinočnja pijača posegla v mošnjo njegovih zaslužkov. Dospeli so skoro že do vrha, samo še čez zadnji klanček treba potegniti, pa oo prvi voz na ravnem. Tedaj se mahoma utrže veriga med ojes-om in prvim parom priprege. Voz se jame premikati nagloma navzdol, Bavarec zamišljen, kakor je bil, ni se umaknil ob pravem času
in prišel pod zadnja kolesa------.
Še nekaj trenutkov — in,voz je krenil v zgornji jarek ob cesti ter se zvrnil 1 vso silo. Sladki sirup se je vlekel po cesti kakor očiščena smola. Druga voza sohitro ustavili in luteli pomagat, a pomoč je bila že prepozna. Bavarcu je šel voz čez noge in vrat. Nie več ni dah-ml. Tudi uprežena konja sta bila močno poš kodovana.
(Dalje prihodnjič.)
j Ali ste že zavarovani proti ognju? ;
?
Ce ne, storite to takoj. iNe odlašajte!
Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu.
Po sebna zava rovalnina za Avtomobile.
t
f. S. C. Chvnoweth Insurance Agency s
Sedaj je treba varčevati.
Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti- Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Honghton Co., v
Houghton JNat’1 Bank
Houghton,	Michigan.
Gillette Brijaća
Ena izmed naših posebnosti je: da omislimo vsaeumu rabilcu brijače, orodje njemu ugajajo-če kakovosti. Napremir: Vam najbolj ugaja “Bulldog’’ vrste dočim se sosedu dopada Combination Gillette.
Vse vrste teh brijač je vedno pri nas na ra^ polago.
KEGKONEN HARDWARE GO.
Telefon: 163i
Peta cesta,
Calumet, Mich.
GALBRAITH & McBORMIGK
Odvetnika
iztirjujeta dolgove, urav nata zapuščine ter pre gledujeta lastninske li stine
Zastopata v vseh sodiščih
ULSETH BLOCK Calumet, Mich. Tel. 169
WAR SAVINGS STAMPS
> ISSUED BY THE
UNITED STATES GOVERNMENT
Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO.
ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo.
Sincerity Clothes
so povsod znane
Obleke od
$18.00 do $45.00
Varčujte in posodite svoje prihranke
—STRICU SAMU'-
S PETINDVAJSETIMI CENTI
Če kupite U-S- varčevalno znamko- Vašjpoštar, yaša banka, vaš
st in mnoga druga trgovška 0,5 topstva vam povedo.kako in k*l' ZGLASITE SE PRI LETEH!
TO JE VAŠA DOLŽNOSTI
«
TO BO REŠILO ŽIVLJENJA! TO BO DOBILO TO OJNQV:
Ta jih potrebuje sedal«
'voj®
&C0.
Vi jih bor.te potrebovali P<L
, KUPUTJE
■»
vojne varčevalne znamke. ^ ki*so obveznice vlade Zdr- df*#V
nki prinašajo štiriodstotne e stil
ot>*
Labko zanč ete
Selanov Zet-
(5t; spisal Slavoljub Dobra vec.
j-o grozna ..nesreča se je pri :|, le redko, zato so bifi vsi 4fWth vsak se je nehote ;al: “Kdo je kriv?” _ Pre-j so oba kolica verige in , tali samo to, da je bila res I Selan, ki je prihitel na 'mesta, pokazal je na tihem (jfiin možem,- da je bila na .|iefn mestu tudi močno pre-“Oni, ki je to storil, ime]
,nesreče dobiček; jaz pa ne u Bajcu škodovati, zato
( možje,
da ostane to med
Ljjec je imel tudi denarje”, Lj.je že zlobno Selan, “den-
’ ti se pogreznejo brez dok-L Haj če v žep.” tj je bila Selanu. voda L malin.
na
reba
D
»iti
ef
da
;'0se mu je svetilo od veselja, je poslednjikrat ozrl po nesreče, videl prestrašengn L videl mrtvo truplo ptujče-videl prestrašene hlapce, -.oposbdo. Sam s seboj srčno oljen jo krene domov.
(Uteri 'Judje so strašno 'atijivi za nesrečo svojega !®a
su ,je objemala naravo s j rjavim plaščem. Ljudje so srbovali z živežem in drvi za To jih pa ni motilo, da, ne ili katere tudi o' vojski, isicer, a vendarle so prišle novice tudi .Podvelb in v s, 0 nemirih na Dunaju in irskem so naši rojaki ugibali ije, Ta je trdil, da bi bilo .Ijtvse ugonobiti, drugi ran »reka!, da bi bila potrebna m, ki éi velela tudi gospodi ‘..Na Laškem se je stvar še Često skozi Hrušico so oprod zimo. Začelo se je ob ■almo gibanje.
Selanu je bilo navadno !)8. Posebno je bilo samo to, ugovarjal Selan hčer, naj natnestu Tomaža nekega vdovca z idrijskih hribov ae je hči upirala, umolknil ■Wein ji dal mir. Vesela je ca, da ji je odleglo in da |!'l lakomni oče tako nesreč-
jutro je bilo V adventnem brvi sneg je pokril zemljo na debelo. Krasen pogled Tiske planjave! Milijarde ‘ loskečejo v mladem 'r Beli se drži lahkameg-lll|ii drugod po jarkih se Tarna tančica, nežna in kakor dih nedolžnega bpred hiše so razmetali ‘'"cg. Pred Selanovo lušo 'tno snažno. Tomaž niza
1JOĆ

’kida gr]e j !
ji Kaj je pa to s ',il sta prišla in stopila v
'jndje
so se radovedno Tl bi to pomenilo. Neri1 si že šepetali, da je mol-j ado ovadil Selana zastran I ^oetapci, sum je letel sev-Hodvelbčane, kateri o laki "a° imeli drugega imena iTlajtarji”. Ali kako se '■ Višeujci, ko vidijo, da ‘°<nii<a Tomaža uklenjén-^ipävi. Ne.kdo ga je bil ■ 4Se Skriva vojaščini.
L kostno je pogleda,! ehtiovo hišo! Prijazno je
zarožljala. Vse sosede so zagnale obupen jok, tudi možje so pogledovali v stran, in marsikdo je z rokavom prestregel solzo, ki se mu je prikradla na zarjavelo lice. Žal jim je bilo mladeniča, ki ni v šestih latih storil nikomur nič žalega, pomagal pa, komur je mogel.
Orožnika sta tirala Tomaža naprej, Anica pa je šla v svojo sobico, naslonila se na posteljo in razjokala iz dna srca. Tudi Selana ni moglo nobeno opravilo zadržati doma. Morda ga je res ta ta srčni prizor tako prevzel, da je tiščal strani? Morda se j« omečilo njegovo ledeno srce? Pravijo, da kdor naklada greh na greh, ima tudi čim dalje trše srce, po vsa«i hudobiji mu bolj odrveni. Sled-njic ga ne gane več niti radost niti toga, ne šala, pomilovanje.— Selan je šel gledat, ali je prvi njegov: tihotapski zalogi nad vas-0 ostalo še vse, kakor je bilo. Opazivši, dà ni bilo nikogar blizu vrne se vedrega cela v vas, kjer je takoj pravil sosedu, da bo danes dober saninec. Hlodi bi se dali izvrstno vlačiti iz gozda. Kazal tako zadovoljen obraz, kakor bi mu ne bilo nič za izgubljenim zetom.
Nekaj_ dnij potem so vedeli že ha daleč okoli, kdo je izdal Tomaža, Anica je govorila:
“Simen je bil res zlata duša, ga ni prevzela strast. Meni se je hlinil, da se žrtvuje, v resnici je pa le izdajalec. "Sklenil je, da ne dobi mene nihče, ako ne on.”
