LETO XXV. — Številka 84 Ustanovitelji: obft. konference SZDt Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka In Trite — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Mlklavčl« — Odgovorni urednik Albin Učakai GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, sobota, 28. 10. 1972 Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od I, Januarja 1964 kot pol tednik, ln sicer ob sredah ln sobotah. ZVEZE D E LOV N EGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO *** j.0j^n |z potrebe in odrasel v tesni povezanosti z živ-Jfnjskim utripom Gorenjske Glas v teh dneh dopol-JuJe svoje petindvajseto leto. Njegovi pobudniki so £a poslali med Gorenjce z dokaj jasno napotnico: »Prva Zat ! novega časopisa bo, da bo kot kolektivni mobili-da *h ^ orSani7ator razčiščeval politične nejasnosti in bo se stopnjeval politično zavest in jo utrjeval. Dru-|r njegova naloga bo razvijati kritiko in samokritiko. stretja n»loga Gorenjskega glasu pa je kulturno poslan-su °*< ščečo, očem dopadljivo zunanjostjo skriva nešteto pomanjkljivosti, ki utegnejo uporabnike drago stati; v množično reklamiranih kozmetičnih pripomočkih so našli silno strupene kemične primesi, v dehidriranem mesu kancerogene (rakotvorne) snovi, v Fordovih limuzinah model 1969 kopico konstrukcijskih pomanjkljivosti (tisk je vozila kasneje prekrstil v pokromane grobnice), v farmacevtskih preparatih sumljive dodatke ... Amerika kajpak ni ostala neprizadeta: ožigosano blago ^e avtorjem »prineslo« milijone in milijone dolarjev izgube. • Usodna lahkomiselnost Zahodnoevropske dežele ne premorejo osebnosti a la Nader, premorejo pa specializirane inšpekcijske skupine, ki vzamejo v precep sleherno novost, namenjeno najširšemu krogu državljanov. Te skupine sestavljajo svetovnoznani kemiki, biologi, fiziki in zdravniki. Preprečili naj bi katastrofe, kakršne sta povzročila talidomid. izpopolnjena inačica aspirina (posledice: nepopravljivo pohabljeni novorojenčki) in otroški puder z »razkužilom« heksaklo-rofen (posledice: v Franciji je umrlo nekaj sto dojenčkov). In pri nas? Uzakonjena določila o nadzoru proizvodov obče potrošnje resda terjajo izredno stroge ukrepe, toda predpisi ostajajo mrtva čr- ka na papirju. Medtem ko so v tujini pritegnili h kontroli najbolj ugledne znanstvene ustanove, sc Jugoslovani zadovoljujemo s površnimi pregledi zgolj higienske narave, ki ne morejo odkriti more-bilnih globljih napak. Vrhunski slovenski kemik-razisko-valcc je nedavno novinarjem zaupal, da niti en domači laboratorij ni soudeležen v rutinskem preverjanju blaga, ki ga ponuja trgovina. Delikatese pogosto čisto legalno prodajajo jedila, v katerih pozneje odkrijemo — če odkrijemo! — grozljivo visok odstotek pesticidov (naj vam osvežim spomin s proslulim »ruskim« maslom). Dve tretjini jugoslovanskih osebnih avtomobilov bi v ZRN nemudoma izvrgli. Nedolžne otroške igračke so dostikrat navadne pasti; nezaslišano je, denimo, da v ropotuljico, prikrojeno malčkom, ki pravkar dobiva zobe, tovarna vstavi ubijalska svinčena zrnca. Navedene »cvetke« žal predstavljajo le delček usodnih zmot, razkrinkanih povsem po naključju. Slika naše malone neverjetne lahkomiselnosti bo še popolnejša, če dodamo, da kljub nespornim dokazom oblasti običajno