Listje in cvetje
iz zaklada  naših  pregovorov.
52. Vol muka včasih tudi pri polnih jaslih.
Voli in krave mukajo navadno takrat, kadar nimajo klaje; ker ne znajo govoriti, naznanjajo z mukanjem lakot in žejo. A poleg lakote in žeje včasih muči žival tudi še kaka druga neugodnost. Kdor ima kaj več opraviti z živino, pač ve, kako z niukanjem naznanja mnogovrstne reči, ki so ji neprijetne. Pa bodi temu, kakor že, občna sodba o mukanju je ta, da je živina lačna takrat, kadar rnuka. Ako pa muka tudi ob drugfem času, (kar je v pregovoru tako lepo povedano: ,pri polnih jaslih"), mora to pomeniti kaj posebnega. Ker volarji in pastirji ne ved6 temu gotovega vzroka, pravijo, da je tak vol, ki muka pri polnih jaslih — »siten" ali tudi »razvajen". Včasih pa sodijo mileje in si mislijo, da je morda vol bolan, ali pa mu je kaj drugega, za kar pa ne vedo.
Iz tega posnemamo dvojen nauk, ki ga nas uči pregovor. Ako vidimo človeka, ki ima vsega dovolj, pa vendar ni zadovoljen in se pritožuje vsakomur, ki ga hoče poslušati, ne moretno izreči o njem drugačne sodbe kot tako, da je sitnež — čudak! Zato ponovim isto, kar sem poudarjal pri zadnjera pregovoru (št. 51.), da ni častno za človeka, ako se smili  sam  sebi.
Da je med svetom več takih sitnežev, ki so žalostni nevede, zakaj, to se ne da tajiti. Ko je taka sitnost na vrhuncu, jo zovejo »svetožalje". Vendar radi združujmo z našitn pregovorom še dragi milejši nauk. Ako bogatega in imenitnega človeka vidimo nezadovoljnega in otožnega, ga milujmo in opravičujmo, češ, gotovo rnora imeti kako skrito gorje, ki mu obtežuje srce, saj tudi vol včasih muka pri polnih jaslih.
Zastavica.
(Priobčil Cid Em Nafr.)
Z ,\" zidovje sem nesrečno, Vsetn zločineem huda past, — Z „1" pa setn sočivje tečno, Oj, kako gre lačnim v slast! — Del človeškega života Z ,m" me imenuje svet, S np" pa vedno še krasota Glavi kranjskih sem deklet.
(Rešitev in imena rešilcev prih.)
Nove knjige in listi.
Ljudska pesmarica za nabožno petje v cerkvi, v šoli in doma. Priredil Fran. Sal. S p i n d 1 e r, duhovnik lavant. škofije. Zalo-žilo ,Katol. tisk. društvo" v Ljubljani. Tiskala Katol. tiskarna. V Ljubljani, 1904. Cena: 60 v.
v mehki vezavi, 1 K v platmi, 1 K 40 vin. v šagrinastem platnu z zlato obrezo — Z ve-seljem pozdravimo to lično knjižico. Zdi se nam, da je ž njo zopet dahnilo v slovenski narod nekaj novega življenja, posebno med mJadino. Oboje: besedilo in glasba (ki se bo pa v kratkem še izpopolniia po partituri) je prišlo iz veščih in zanesljivih rok. Jako spretno je n. pr. poslovenjena himna ,Adoro te" in ,Stabat Mater dolorosa", da se ne le poje, marveč tudi moli, kot bi bila slovenski izvir-nik. Žal nam je, da se tudi prekrasna ,Dies irae* ni enako priobčila v celoti, kakor se je privzel ves prevod za ,Te Deum".
Posebno nas zato veseli ta knjižica, ker bo dala katehetom in učiteljem ugodno prilož-nost, da že šoJsko mladino seznanijo vsajz najnavadnejšimi cerkvenimi pesmami in ji jih primerno razlože. Nekaterih, ki so sloven-skemu narodu tudi jako priljubljene, še po-grešamo; vendar se dajo pa lahko privzeti iz drugotnih zbirk, n. pr. P. Angelikovih idr.
,,Vrtec" izhaja 1. dne vsacega meseca in stoji s prilogo vred za vse leto 5 K 20 h, za pol leta 2 K 60 h *- Uredništvo in upravništvosv. Petra cesta št. 78, v L j u b 1 j a n i.
Izdaje društvo ..Prlpravnliki dotn". — Urejuje Ant. Kržič. — Tiska Katoliška Tiskarna v Ljubljani.