Huda zima je bila tisto leto po naših krajih. Lenček jo trdil, da se z zimami “po stari navadi” vrnejev našo deželo tudi stari bolj1 časi. STiega je naneslo, da si kar strmel. Ljudje, ki ki so brali časnike, pripovedovali so, da je Začelo tudi vreme prekričijo. Pred božičem pa še ni bilo posebno velikó snega, in male pred božičem je bila tista, nedelja, ki je spravila vse Višenjce v grozno zadrego.
Domačini Višeujci so stiskali pesti bili dan, ko sta orožnika odvedla Tomaža. Oesarska postava zahteva svoje, roda gorje, toda gorje, stokrat gorje izdajalcem! Do prihodnje nedelje se je povsod raznesel glas,': kdo, ga je zato/ril. Pri nas in menda tildi drugod: je navada, čev sosednji vasi nakupi
kdo kakšno. Prav grdo rili P*'HV
neumno — pametna se nè prime se potem širi neljubi sloves cele vasi, celega kraja.
Tisto nedeljo po maši torej je büo. ko je koračil pred cerkvijo Trčetov France, imenovat} tudi Srdin, pod orehom in vpil, kakor da je on danes občinski birič ali sodiški sluga, ki naznanja ob takih prilikah' različne dražbe:
“Obtì3Ìt! jih treba, nič drugega kakor obesiti, primaruha, vse Višenjce! Takega človeka, kakor je bil Selanov Tomaž, izdal: vojakom. Več je bil vreden, kakor vsi “bobarji” skupaj. In kdo ga
smo sosedje! V1 veste naše slabosti mi vemo vaše; molčimo, pa ostanejo med nami!”
To je predlagal Žepa, poprej pri Lajcù, sedaj pri Selanu veliki h.apec, ki ima v vasi važno besedo Sicer ga še vedno rad vleče, a nekaj je priiiranil, in marsikdo že v?, da Žepa ne bo služil več dolga, ivupil je oni dan majhno hišico, izbrano ima tudi že nevesto nekdaj deklo pri Bajcu. Tjc podedeta uživat sad svojih let. Žepi so pravili “Vičar,je”, da se dela tam nekje po svetu'železna cesta, ki bode segala v kratkem tudi do Trsta in naprej na Laško. Tedaj ponehajo vse vožnje, ker po železnici gre “kor sama”,hitreje in bolsi kup. Ko se to zgodi, tako je sklenil Žepa, tedaj opusti grešno veselje s kozarcem. Zato je imel že sedaj nekaj več veljave.
Stari Lenček, ki je med Višenj, ci odločeval o njihovem življenju in smrti, ker je ozdravil Tomaža, bil je spoštovan kakor pravi zdravniški dohtar. Tudi on je zastavil svojo besedo in potrdil Žepi n predlog. Soglasno so sklenili ne zabavljati in ogibati se vsakoršnega pričkanja kakor poglavitnega greha.
Bog varuj, ko bi se bil Simen Ba|ec prikazal ta večer tried njimi, linje bi se mu bilo godilo, stavim, veliko huje, kakor med laškimi kozjebradci. Celo njegovega očeta so zbadali s strani, dasi ni bil nič .kriv.
Prav tisto nedeljo je bilo tudi, ko je Selan poklical pozno zvečer Anico k sebi v zadnjo sobo in ji namignil, da prjđeljo po božiču sntiboki, naj se pripravi; poroka bode pa ta pust. Deklieä se je čudila, da se sedaj očetu tako mudi. Matiju je pripovedovala sicer dan poprej, da jo misli oče možiti, a. tako hitro se vendar ni slišala, ko je zadnji cas vesel hod-’ il ob ognjišču, cesto se tudi,drugod pogovarjal sam s seboj, veselo mel si roke, imenoval neka pt 11 ja imena, .pa govoril o tisočakih.
Anica je molčala.
To m bilo Selanu pniv. Mislil , da m s tem razveseli. Nikakor 111 mogel dočakati, da bi izpre-govorila, zato je nadaljeval, da bi jo bolj prenčal:
“Tomaža ni več. Sedaj vendar ne moreš reči, da zaradi njega ne iriaraš drugega.”
Očetova 11: rzkost, s katero je govoril te besede, vzbudila je v d c kliči e m srcu nevoljo:
“Verjemite, oče, da prav zaradi Tomaža ne misi im sel nikdar več možiti. Stara sem zadosti, da lahko indi sama odločujem o tem. Svet se mi je pHgnusil.”
A.j, aj”, de' oče zamišljeno, morda pa misliš celo v, samostan? Nuna bodeš, kaj ne, sedaj, kosi naveličala sveta, naveličala

moških! Hm, lepo je to, pomisli, najprej Šimen. potem Tomaž, do trejega pravi jo, pride rado, sedaj morda kak Janez, ne? Lepa hči lepa!” \
Se nikdar se ni njena duša tako zgrozila nad odetem, kakor sedaj, ko ji tako živo očita neresnico. Slabost jo je premagala, obraz je zakrila s predpasnikom in bridke za jokala. Za nekaj časa si obriše oči, kjer se še blestele solze, pogleda ,očeta najprej proseče, potem popolnoma mirno in pravi;
,‘Torej vi, moj oče, upate si, dobro vedoč, da ni resnica, meni očitati kaj takega? Morda tudi tam po svetu, koder zame snubite govorite tako? No, potem se n 1 bati, da mi kmalu koga usnubite,”
“Ne huduj se, jaz že vem kako in kaj se govori z ljudmi. To, kar sem rekel, vedo že vrabci na strehi. Pomisli da gazato ne dobiš nikjer blizu. Treba pogledati-kam dalje.”
“Dobro”, seže mu hči v besede. Ko pride, pevedala mu bprn, kako mislite vi o meni. Če treba izbirati, ali ni bolje po nedolžnem trpeti vse žive dni v samskem stanu, kakor nositi noradovoljno zakonski križ?”
“Naš snubok ima denarje”, zine Selan naglo, misleč, da jo tu gotovo premoti.	^
“Denar je nesreča”, reče dekle in čaka, kaj odvrne sedaj oče. Selan ni slutil, da se mu bo Anica tako upirala. Mnogo se dosedaj in menil zanjo; mislil je, da ne more 111 ue sme drugače delati, kakor on hoče. A sedaj je videl da ne gre, «Jasi ga ni vsakdo z lahka spravil v zadfego; lastna liči yju je- tako zamašila usta z njegovo lastno neprevidnostjo, da m vedel, kaj bi rekel.
“Torej v nedeljo po božiču pridejo, veš!” pravi ‘bolj prijazno, da bi skril jezo.
. “Naj pridejo”, dostavi hči malomarno in gleda topo za očetom Iii je odhajal iz sobe. Čutila je, daje zasedaj, obveljala njena, ven dar je to rii veselilo. Prihodnjost se j i je zdela nejasna, ..življenje ogrenjetio do konca.
Snubokov ni bilo, a tudi miru 111 bilo več v Selanovi hiši. Mali 'je potegnila s hčerjo, kolikor si 'je upala nasprotovati oblastnemu 'možu, in domačih nemirov ni bilo ne konca ne kraja.
O svečnici je prav tako vstrajno snežilo in kadilo s snegom kakor o sv. Treh Kraljih. Pozneje je mesec svečan kakor po navadi nekoliko nagibal na mehko vreme a vrstilo se je s hudim mrazom, in sneg se se ni zgauil nikamor, kakor da ima *a del] časa v najemu ria Še planjave. Zadnjo poskušnjo je naredila zima o sv. 'Jožefu, dobro se ji je obnesla. Vsi se sklepali, da bo prigazil po 1 snegu, kolikor ga je bilo, v deželo ae samo sv- Jurij, marveč tudi sv. Florijan in najbrže celo sv. Urban Toda obrnilo se je drugače.