ne hitijo odstraniti ožigosanih izdelkov. Prašek, soroden onemu v Franciji, ljubljanske lekarne in drogerije, kot kaže, sploh ne nameravajo umakniti iz vitrin in skladišč — dasi je to storil ves zahodni svet. 1 Dve plati blaginje »Navidez smo znanosti priznali mesto, ki ji gre,« sodi predstojnik inštituta Jožef Štefan prof. dr. Milan Osred-kar. »časi, ko se je zviška, da ne rečem zaničevalno, zrlo na maloštevilne inženirje in tehnike, ko gospodarske organizacije niso vedele, kam bi z diplomiranimi strojniki ali kemiki, tonejo v pozabo, zaplotniška mentaliteta pa ni docela izkoreninjena. Znanost mora služiti napredku, pravimo — in ne opažamo nasprotij, skritih v sicer spodbudnem geslu. Vodilne ustanove v republiki prejemajo za uresničevanje svojih vnaprej zastavljenih raziskovalnih programov izdatna sredstva. Njihova dognanja pomagajo gospodarstvu do boljših rezultatov in jamčijo konstantno rast ključnih industrijskih panog. Lepo! Ampak človeštvo ugotavlja, da nenehno dviganje proizvodnje, ki že prehaja v obsedenost, ne vodi v napredek. Napredek jc znatno obsežnejši pojem, pogojen z bolj zdravimi življenjskim! razmerami, s humanim odnosom do narave, z dostikrat neizmerljivimi vrednotami, kakršne ne znamo več zadosti ceniti. Znanost bi lahko v tem plazu kaotičnih dogajanj odigrala vlogo filtra, vlogo lo-čevalea med dobrim in slabim. No, žal ni deležna nikakršne samostojnosti. Denarja, ki bi nam dovolil vsaj površno zasledovati preteče Čeri, prikrite pod krinko blaginje, nI od nikoder.« • Kje si, slovenski Nader? V podkrepitov gornjih ugotovitve si oglejmo primer nehotene korupcije, primer na strokovnih izsledkih temelječega zavajanja-javnosti, kakršnih v praksi dobesedno mrgoli. Želeč izboljšati letni proračun institucije, katere osnovna dejavnost so čisti znanstveno-teoretični poskusi se njeno osebje odloči sprejeti ponudbo znanega gradbenega podjetja, ki je naročilo podrobno študijo o prednostih načrtovane hidrocentrale. Kolektiv zvesto izpolni nalogo in potisne podjetnikom v roke neizpodbitne argumente, ki prepričljivo utišajo črnoglede nasprotnike ter zaslepijo politične forume. Nihče pa ne opazi, da napovedi obidejo kvarne stranske učinke, ki bodo spremljali nastanek umetnega jezera: megla, vlažna klima, izumiranje značilnih vrst rastlinstva in živalstva, propad turizma, migracija prebivalstva, beg s kmetij... Znanost potemtakem ni nujno zmeraj v službi napredka. Včasih nezavedno slepi družbo. Potreben bi bil bogat mecen s kupom denarja, ki bi financiral protištudijo in zapeljani skupnosti odprl oči. Potreben bi bil človek ali organ Nadrovega kova. Se bo pojavil? Optimisti sodijo, da smo v lani ustanovljenem Društvu za varstvo okolja SRS dobili zametek »kontrolorja«, čigar poslanstvo je precej blizu poslanstva ameriškega borca zoper zablode brezdušne potrošniške logike. Upajmo, da imajo prav. I. Guzelj Vse pogostejša znamenja, da se bliža premirje v Vietnamu, konec obiska britanske kraljice v Jugoslaviji, po-vratek egiptovskega premiera Sidkija iz Moskve ter situacija na avstrijskem Koroškem so dogodki, ki zaslužijo svojo pozornost v naši današnji rubriki. VIETNAM: Po dolgih mesecih trdih pogajanj in nič manj krutih bojev na bojiščih je vse več znamenj, da smemo