Filipov: Denar in gosoodarstvo, Zadnjič je gornjeradgonski dopisnik «Slovenskega Gospodarja« lepo izračunal in pokazal, kaj ima dandanes tisti v vrednosti, ki je imel pred vojsko v hranilnici 300 K. Danes si hočemo malo pogledati, zakaj je vrednost naše krone tako močno padla in zakaj še vedno pada, čeravno so jo skušali zadnje mesece umetno dvigniti. Podedovan greh. Prva in glavna krivda manjvrednosti naše krone je svetovna vojska in gospodarstvo bivše avstrijske uprave z denarjem. Zlato, kar so ga imeii za podlago za papirnate krone, so večinoma zapravili, kajti od 1300 milijonov kron zlata je bilo koncem vojske le okroglo 240 milijonov, papirnatega denarja pa je bilo ob začetku vojske pri avstro-ogrski banki za 4500 milijonov kron, ob koncu vojske pa za olvroglo 50.000 milijonov, torej več kot desetkrat toliko. Ta greh sino mi podedovali. Na ozemlju, ki je prej bilo pod Avstrijo in Srbijo in je sedaj jugoslovansko, smo iineli oltroglo deveti del avstrijskih kron. Toda»še bi se dalo stvar razmcroma unio urediti, ako bi si vzeli za vzgled Čehoslovaško, ki je  tudi imela samo avstrijske krone, pa jih jc znala iz last ne moci s svojim premišljenim načinom gospodaisk«,  dvigniti, da ima danes njena krona že približno ošinj  del predvojne vrcdnosti, čeravno je bila prej ob prevra tu ravno toliko vredna, kakor naša. Kar se je posreču*  čehom, bi se lahko tudi nam, ker imamo šc v marsio'? ugodnejše pogoje. Kako so z našo krono gospodarili? Znano je, da so našo krono najprej navezali na d»nar in dinar je bil Beogradu in demokratskim finatu-. nim ministrom državni denar, v jedru le malo več vre-j den, kakor krona. Računajije s krono so najprej izpociJ rinili v bivši Srbiji, potem pa v naših pokrajinah. ' Prvi večji udarec po vojni so dali naši kroni s tem, ¦ so jo po volji demokratov drugič markirali ali žigosa ter nam pri tem odvzeli peti del (20 odstotkov), potei pa preostalo zamenjali v razmerju 1:4. že samo na sobi smo s tcm izgubili naenkrat okroglo tri četrtine našega premoženja v denarju. Toda veliko hujše so bili udarjeni še oni, ki so inieli pred vojsko vloženi denar.kajti beograjski demokratski modrijani niso nič ločili predvojnih, medvojnih in povojnih hranilnih vlog. Oni so diktirali: krona je krona, kakov krava je krava, pa naj bo najlepša ali najbolj mršava, naj !>o živa ali samo naslikana. Vedno več papirja! Dobro, prebolcli smo hud udarec, ki siuo ga dobili z zamenjavo. Večina se je tolažila in računala: sedaj boino pa tem lažjo in boljše gospodarili. Kaj se je zgodilo?; Gospodarilo se je zadnji dve in pol leti na račun vrednosti naše krone, kajti v tej dobi smo dobili v promet ravno toliko dinarjev, kakor smo imeli praj papirnatik] kron. To vidimo iz izkazov Narodne banke. Sedaj smo ž* vsled vednega tiskanja bankovcev (povrh jih ne tiskamo doma, temveč v Parizu in v Ameriki, da nas še tudš ta papir več stane!) srečno pri stanju leta 1920. Že vsled* same te okolnosti je dinar na stališču vrednQsti kront. Zakaj se tiska toliko denarja? Ako bi sc tiskal ta denar saino zaradi prometnik potreb, bi ne bilo nič hudega, loda denar se tiska, ker ga rabi finančni minister za plače vojski, uradnikoic in uslužbencem in zraven za sto in sto reči, ki bi jib lahko pogrešali odnosno opustili. Ker se torej redni iz-datki ne krijejo z rednimi državnimi dohodki, meče 110! škodo vrednosti finačni minister vcn vedno večje mno-> žine papirja. Mi gremo v našem državnem