J Ali ste že zavarovani proti ognju?
Ge ne, storite to takoj. Ne odlašajte!
Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu.
Po sebna zavarovalnina za Avtomobile.
\ S. G. Chvnoweth Insurance Agency
Sedaj je treba varčevati.
Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti- Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Honghton Co., v
Houghton INot’1 Bank
Houghton,	Michigan.
V.
(Dalje prihodnjič).
Gillette Brijaća
Ena izmed naših posebnosti je: da omislimo vsacumu rabilcu brijače, orodje njemu ugajajo-če kakovosti, Napremir: Vam najbolj ugaja “Bulldog” vrste dočim se sosedu dopada Corn-bin a tion Gillette.
Vse vrste teli brijač je vedno pri nas na raz, polago.
KECK« HARDWARE GO.
Telefon: 163.
Peta cesta,
Calumet, Mich.
GALBRAITH & MCCORMICK
Odvetnika
iztirjujeta dolgove, urav nata zapuščine ter pre g-ledujeta lastninske li stine
Zastopata v vseh sodiščih
ULSETH BLOCK Calumet, Mich. Tel. 169
»spoj
arju, ki ga je
bil
ni
ào
ie .
big
prejel in kateremu je 1 ^as malone brez računa D(la nihče razven Selana le Tomaž in n obed-. mladi gospodar' pr;
' riđo bf vprašal po ra I'0’ da dela sebi,
gostoljubje, rivala za 'tta pod vàéo streho. Bog .Navijal se je Tomaž , rinica je ihtela.'V idola
rii
;elezje na rokah. “Z
, hica !” vzkliknil je še
°SeL Zamahnil je z roko ’Hi
'Ha
rokama, in veriga
,le
je izdal? Verjemite mi,. fantje in možje in vi, kar vas je tam zadaj, Maino jše ima jo, da nikdo, drugi kakor škrijcar, kateremu je smrdel duhovski stan. Ta je izdajalec. L a se hočejo V išenijci še nam nekaj zastavljati, da smo”- ‘jeblajlarji ,n hotel reči — “da smo v zvezi stražniki, česar ^ni še nihče izp rigal, a oni so. izdajalci, Skanotjp: to sem dokazal jaz sedaj, jjrimar uha, da sem ”
Vsi sa mu pritrjevali, njegove besedei so veliko zalegle. Ko je nehal, začelo 30 je splošno godrn janje. Višeujci. kar jih je .bilo ta dan pri maši, vsi tudi dekleta, zmuzali seso, kakor da so nekaj pozabili v cerkev v resnici pa so poskakali čez pokopaliŠčni zid se skrivaj skobacali po Severjevi njivi naprej pod vasjo domov tako Jih je bilo sram.
Še Bati večer so sklenili, da se sploh ne sme'več PodUelbČanom zabavljati. Če bi se kdo izmed LJod velbčanov vendar kdaj spozabil i zavrniti ga treh: “Molči, no, saj
mn SAVINGS STAMPS
, ISSUED BY TKE f
UNITED STATES GOVERNMENT
Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO.
ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovisene obleke m mi
gremo v tem do skrajne meje, samo_da jih
i
dobimo.
Sincerity Clothes
so povsod znane
Obleke od	$18.00 do $45.00
VERTIN BROS. & CO.
Varčuj te in posodite svoje prihranke
--STRICU SAMU*—
S PETINDVAJSETIMI CENTI
Če kupite U-S- yarčevalno 7.nam-( ko- Vašjpoštar, yaša banka, vaš
st in mnosra drusja trnovška zas topstva vam povedo,Rako in kaj» ZGLASITE SE PRI LETEHl
TO JE VAŠA DOLŽNOSTI TO BO RESILO ŽIVLJENJA! TO BO DOBILO TO OJNOVt.
Ta jih potrebuje sedaj:
Vi jih bonte potrebovali po,vojn
KUPUTJE
vojne varčevalne znamke* ki[so obveznice vlade Zdr« držav
n ki prinašajo štlriodstotne [ob-estil
Lahko zančete
Vesti iz Domovine.
Mladi roparji-
Maj ti n Kukovec, 22 lot star
m
knjižice A nton Postotni ka z Vranskega, katero je poslal lastnik Frank Jvubi la vojčas odvetniški ir I Ilrani,nici kmečkih občin- poleg admkpri Ploji v goricah Tivolcili j denaniega zne8ka 200 K, katere
Dne 6. februarja jeobiolženka j j« preprostost kraljeviča naravnost zope izmaknila na pošti rekoma», očaria, Tako le opisuje v “Volji dirano pismo z vsebino krani'he Naroda” sprejem pri prestolnasled


nakupil uial vinograd, kamor je navadno prihajal preko nedelje-Tudi to usođepolno nedeljo se je nahajal tu gori, kjer je imel poleg kle i udi malo h';ic . Okoli 9. ure zvečer je Oanjkar zaslišal okoli liiše hoje več oseb. Ker je niislii da ga nadleguje njegov m ti sovražni sosed, ga je hotel prepoditi s streli. Oddal je 3 strele. On trdi. da jih j1b oddal zunaj, obto/.e-je ni M. Knl-.ovec pa trdi, da je Oanjkar streljal, odznotraj kar se deloma tudi po orožniškem izvedu potrdilo. Kukovec se izgovarja, da je te strele smatral kot njemu namenjene in je nato tudi on oddal 1 strel skozi okno. Zadel pa je Oanjkarja tako nesrečno, da je isti izgubil vid na obeh očesih, -eno mu je sploh izteklo ;. Dejanje, ki se je po tem strelu izvršilo v Cankarjevi sobi se spričo spretnega zagovora obeh obtožecev ter zagovorni ko v jjdr. Kodermani in dr.Irgoličjj sploh ni dalo ugotoviti-Obtožba je trdila, da je starejši brat potem,ko je Oan jkarja obstre. lil, istega na tleli ležečega oropal, .Nasprotno pa obtoženi le priznava, da je brez vsake sile le vzel, kar je videl na mizi [jura. denar itd j j.. Zadeva je prišla le slučajno in še le letos na dan. Fri očetu obeli obtožencev je oaožnistvo izvedlo hišno preiskavo radi vojaških stvari. Fri tej priliki so slučajno našli tudi tri prtiče z začetnicami CanjRarjevega naslova. Fri nadaljnjem iskanju. je pri do tudi še več drugih predmetov na
je hotel vložiti. Eno uro pred prejemom denaija je v hranilnici dv » gnila naloženi denar in kn jižico realizirala, Uradnik je spoznal di je nepravilnost in obvestil Fos sini ?a, da je bila knjižica pred eno uro realizirana. Kmalu se je potem posrečilo policiji izslediti obdolženim Ivano Ravnihar in dognati tudi tatvino drugih knjižic Ravnihar je od dobljenega denar, ja naložila 5000 K na hranilno knjižico svojega nezakonskega sina Ernesta Ravniharja in 2533 K 10 vin so našli pri njej, 1000 K je posodila nekemu Antonu Zabr-šlui, ki biva sodaj na Dunaju, drugo pa je porabila za hrano in nakup raznega blaga. Obtožbi jo dolži hudodelstva. tatvine in zahteva obsodbo.
uan. Drugi rop |;pri
Ozmecu
obtoženca odločno 11 j ita. Porotniki so zanikali glavno vprašanje na rop-— potrdili glede obeh obtožen cev vprašanje glede tatvine pri Martinu tudi vprašanje težke telesne poškodbe jjoslepeli Oanjkar. D Obsojena sta bila: Martin ,»na 7 I. teške ječe, Franc na 4 mesce.