naposled upati v premirje v Indokini. Osebni svetovalec ameriškega predsednika Henry Kissinger, ki je štiri dni mehčal v Saigonu južnovietnamskega predsednika Thieja, se je vrnil v VVas-hington, kjer je že poročal svojemu šefu o opravljeni misiji. Videti je, da sta se Was-hington in Hanoi načelno sporazumela o skoraj vseh bistvenih postavkah, potrebnih za podpis sporazuma o prekinitvi ognja in kasnejšem političnem razpletu vietnamske drame, predvsem pa po izredno nepričakovanem intervjuju severno vietnamskega premiera ameriškemu tedniku Nevvsvveek, Je videti, da sta obe strani dosegli precejšnjo stopnjo soglasja. To soglasje očitno moti sedaj samo še upiranje saigonskega predsednika Thieja, ki na vse načine zavlačuje sklenitev sporazuma. Američani in Se- Naposled mir v Vietnamu vernovietnamci so se, vsaj glede na poročila, ki so prihajala iz Hanoia, VVashingto-na ter Saigona, domenili, da bi najprej ustavili ogenj, potem pa začeli politične razgovore o bodoči usodi Vietnama. Ti razgovori bodo, kot sklepajo opazovalci, predvsem usmerjeni na osrednje vprašanje: kakšno vlado naj ima v bodoče Južni Vietnam kdo naj bo v njej in kakšna bo pri tem vloga sedanjega predsednika Thieja. Obe strani, namreč VVashingtOn in Hanoi, sta se sporazumeli, da naj predstavlja novo vlado koalicija treh strank: skupina sedanjega saigonskega režima, predstavnik! tako imenovanih nevtralnih sil (torej osebnosti, ki niso trenutno ne na strani uradnega Saigona in ne osvobodilne fronte) ter zastopniki osvobodilne fronte. Ta koalicija bi imela nalogo izvesti volitve v novo skupščino, ki bi potem dokončno odločala o bodoči politični ureditvi v Južnem Vietnamu. Pri tem vztrajajo v Hanoiu zgolj na enem: da namreč v tej trojni zvezi ne bi smelo biti sedanjega predsednika Thieja. Ta bi se moral dokončno umakniti s politične scene. Videti je sicer, da je Hanoi pripravljen tudi v tem smislu na neka popuščanja, Je pa v tem trenutku težko reči na kakšna. Henry Kissinger, ki se je mudil v Saigonu očitno zgolj z eno samo nalogo, namreč prepričati Thieja naj se umakne in tako da možnost za sklenitev premirja In začetek političnih razgovorov med tremi stranmi, najbrž ve o Thieje-vih slabostih še največ, toda za zdaj nI videti, da bi bil v svoji osnovni nalogi v Saigonu uspel. Vsekakor pa je najbrž utemeljena domneva, da smemo to pot naposled res pričakovati vzpodbudne novice o dolgi ln krvavi vietnamski drami. ELIZABETA II: britanska kraljica Elizabeta II, ki se Je s svojim soprogom princem Filipom in hčerko princeso Ano mudila v Jugoslaviji na uradnem obisku od 17. do JI, oktobra, je končala obisk. Hkrati so bili v Beogradu tudi britansko-jugoslovanski politični razgovori. Nedvomno je bil ta obisk prijetno doživetje za obe strani in prispevek več k utrditvi že sedaj dobrih jugoslovansko-britan-skih odnosov, ki niso obremenjeni s posebnimi problemi ln težavami. KOROŠKA: po tiskovni konferenci koroškega dežel- nega glavarja v Celovcu, na kateri Je obljubil, da se bo deželna vlada skupaj z vlado na Dunaju kar najbolj odločno angažirala pri zagotovitvi pravic slovenski manjšini, se je ozračje onstran meje nemara nekoliko umirilio, nikakor pa ne povsem normaliziralo. V vsakem primeru pa smo doma še vedno priče ostrim in