gospodarstvu popolnoma isto pot, kakor Nemška Avstrija, samo ne tako hitro. Kako spraviti proračun v fed? Ali naj uvedemo nove davke? Ne, ni treba. Pred vsem naj vsi kraji in vsil stanovi v naši državi plačajo toliko, kakor plačujem<H Slovenci, pa bo kasa finančnuga ministra že izdatnejše1 polna! Če to redno plačevanje in izjednačenje ne bo zadostovalo, potem moramo napraviti tako, jkakor napra-| vi kmet: če mu gospodarstvo ne nese za avtomobil, celo| za kočijo ne, pa se vozi z vozom brez «feder« in z garcami. Tudi mi bomo morali v državnem gospodarstvu zavreči avtomobil in kočijo ter morali lepo ponižno furati z navadnim vozom. Treba bo pač črtati velik del izdatkov za vojsko, treba bo štediti pri nastavljanju uradnišl va in skrčiti število, treba bo črtati vse izdatke za Sokolstvo, gledišča in stotine podobnih reči, kjer se lahkoi prihrani lepe milijone. Najbolj pa izgnati ostudno korupcijo. Naš izvoz in uvoz. Vrednost denarja je poleg rednega, dobrega proraČ« na odvisna tudi od izvoza in uvoza. Ako je vrednosi stvari, ki jih uvozimo v državo večja, kakor je vred^ nost blaga, ki ga pošiljamo ven iz države, potem prayimo: naša trgovinska bilanca je pasivna. Mi več izdamo, kakor pa prigospodarimo. Z drugimi besedami: mi lezemo pri tujcih v dolgove. Ali je to potrebno? Gotovcv brez uvoza ne moremo biti, ali ni treba, da bi vse uvažali, kar uvažamo. Vzemimo za vzgled samo sladkor! V naši državi imamo 7 tovarn za pridelovanje sladkorja in če bi vse vedno delale toliko, kolikor bi lahko, ne bi trebalo uvažati niti enega kilograma. Kako je v resnici? Rabimo nad 7 tisoč vagonov na leto, pridelamo v našib tovarnah pa le okroglo 4 tisoč vagonov, torej uvozimo vsako leto najmanj 3000 vagonov, katere kupimo večinoma na češkem in celo v Ameriki. Zakaj to? Ker smo tako neumno začeli izvajati agrarno reformo, da smo uničili velik sladkome domače industrije in ker naš nesposobni promet ne spravi niti tega polovičnega pridelka sladkorne pese pravočasno in v redu v tovarne. Kakor je s sladkorjem, tako je še s celo vrsto drugih predmetov. Uvaža pa se tudi reči, ki jih prav nič ne bi rabili. Recimo: mi bi prav lahko živeli brez tujih «finib« vin, likerjev, šampanjcev, tujih jedi in raznih lepotičnih in gizdalinskih reči. Seveda bi moralo postati življenjfl v naših velikih mestih pri moških in ženskah bolj pre^ prosto in pošteno. Naša posojila. Pri posojilih, ki smo jih najeli, bi morali pogledati dobro za vsak dinar, ali ga res porabinio v državno ko- rist, ali ga plodonosno naložimo. Sedaj pa si oglejm« samo, kaj se dela z dolarskim posojilom! Rekli so, da bodo zidali železnice, pa je šel in zabil že celo vrsto mi- lijonov dinarjev »pomočnik« finančnega ministra za «dviganje« naše valute. Kako jo je dvignil? Tako, da si tisti dolarji fuč, valuta pa naglo gre zopet na tisto točkot na kateri je bila, predno je ta gospod strokovnjak za- čel svoje «strokovnjaško« delo. In takih reči je še cel« vrsta. Ali zdaj veste vsaj osnovne vzroke, zakaj je naJ denar brez vrednosti? Pustite gospodariti našim samostojnežem, našim demokratom in njihovim bratcem š< ^aprej. pa boste kmalu imeli brezvredni denar. Namesto, da tarnate črez drago obleko, drago železo, drago sol, drag sladkor, pojditi in izženite politične hinavce in goljufe, ki so zadnji dve leti tako gospodarili, da bodo tudi najboljši možje z bridko težavo komaj popravili in uredili, kar se je zadnji dve in pol leti pokvarilo.