Zlat venec za Venizelosa.
Iz Aten poročajo, da bo Venizelos ko se vrne iz Fariza, ovenčan v tadionu z zlatim lovorjevim ven cem, katerega so kupili z darovi nabranimi astram grško demokra-oije, ker je tako izborno zastopal koristi Grčije na mirovni konferenci.
Tekma med dvema francoskima avijatičarkama.
V francoskih aviatičnih krogih se z velikim interesom pričakuje tekma med aviatičarkama Laroc-ke in Herven. Gre za višinski rekord avijaticark Doslej je znašal 2500 metrov.
Tatvina hranilnih knjižic na ljubljanski glavni pošti.
Dne 25. junija se je pred ljub. ljansko poroto zagovarjala Ivana Ravnihar, rojena 29. avgusta 1892 pri Škofji Loki. Obtožena je, da je 8. januarja t. 1, na pošti ukradla rekomandirano pismo, naslovljeno na Kranjsko hranilnico, v katerem sta bili dve hranilni knjižici, last orožnika Martina Podlogarja, giaseči se skupaj na 7495 kron 50 vin. ivo je prvi dan hotela dvigniti denar, ga ji uradnik m izplačal, ker ni znala gesla. Drugega dne je obtoženka izsledila drugo rekomandirano pismo, v katerem je bilo navedeno geslo. Nato je dvignila v es denar.
25. januarja je zopet vzela na vadno pismo v Katerem je bila hranilna knjižica Jožefa Janke, ki jo •ier~-|»1 z i'n- ija üa hranilnico, da mu izplača svoto 802 K 40 vin ter pošlje na njegov naslov. Uradnik flaking je p» opazil, da je na knjižico stavljena začasna prepoved Medtem, ko se je nekoliko odstranil, ja’ obdolženka izgi. ni la.
Porotnemu senatu je pred sedo-val višji deželnosodni svetnik Ve-dernjaj, votanta sta bila višji deželnosodni svetnik Porsche in svetnik Nagode, obtožbo je zasto-pai državni Dravduik Ogorevc, zagovornik obtoženke je bil dr. Tekavčič.
Obtoženka je priznala tatvinp in rekia da je storila prestopek tatvine vsled bede, ker je imela na pošti plače celih 70 K, katera se ji je zadnji čas zvišala na 170 kron. Nobenega pa ni imela, kateri bi skrbel za otroka, katerega je tudi morala preživljati s to boro plačo.
Zagovornik obtoženke je dejal, da je bila k prvi kraji prisiljena vsled bede, k poznejšim jo je pa privedla nepremišljena nagnje-nost, zato predlaga milo kazen in ozir na njeno dete. Po predsednikovem resumeju so porotniki so glasno pritrdili na stavljeno jim vprašanje. Sodišče je obsodilo Ivano Ravnihar na eno in pol ieta težke ječe, poostreno s trdim le žiščetn vsakega četrt leta. Všteje se ji preiskovalni zapor. Po Jzro čitvi obsodbe je prosila senat, naj se ji preskrbi otroka, ker že celi dan ni ničesar jedel.
Anketa za agrarno reformo.
Belograd, 50. junija. Danes je prišla v razpravo ona skupina vprašanj, ki se tiče kmetskih posestev v Sloveniji. Glede polja in zemlje za obdelovanje sploh je mildster dr-'Foijak mislil ponekod kot maksimum določiti 300 ha. v Sloveniji pa 150 ha. Iz cele kraljevine so nastopili govorniki, ki so zahtevali čim najmanjši maksimum, za Slovenijo jo zahteval poslanec Brodar kot maksimum 30 ha. Glede gozdne posesti bo obveljalo načelo podržavljenja, vendar bodo v Sloveniji vsi mali in srednji gozdni posestniki odbol-šali svoje posesti. Minister predlaga kot maksimum 400 ha. Svetnik Lenarčič (Vrhnika) je podal v tem smislu izjavo in se obenem izrekel tudi za socijali zsfcijo teh posestev v tem smislu, da si posestniki ustanove nekake lesne zadruge, potom katerih se bo les obdeloval in prodajal. V vodstvu takih zadrug bodo zastopani tndi gozdni delavci. Minster dr. Poljak je kar najtopleje pozdravil ta prtjdlog. Za malo posest-se je'zavzemal tudi posebno posestnik Mermolja iz Pesnice pri
n ku; “Ako budemo četii dni čekali, mi nazàj ne idemo dok ne vidimo kraljeviča, rekli su naši nmži vojvodi Mišiču. “Fak ga budete vid jeli”/odgovoril je slav-; ni vojvoda. I za kratki čas došel je jedan oficir i rekel, “Medji-murci, kraljevič vas čekal” Z» kratki čas stajah su Med jim urei pred u j im. Sam je bil. A govori! je tak. da smo mogli razunibti, kak da bi pravi medjimnrec bil. Prava istina je, dahmademo vladara koji prima drage volje sva koga muža, koji mu se hoče kaj potužiti, kak se on ne boji i ne sramuje primiti i stisnuti tvrdu
kmetsku ruku_____To je bil prvi
sastouak Medjimurcov sa svojim vladarom. Oni ga ne budu nigdar poaobili. Budemo čekali, da se podpiše mir, a onda i bude naš Aleksander sigurno došel, da se pogleda Medjimurje, Onda budemo vsi vidjeli, da imademo vlada ra, da si boljšega od Boga ne možemo prositi.”
■‘La Voce dell’ Istria” Glas Istre
se imennje list, ki ga izdajajo Lahi v Lovranu pri Opatiji. Naslov je laškohrvatski, večina člankov v hrvatskem jeziku, Hr-vastsko je opisano, f kako je nek profesor Urbanaz razlagal ljudstvu po hrvatskem razne aktualne stvari z ljudstvom v Istri je treba ter ] govoriti hrvatsko, v Parizu pa trde na vso silo, da je Istra čisto laška zemlja. Na Goriškem izdaja jo list “Goriški Slovenec” ki je ves pisan slovensko, v Parizu pa trde na ves glas, da je Goriška od nekdaj iaška dežela ni da so tamošnje prebivalstvo odrešili izpod tujega jarma. Kaj re3 ne čutijo v Parizu te nesramne laške igre s konferenco in ali naj res zmaga laž nact pravico in samoodločbo? Tudi ako bi sedaj zmagala, trajna ta zmaga ne more biti.
Italija hoče Istro gospodarsko po' polnoma uničiti.
Poročajo, da ima laška vlad* načrt, da uniči istrsko vinogradm štvo, da ne bo delalo konkurence laškemu vinu. Vinogradništvo hočejo nadomestiti s čebelarstvom i:i loške čekele bi šumele iažko slavo po istrskih ravninah-in brdih. Umevno, da tudi laški Istran vzdihuje po Jugoslaviji.
Bodočnost našega Krasa.
Vestno zdravilo dela čudeže
Mariboru.
Medjimurci v Beogradu.