glasnim protestom nezadovoljstva. Tudi tisk v sosednji Avstriji je prisluhnil slovenskemu in jugoslovanskemu nezadovoljstvu ob dogodkih na Koroškem in pri tem zlasti navajal sklepe zasedanja slovenske skupščine, ki je v dolgi in temeljiti razpravi obsodila neizpolnjevanje določil avstrijske državne pogodbe na Koroškem. Slovenska in jugoslovanska javnost pričakujeta, da bodo sosedje na severu vendarle spoznali, da terjamo samo tisto, kar so oni dolžni Izpolniti in nič več — ln da bodo to naposled tudi storili. SIDKI V KAIRU: egiptovski premier se je vrnil Iz Moskve, kjer je imel razgovore pričakovati. Sovjetska zveza je ostala na svojih starih sta-vsem sodeč le na pol zadovoljen — ln to je bilo tudi 6 sovjetskimi voditelji, po liščih in glede tega Kairo verjetno ni mogel ničesar izboriti. Res je, da so po končanem obisku sporočili, da bodo Brežnjev, Kosigin in Pod-gorni obiskali Kairo, toda to je bilo sporočilo brez prave teže, saj ni povedalo, kdaj naj bi se to zgodilo, kar pomeni, da gre lahko tudi za nekaj, kar bo uresničeno šele čez leto ali več. Sovjetska zveza očitno ni pripravljena pošiljati Egiptu napadalnega orožja, s katerim bi le ta lahko poskusil znova zavzeti okupirano ozemlje. Ker Je bila to zadnje mesece glavna ovira v sovjetsko-egiptovskih odnosih, je torej ta ovira slejkoprej še ostala. Zato lahko kljub vsem Izjavam o prijateljstvu in sodelovanju vendar beležimo, da sovjetsko-egiptovski odnosi niso več tisto, kar so bili še pred nekaj meseci — o čemer priča tudi dejstvo, da Sidkija med njegovim obiskom v Moskvi nI sprejel Leonid Brežnjev. Uspešna akeija V šestdnevni akciji, ki so jo izvedli italijanski policisti, so pregledali 450.000 ljudi, od tega 290.000 motoriziranih. Med akcijo, ki jo je izvajalo deset tisoč policajev, so zaprli 335 ljudi, uvedli postopek zaradi različnih kršitev proti 2853 kršilcem ter zaplenili 38 pištol, 82 pušk, 7 ročnih \)omb, 85 kg razstreliva in 5000 nabojev. Našli so 1161 ukradenih avtomobilov in motornih koles, Jdvzeli so 742 vozniških dovoljenj in odmerili 5.000 kazni zaradi prometnih prekrškov. Eksplozija prebivalstva Če se bo prebivalstvo na zemlji razmnoževalo tako kot sedaj, bo naš planet imel čez sto let 15J milijarde prebivalcev, to je štirikrat več kot sedaj. Svetovna banka, ki je zbrala te podatke, opozarja posebno dežele v razvoju, da bodo imele čez sto let kar 13,3 milijarde prebivalcev aH 87 odstotkov vsega prebivalstva na zemlji. Ce pa bi dežele, kjer prebivalstvo najhitreje narašča, sprejele potrebne ukrepe za načrtovanje družine, pa bi prebivalstvo naraslo v sto letih le na 6,7 milijarde. Po teh napovedih bo Indija imela čez sto let že 2,8 milijarde ljudi, če pa bi upoštevali ukrep o načrtovanju družine, bi prebivalstvo naraslo le na 1,4 milijarde. Skrivali moko Tržni inšpektorji so v Sarajevu prijavili 71 poslovodij največjega sarajevskega podjetja Upi, ker so v svojih poslovalnicah skrivali moko. Po-slovodje so poskrili 54 ton moke, olja in sladkorja pred popisno komisijo, ki je pregledovala zaloge živil v trgovinah pred podražitvijo. Letalska nesreča Nedaleč od atenskega letališča je strmoglavilo v morje grško letalo z 49 potniki in člani posadke. Poročajo, da se je 39 ljudi ubilo, 16 pa se jih je uspelo