Teden se je mudila / Beogradu de putacija medjimurskih kmetov, da izposluje dovoljenje, da lahko obdelujejo polje in gorica tudi onkraj Mure. Mediimurce sta spra-jela tako vojvoda Mišič, kakor tu di regent prestolnaslednik Alek. sandar. Deputacijo je ljubeznivost
V času ko je bila Goriška veliko bojišče, je bil naš Kras tem-1.1 i to opisan v tujem časopisju. Dobili so med vojaštvom kmetijski izobraženci, ki so se čudom čudili, kako se more na Krasu kaj pridelati. In pogledali so si pobližje ljudi, izpraševali iiTse prepričali, da je kraški rod izredno žilav, vztrajen in nadarjen rod. Le tak more tukaj iz zemlje spraviti kak pridelek. Prav lepo so opisa j tujci, kako naš Kraševec z železno vztrajnostjo dela in odjemlje zemlji sad.Svoje začudenje in priznanje so mu izrekli, dostavljajoč nado da tak izređen'rod utemie res
n
še kedaj napraviti na Krasu krasno pokrajino, kakor je bila nekoč, ko so se kraški dobi borili z vetrovi. Kaj pa bo, ako pride Kras pod Italijo, ker od nje ne priča-kuče nikakega kmetjiskega proc-vitanja? Kmetijska slika v Italiji ga utrjuje v tem mnenju. Ako se to zgodi, da-Kraševec zbeži pred Lahom, ki hoče ugonobiti Primorje, potem bo takoj za Ti s com, v prvem delu “hinterlanda”. velika puščava, kajti ni ga Laha, ki bj vztrajal na Krasu. Tam more vztrajati samo uaž Kraševec in ta bi napravil, ako bi bila Trst in Primorje naša, čudež, da bi bil Kias res kras našega obmorja in caro-vito zaledje Trsta. V Jugoslaviji čaka Primorja sijajna bodočnort, pod Italijo je obsojeno na pogin.
Približno 30 let so vživala Trinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznanje. -j-0 pa zato,, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih, oovišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege bran. ili tega vkljub Viaraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-l oda vojni davki so nas prj_ silili.da moramo nekoliko povišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil gotovo raz»,^ da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda ySe bna Trin. lekov ostane, kakor je bila. v gotovo zadovoljnost odjemalca-
Trin. Elix. of Bitter Wine.
Ima najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezpi izhaja iz. lodca. Trinarjev ElixiPčisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se stiupe, k j vzrok pornnoževanju bacilov raznih bolezni povzročajoče otrpueuja prebavnih organov.rrinHr jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi nego samo leena grenka zelišča in naravno rdeče in sto vino.
Trinerjevo Grenko Vino, Trinerjeva' zdravila se dobijo od danes naprej edino le po ekarnabin trgovinah ki prodavajo zdravila, ker je Trinerjev Iabretoii j preobložen do skrajn moči v izvrševanju naročil za lekarne in državne zaloge zato so prenonalij z naiočiii druzib Irgovce zdravili in leka> re geor želi kupiti Trinerjeva zdravila
U
TRINERJEV
iLINIMENT
prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizmu, 11BV ralgiji putiki; otrpnjenih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje je jz. vrsten pii izpabtienjn, pretegnjenju,oteklinah itd., in pri drgnjenju po kopanju bog odvzame utrudljivost. Naprodaj po vseh lekarnah.
Trineriev Antiputrin.
Antiseptika za zunanjo rabo, Za izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobi 36 po vseh lekarnah.
J
V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in Panam 1916 so Lila odlikovana naša zdravila z zlato kolanjo
JOSEPH TR1NER,
izdelovalec
1339 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL
1333


TISKOVINE
se izdelujejo v naši tiskarni najlepše in najceneje.
Naša tiskarna je PRESKRBLJENA Z VSEM POTREBNIM*
IZDAJAMO
neodvisen slovenski tednik
“SLOVENSKE NOVICE”
211=7th. St., Calumet, /VLicH«
Dolžnost vsacega Slovenca, ki ljubi resnico je, da se naroči na njega.
SLOV. TISK. DRUŽBA
Calumet, 'J. Mich.
Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich.
Mich.
. GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: Job:) Spreitzer, 218 Oak St.... Calumet,,
Pc d p red s.: John Gazvoda, 509 Tam. St_Latinum,
lVjnikG Math F. Kobe, 420 7th St......Calumet,’
XI. taj.: Jos K. Sedlar, Lindi» LakeAveä-t.Latinum - ’ Blagajnik: Jos. Scheringer. Oak St. ... Calumet, Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,,......Calumet, ”
NADZORNIKI:
Jolm D. Puhek, 2140 LogSt.............Calumet. Mich.
John Gosenca, 4055 Film St............. ”	”
Ma tt Sustancli, Osceola ' S t.......... Lau ri u m	3
POROTN1JOPBOP.
John Sustarsieh, 420 O^eeola St.	Laurium
Matt Straus, 2409 Ji St.	Calumet
Jos. Vardjan	Dollar Pay, Michigan.
Mich
VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj" se na avncga tajnika družbe.
VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika, družbe.
VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, Člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ol» času nesreče, poškodbe ali bolezni Natančnejša po|asnila^e dobijo vsaki čas od glavnega tajnika.
Drnžbino glasilo so “Slov Novice.’
urada Glavnega tajnika S. K. P. Družbe-
Izločeni člani.
Od društva Sv. Družine št. 1.
Matt Bahor R. 2. Fr. Medic R. 2. Jos. Vesel R. 1.
Uradno naznanilo.
Društvom spadajočim pod okrilje S. K. P. D. se tem jotom uradno naznanja, da se bode po določbi gl. o bora šila tretja redna Konvencija Slov. Katol. jPodp. Družbe d torek v mesecu Novembru, dne 4. Novembra 1919. iCalumet, Mich.
'®tva volijo naj si svoje zastopnike Delegate v mecesu iptembru. Iména delegatov naj se pošljejo tajniku Družiti bode skrbel, da se imena istih naznanijo v Glasilu vsaj trat pred konvencijo. Delegate voliti je po Družbenih ivilih član VI. točka 12. Krajevno društvo broječe od 8 faO članov ima pravico poslati enega delegata na kon-leJGjo in na vsacih nadaljnih 50 članov po enega, pi je, da se izvolijo dobri razsodni in premišljeni člani f za Delegate katerim je napredek pri društvih in Nbirespri srcu. Vsaka konvencija ima važni pomen Nvišjo moč, da uredi, spremeni ali ovrže ta ali oni p družbenih pravil.
? se časi in razmere vedno spreminjajo, se morajo tudi "•°%nizacije v istem smem voditi in korakati z duhom
m
0	0(1
’pjem mnenju bilo bi koristno, da članstvo razmotri-r2Jede Centralizacije bolniške podpore, katera nima se= -0 rD'čas pravega sistema.
da bi se o tem bolj razmotrivalo v Glasilu Družil seznalo misel več članstva.
1	sed* Bratski pozdrav do vseh članov in članic
}8t-3
2a gl. Odbor: Math F. Kobe tajnik S. K. P. D.
= letni račun Slov. Kat. Pod. j januarja do 30. junija 1919.
Prejemki.
-I
v 020-
g29-'Uri,štva Sv. Družine Št. ,1.
g(j3-T	i:	“ Jakoba	“	2.
“	»	Ane	3.
1	‘‘	“	Frančiška	“	4,-
rtj£Ì^Sa|nez. elana É» UtfUi

P6t' od ulòg Eh N . Banke

Bondov
$1105.80
27,7.20
874,05
54.90
2.00
50.52
10.83
Rojaki, pristopajte v S. K. P. D.
DRUŠTVENI 0G I.
IZDATKI
°d V Januarja do 30 Junija 1919.
Amalija Ovniček posinertnina po soprogu
Jos Ovniček, član druš. št. JL.	800.00
Mike Klobučar, za Jos Rom, Ml.
delež posinertnine po Očetu J os Roin-'u 400.00
Marko Badovinac bolniška poj. I mesce	.80,00
Fr. Pavlin	“ 2	“	40 00
Katarina Butala -	“ L -1	20.00
John Gazvoda zamuda časa	5.00
Skupni stroški do 30 J unija	' "$TjB45J)0~~
Slovensko - katoliško društvo
podporno Slovansko neodvisno društvo
Skupno plačano.
Za posmertnino “ Bolniško podporo “ Stroške
Preostanek gotovine 80
1200.00
140.00
5.00
unija
1,345.00 6,728.15 '18,073“ 15
Število članov 30 junija 1919.
Št. di.	Raz 1.	Raz. 2.	Raz. 3.	Raz, 4.	Raz. 5.	Skup’
1.	40	33.	80	~ 18	4()	118
u 2.	20	11	5	9	3	48
« 3.	26	86	25	32	22	141
4.	1	1	3	2	<9 u	9
(S kut). A	87	8L	69	60	73	371
UplaČila od posameznih članov.
Rh z. 1.	Red. ass.	$4.20	doklada 75c	Skup. $4.95
u 2.	U . V	• 4.80	75c	“ 5.55
“ 3.	u c.	5.40	“ 75c	“ 6.15
» 4.	»( t;	-6.00	“ 75c	“ 6.75
“ 5.	(k t L	8.60	‘‘ 75c	“ 7 35
Knjige pregledane in najdene v pravem redu dne 6. Avg. 19i9.
John Spreitzer, pred.
Jos. Sherlnger, blag]
John D. Puhek nadz.	Jos R. Sedlar pom. nad.
Math F. Kobe, taj.
izplačano odškodnino za izgubo vida ha eno oko. Turaj rojaki kateri še niste člani S. K. P. D. in nje društev Vam priporočam, da pristopite kar prej mogoče, ker to sem prepričan, da S. K. B. D. in nje društva izplačujejo članstvu najhitreje iii najrednejše bodisi animino, odškodnino ali pa bolniško podporo. Zatoraj čast S. K. P. Družbi.
Michael Pilit).
Važno Naznanje!
Denar je sedaj mogoče slati v stari v krai po stalni ceni, hitro in sigurno.
Da pošiljam denar točno po Državnem Zakonu svedoči mol Registration Certifikat, izdanj po državnem zakonu od Federa. Reserve Boarda. Zjed. držav v razredu A-
Ali menite oditi v staro domovino? sedaj je čas da sej odloči te. preden idete.oglasite se osobno ali pismeno v moj urad za važna pojasni! a.
’	Lukas Stefanac
428 Pine St.
Calumet, Mich.
A
pstanek gotovi ne 1. Ja
K5
K1 P' dohodki z preostankom
1919
viH/ustroški od 1 Jan. do 30 junija 1919
Jo
h»
sf^ek gotovine 30 J unija 191,9
$2381.90!
$5691.25 $8073.1„ 1345.00 $6728.15
Denar naložen
National Bank of Calumet 3°/o
K	v	fl
-	“ Čekovni Promet
eiieK;^- Bondi
Prt blagajniku
$3825.38 2554.94 ■ 300.00 47.83
$6728.15
^arge Mich. Urednik
Slovenskih
podpisani si vzamem ^‘Sft in priložnost', da
napišem par vrstic v nam priljubljeni list Slovenske Novice in glasilo Slovenske Katoliške 1’odporne Družbe. Dolžnost me veže da se zahvalim, prvo glavnemu odboru in nadalje vsemu članstvu S. K. P. D. za natančno in tedne
Lepa priložnost za rojakat ki želi imeti svoj dom.
Ker agni se namenil od ti v stiri Kraj zaradi slabega zdravja nudim rojaku, 'ki želi nabaviti svoj dom sledeče: Oddam štiri sohe za dva dolarja na mesec za toliko časa, da je kupec zmožen izplačati hišo. Pri izplačanju sem zadovoljen všteti ves denar, ki mi ga je plačal za rent. Ako kupec želi imeti več ko štiri sobe jih mu oddam po nizki ceni. .Oglasite se pri Jerko Tomič,
4996. Water Works.
Slov. Am.- Kat. Or. Sv. Družina
S. K. P. D.
p n« CALUMETU.
Uradniki za leto 1919. Predsednik, Math Prebilich. Oak St. Podpredsednik, John Gazvod^ Tam, st. Taj in za.st; Louis Gasvoda4036 Oak St Podtajnik, Frank Vesel. 2311 Co Road Blagajnik, John Sh ut te'
Odborih ki za 2 leti :
Math Strauss Mihael Klobučar in Jos. D. Grahek,
Odborniki za eno leto:
John Gosenca. John .Pechauer, Math Pipan.
Bolniški obiskovalci so'
' Za Red Jacket in Newtown Math F. Kobe; Blue Jacket Albion Joe Strutzel, Yellow Jacket, John Gosenca Za Laurium: John Gazvoda.Za Osceola: Jos. Bahor. Za Raymbauitown: Matt Strauss, Za SwedetowmMath Likovich. Za Stari Tamarack in TarrlarackNo. 5. John D.Grahek, Za North Tamarack, Tamarack Jr. in Centennial: Mike Filip;
Maršal: Frank Gregorich. Poslanec M. F. Kobe.
V slučaju bolezni plača društvo svojim članom $20.00 nie sečne podpore za dobo 6 mesecev, ako bolezen traja dalj časa, dob član podporo od Družbe za nadal jnih 6.mesecev po$20.00 na messe Vsaj član se lahko zavarilie pri S. K. F. Družbi, za posmertnino za $400.00 ali 800.00 ob enem je zavarovan za izgubo roke, ali noge za $300, za izgubo enega oka, t reli pratov na roki ah na nogi $150.00 in mesečni' bolniška podpora $20. na mesec, za nizke asess. od 1. do se razreda, od 70c do $1.10 na mene. Za natančnejša pojasnila se je oberniti na preds.Jajn. ali blag.
POSEBNOST: Za dobo -G mesecev velja pristopnina samo$l. Rojaki poslužite se te prilike in pristopite z znižano pristopnino.
K obilnemu pristopu vabi Društveni Odbor.
SV. JAKOBA..
št- 2• S. K- P. Družbe.
Laurium. Mich.
Prvo in edino Slov. Kat. Pod. društy« na Laurium.
tina svoj« redne mesečne soje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v dvorani Gosp. John Sustarloha na Osceola cesti.
Društveni odbor za leto 1919
4*kob Vei tin, predsednik. Josip Režek	podpredsednik
Jos It. Sedlar	tajnik
John Šuštarič, blagajnik
ODBORNIKI ZA ENO LETI:
Martin Straus Josip Jakša, AntonU-d.-vvič, Peter Hrebec.
ODBORNIKI ZA :> LETO:
John Gršič, Jos,'Voglin, Jacob Zimmerman Matt Stubler
Marnai: Malija ötubler.
Poslanec: Jos. R. Sedlar.
Bol niški obiskovalci: John Šuštarič za Laurium; za Raymbauitown m okolico Martin S trai s za Red Jacket In okolico Jos. R.Sadler
Vsi n čaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po SLC0 na dan za doho n mesecev in midalnlh o mesecev plačuje Družba po’ Svo.oo na mesec Cela Rmrtni.ua je (809.00 oziroma 8400 kakor so hoče kdo zavarovati Nadalje plačuje družba tudi razne peš a o d be Zgubo rok. nog tok očes ). t. d
K obilnemu pristopu vani
Odbor-
podporno
DRUŠTVO SV, PETRA.
št. 30 K. S. K. J. v Caiumetu.
ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sy. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa.
Uradniki za leto J919.
Predsednik, ,V ihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich.
Tajnik in zastopnik, Frank Vessi Zapisnikar, JohnR. Sterbenz Sr. Blagajnik, Marko Sterk.
ODBORNIKI ZA 1. LETO. GeorgeKotze. John Turk in Jos Weiss'
QPBORNIRI ZA 2. LETI.
JohnMusić, FrankVesel John Lamut Porotni odbor ichael Slferk Nick Mrak in Frank Benčič.
Poslanec, Math F. Kobe. maršal,Peter Hrebec. Vratar. Math Schweiger.
Bolniški obiskovalci.
Za Red Jacket, Yelloyv Jacket, Blue Jacket in Newtown: Math Pugel (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Jos. Widosh. Za Raymbaul-j town Osceola Swedetown::John Mušič.
Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack:Math O Majerle
K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
Sv, Miiiaeia
na Calumet, Mich. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912.
Mesečne seie se više vsako četrto nedeljo po prvi mati v cerkveni dvoiao URADNIKI.
Predsednik, John Gazvoda. Podpredsednik, Alojs Simec Tajnik, And. Go mbach Podtajnik, Jos. Gazvoda Blaga.ulit. John (Atena ODBORNIKI:
Alojs I nivrič, John Kolbuchar Anto Muhič,Alojs Jenič, .Ics. KU lici ar John Murn, Franic Šuštaršič. Louis Gazvoda
V ratar, n niarsai, Jos,.Kočevar
BOLNIŠKI OBRSKOVALCI:
Za Red, Blue in Yellow Jacket, lamarack, in za okolico, L. Gazvoda Oak St., Yellow Jacket.
Laurium, Raymbauitown In Osceola in okolico; Alois Laurich
To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 20:00 na mesen bolniške podpore. Vsmrtnine plača v: ,1 član l.no za pokojnikom, toizj c’ več članov tem bolje.
Društvo Je sedaj /.a nedoločen t znižalo pristopnino na 83.00 lotilo* sc te prilike ter pristop te k društva K obilnem pristopu vabi
. OI)BoR.
Društvo sv. Cirila in Metoda
št- 9. v Calumet, Mich.
Spadajoče r J. S. K. J. ima svole redno zborovanje vsako tretjo nedeljo v mesecu, ločno oli 1) ori zjutraj v pro-storil, dvorane slovenske eerkve sv.* Jožeta,
Uradniki društva za leto 1SUÜ so Pred. Jus. Pinu Iz Podpred. Malh Strauss Prvi taj. in zaslon. John D. Zunich Zapisnikar: John Ilenich.
Blagajnik. Joseph S. Stukel.	1
ODBORNIKI ZA ENO LETO Mihael Simič Jr,John Gosenca in John Ilenich
Odborniki za DVE leti
Frank Baulich Martin StrauaJ Johu
Startz
Maršal in Poslanec: Math Kobe ml.
V	slučaju bolezni se najprej oglasit» j pri tajniku John D. Zunich 4098ConeSt.
Jedriota plačuje v slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva.
Za izgubo roke ali ene noge $400, za t izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800.
V	slučaju smrti plača članom (ioam) prvega razreda $1500, drugega razreda
i 81000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250.
Vsi oddaljeni elani pa zaniorejjevd jo bolezen pismeno naznaniti isti da*
I ko zbolijo.
K obilnem pristopu vaiti
ODBOR.
tlAO V JL.I EX A E.ET %
Merchants & Miners .Bank
CALUMET, MICH.
Glavnica	$150,000.00
Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničarjev	150,000.00
Od vlog na čas se plačajo obresti
TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK. DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga Dostava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET
izkušnje v bančnem poslovanju.
Charles Briggs, predsednik.
Peter Ruppe, podpredsednik, VV. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, Wag. namestnik.
Dajte Vaše slike v okvirje pri
JARVIS STUDIO
Finaizbirka po
zmirnih cenah
Pogrebni zavod
JOHN R. RYAN.
je največji na Caiumetu ter do-bro znan med Slovenci- Priporoča se v slučaju potrebe krste in ženitnine-
istotako za
201- 6- cèsta
Tel- 25
Calumet Mich-
Na prodaj!
Moderno opremljeni» hiš» 's električno razsvetljavo in kopališkem . Naprodaj je tudi pohištvo. (Mašite se na
1519 Hecla St.
Poziv!
Stem poživljam vse tiste kateri imajo kako terjatev ali plačilo k zapu ščini umerlega FRANC BRUDER, da se zglasijo pri meni nižje podpisanem, naj kasneje do 1- Sept. 1919-
Math F. Kobe 420 “- 7th St. Calumet, Mich. Oskrbnik zapuščine Fr. Bruder -, a-
Naročite se na “Slovenske ’’Novice.
77
Stori pregovor pravi!
Da se prepričate kaj da je dobro
m
Kje da se dobi. Mora te poskusiti.
Da dobite sveže meso, pošteno vago, točno in uljudno postrežbo, idite ki-Muvrinu in nebode Vam žal.
Peninsula Meat Market
VOGAL 6 IN ELAl GESTE.
Rojaki, pristopajte v
S. K. P. Družbo.
tt
SLOVENSKE 'NOVICE

list n Slovence v severozapadu Zedinjenih Držav.
Izhaja vsaki petek.
Izdaja
SLOVENSKO TISKOVNO BBUŠTOV
sa Caiumetu. Mich.
'NAROCMINA. z\a AMERIKO:
XA cf>to leto ....................... $ 2.0
pol leta......................... S 1..00
Za BVÄOPO IN DRUGO INOZEMSTVO.*
ZH celo leto ..............’ $ 3.0C; ali 15 K;
tarolieti ................... 8 1.30 ali 8 Kr
Posamezni Iztlfll po 5 ct. NAZNANILA (advertiaen/euts) po dogovoru. ROKOPiSÌ'aé'qe vraćalo.
DOPISI brez podpiea.se ne sprejmejo.J V Blaca.iu preselitve iz jedrnega v drugi kraj aj bo nam blagovoli naznaniti staro bivali» solinar tn naročila.naj se dopošlljajo pod aölovom :
Slovenian Publishing Co , 211*7th Street. Calumet, Mich.
■IMVMBMinMHtai
J CALUMET IN OKOLICA, g
«■®IH!ilWltllWllllli!mifli!ailli!IJIIIIIll»lSllti;illpui) !I!M1H iMÈiTKuBmiii'HBlliliBI/li
—	Rojenice so se oglušilo v družim Mr. in Mrs. Miko Majerle i* Tamarack No. 5, kjer so pustile krepkega dečka, kateremu je pri sv. kistu bilo dano ime Edward Frederick. IstotaKo 3ta bila Mr. in Mrs. Geo1. K. Kotze, živeča na Mason, obdarjena z močnim dečkom Ruprecht Josipom. Cas-titan.o!
—	Miss Josepli.ina Lokar iz Yellow Jacketa jo odpotovala v sredo v Detroit.
— Na kratkem ob’sku sta se mudila na Calmnetn Mr, August Saje in Mr. John Vidmar, oba iz Clevelanda. Ohio.
hotela. Dal je takoj hišni alarm za ogeii] in gostje so sami pogasili pričeti ogem, ki se ježe oprijemal poslopja hotela. Našli so goreč zaboj napolnjen,z melikim papir-jem, Ki je bil vzet iz kotelovega pritličja. Policija se trudi, da bi prijela nevarnega požigalca. Komaj eno uro pedno je bil odkrit ta tagenj, so gasilci zadušili požar, ki^jY- nastal
v ozadju poslopja, kjer se nahaja Me Logan
«
SLOVENIAN NEWS/
\
l*ublisf»ed ev«ry Friday at Caluinat, Mich, by 'the“Slovenian1’ Publishing Co.,- 211 7th St alumet, Mich.
The only Slovenic paper in the Northwestern K>hrt of the U. S. of America.
8UBSCHIE M,ON $2.00 per year.
The best advertising medium for Michigan llinesota and other Western 'States.
Advertising rates sent on application. Entered at the Post Office at ÜaltayuRt, Mich 4ÜM second class matter.
Telwfou 6tl.
— Zadnjo soboto se je vršil na Lake Shore piknik mehanikov O. & 11. družbe, Pri tej priliki je bil odprt prvikrat1 novi plesni paviljon, ki ga je družba ondi postavila. Udeležba na pikniku je bila ogromna. Truck za truckom je vozil ljudi na priljubljeno letovišče. G. & 11. godba je popoldne priredila glasbeni koncert, ki je silno ugajal izletnikom in glavni upravitelj družbe, Mr. James Mac Naaghton je imel kratek nagovor na zbrane. Mnogo izletnikov se je vrnilo še le proti nedelje jutro domov na Calumet.
—- Policija je Sedaj trdno u varjena da se nahaja v okolici nevaren požigalec. V tej veti se je prepričala v petek jutro okrog polnoči, ko je neki gost v Central Hotelu na peti cesti zapazil,ogenj med hotelom in neko garage \}oleg
•Sc ičearce. ova prodajalna muzikalnih inštrumentov. Skoda, Iti je bila povzročena pri tem ognju st ceni na pit do sedem tisoč dol in je bila povzrsčena liajvečhod vode in dima na glasbenih orodjih Ogenj je nastal v stanovanju Mrs Thomas in je pretil postati zel i nevaren. Vendar se je posrečilo gasilcem ga omejiti. Mrs. Tlioma3 je v tem oziru nesrečna. To je nam ree že drugi pot, da je skozi njo nastal ogenj. Fred nekaj leti se je zanetil ogeuj v njenem stanovanju v Bollmanovem bloekn nasproti slovenske cerkve, ki je napravil do 30 tisoč dol. škode.
minut. Da je moral biti ogenj podtaknjen, spričuje par fantov, ki so videli nekega možkega bežati od poslopja pnpti Water Works Kmalu za tem je bil dan alarm, kar zopet potrjuje prepričanje policije, da je -'Fire'bug” na del: 3 Dotični fantje so sicer sledili potem v smeri, kamor je mož bežal, toda bili so prekasni-Fožigalec je izgin 1 v temni noči. Da se prepreči uadaljne poskuse požiga je mestni odbor odredil, da sedaj vsak večer patrulirajo posebn čuvaji po mestu. Na vsakem blocku se nahaja tden.Edi no na ta način bo morda mogoče preprečiti uadaljne požige in morda tudi zagrabiti uevarnoga zločinca.
—	Mr. in Mrs. Frank Btamfel, Miss Fiances Boss, Mr. Jos. N. btiHtzel in njegov brat in sestra ta teden gkempajo” na Delaware.
—	Umrl je 80 letni, pijonir ' bakrenega okrožja Mr. Jobu E Sullivan iz Scott ceste. Bival je f tem kraju 56 let.
V
Mali čekovni promotj
Ker verjujemo da naj bi imel posameznik raVn priložnosti pri čekovnem promotu kakor velike t/ hiše in Cooperacije, zato vabima male ravno tak0^
traoio nalrmmp lllficrp VPSPiilO nas hodp	.v
vspešno uljudnost VSIM našim ulagalcem v bančnem oddelku.
r
Plačujte Vaše račune z čeki, in Vaš podpisani
Vam ga vrnemo na prvega, vsacega mesca Vam boj bolja pobotnica-
Vse potrebščine k temu preskrbimo prosto.
H i *
S
.v
v
v
Prva Naredna Banka
—- Za sprememmo je bil zopet enkrat ogenj na Pine cesti v “finskem pasu”. Okrog 300.00 škode je bilo v jietek večer napravljene na lesenem poslopju, ki služi kot garage in shramba za rakve finskemu pogrebniku O. A Peterson. Poslopje je last Miss Mary Fiali. Okrog pol desete ure je spravil Mr. Peterson karo .v garage in vse je bilo v redu. Pol ure kasneje pa zapazi iz svojega stanovanja ogenj švigati iz shrambe. Dati alarm in rešiti karo je bilo za njega delo -par
Naznanilo,
Članom Samostojnega Podpornega Društva Sv. Mihaela se naznanja, da pođemo imeli prihodnjo nedeljo dne 2T AUGUSTA/ po prvi sv. maši i redno mesečno sejo, GLAVNO ZBOROVANJE in volitev uradnikov in odbornikov za prihodnje leto. Nadalje imamo tudi več dru zib stvari v prid društva za raz-mot.rivatL Zato je slavno članstvo j prošeno da se udeleži v popolnem 1 številu.
Z odličnim bratskem pozdravom Tajnik.
NA LAURIUM
SLOVENSKI POGREBNIK in PRAKTIČNI MAZILEC -Embalmer-
Se priporoča Slovencen in bratom Hrvatom v slučajili n0 Točna in pravilno postrežbo Vam jamči naš občeznaiii •
PETER MADRONICH.
415 Šesta cesta
Rhone Štev. 3i3.
Calti nitj.
PROM
G laso vir jev, Fonografov,' Muzikalnih Omaric, G osli j, Kitor, Godbenih Inštrumentov in Raznovrstne Muzikalije.
Nekatere malo poskodvane od Dima in Vode - Večina pa nepokvarjene - prodano mora bit
■ j*	i ' j£
vse, da se držimo našega obceznanega gesla; Imeti v zalogi samo naj novejše in naj moder
nejse muzikalne instrumente.
Ako ne prodamo takoj, razglašeni bodemo za cele mesce prodajemo pokvarjeno blago.
Prodaja se je začela, biček.
Mi moramo prodati neglede na naš d<
Naša popolna zaloga najfinejšihglasovirjev Player - Piano, Orgelj, Muzikalnega blaga in potrebščin, ne oziraj
se na prejšne cene. Vsacemu nudimo lahke plačilne obroke.
KUPOVALCi GLASOVIRJEV! Naj se vaši dolarji vpoštevajo
AKTUALNA CENA. V nekterih slučajih manj kakor cena je nas sedanji temelj na katerem moramo se osloboditi vsa: cega inštrumenta v zalogi, in podali bodemo žele lahke obroke za izplačilo omenjenih
Te vrednosti z razločno zaznamvanimi cenami bodo kontrolirale situacijo glasovirjev v severnem Michiganu ta teden.
NoveJPiane - Najnovešega sloja, hrastove. Orehove in Mahogany.
VREDNE	$550 *-	Sedaj	po	$415
i 6	500 -	U	i (	375
U	450 -	. i i	i i	325
U	375 -	a	i 6	265
i i	325 -	(6	U	215
Player -Piane vse na 88 - not hrastove - Orehove in Mahogany Vredne	$850	sedaj	,po $610
“	765	“	“ . * 515
“	725	“	«	505
“	' 685	“	“	485
550	“	“	435
Duet Piano klopi vredne 16 dol. sedaj po 10 dol. Goldbéni inštrumenti znižani i®
iTn	t -It -, „	V—	^^	fu 'P-Lupm Riucu j. wiiu Kiupi v x cune io uoi. sectaj po lu aoi. Goldbem inštrumenti znižani
za plošče vredneeirfoJ^n^/S'Z<ie-k9n/efa:l P° *18 d° S3B- Muzlkalij'e in omarice 50 per cento. Klarineti, torbice za muzikalijejznižane na triinsrideset in eno tretji»1 za plošče, vredne 12 do 35 dol. sedaj od ,.20 dol.	pr0 cente. Violine, kitare, Mandoline, Harmonike itd, vse znižane od tretjine *
polovice-
McLOGAN - PEARCE MUSIC CO.
FIFTH STREET
u
§!»
CALUMET
'in
Hi
01