rešiti. Letalo je treščilo v morje kakih 800 m od obale. Vse preživele so prepeljali v bolnišnico. Tik pred nesrečo je moč-no deževalo; vendar pa za sedaj še ni nič zna' nega, zakaj je letalo, ki je poletelo s Krfa, nenadoma izgubilo na višini in strmoglavilo. Ugrabljeno turško letalo Na progi med Carigradom in Ankaro so štirje ugrabitelji turške narodnosti prisilili pilota, da je pristal v Sofiji. V letalu je bilo 69 potnikov in 9 članov posadke. V spopadu na sofijskem letališču je prišlo do streljanja, v ka'erem sta bili ranjeni dve osebi. Ugrabitelji so zahtevali od Turčije svobodo za 170 političnih zapornikov. Zaradi dolgotrajnih pogajanj so ugrabiteljem popustili živci in so sc izčrpani predali policiji. Jahta v mreži V mreže igranskih ribičev v Jadranskem morju se je zapletla 48-tonska jahta pod angleško zastavo. Jahto je huda burja odtrgala od pomola v splitskem pristanišču in jo odnesla proti Hvaru. Le zaradi hitre intervencije luškega kapitana, ki je organiziral lovljenje pobegle jahte Z mrežami, se imajo angleški turisti zahvaliti, da se jahta ni razbila ob čereh otoka Hvara. Zaplenili hašiš Na mejnem prehodu Gradina na meji z Bolgarijo so jugoslovanski cariniki odkrili v avtomobilu angleškega državljana 10,5 kg hašiša. Mamilo in avtomobil so zaplenili, tihotapce pa so kaznovali s 15.000 din kazni. Zaradi tihotapljenja mamil se bodo zagovarjali pred sodiščem. Stolp grize rja Družba, ki je pred 22 leti prevzela vzdrževanje Eifflovega stolpa v Parizu, je zanikala govorice, da je ta pariška znamenitost načeta, da jo bo treba podreti. Znameniti železni stolp je lani obiskalo 2,6 milijona obiskovalcev. Vse manj ptic Znanstveniki pravijo, da je v srednjeevropskih deželah ogroženih zaradi kemičnih snovi 60 do 80 odstotkov ptic pevk. Ugotovili so tudi, da se je število ptic pri 14 vrstah znižalo za polovico. Med največjimi uničevalci ptičjega petja so sredstva za zatiranje rastlinskih škodljivcev in plevela ter spremembe rečnih tokov pri regulacijah. Skrb za narave V Varšam je vsak 25. prebivalec aktiven član zveze za varstvo narave. Pred kratkim so ustanovili svet za boj proti barbarskemu odnosu do življenjskega okalja. Uvedli so stroge ukrepe^ proti vsem, ki bodo na primer lomili drevje ah kako drugače povzročali škodo v nasadih na mestnem področju. Predlagali so celo, da bližnje gozdove 'ohranili le, če bi jih proglasih za narodne parke, v katerih bi bilo prepovedano kuriti, trgati cvetje in loviti divjad. Požrešna medvedka Lovec Ivan Lončar iz Cerknice je ustreli medvedko, ki je \e dlje časa hrustala koruzo "đ njivah oddaljenih od hiš le 300 metrov. Vaščatu so se bali, da bi zverina, ki je tudi podnevi zahajala v koruzo, utegnila koga napasti. Preganjali so jo celo s tovornjakom, ki je za fl vozil po njivah, vendar se je znova vračala. Jareninski zločin pojasnjen Delavci mariborske Uprave javne varnosti po šestih letih razjasnili umor petih ljudi nuarja 1966 v Jareninskem dolu. Hudega v°L je osumljen 25-letni Drago Božičnik, kovino*t gar iz Maribora. Božičnik naj bi takrat ko letni fant z nožem ubil 72-letnega Antona MP£ 46-letno pomočnico Alojzijo Sluga, 52-letnega P najemnika Antona Sprajca, 52-letno Marijo trovič in njenega moža 59-letnega Jakoba viča. Božičnik je kmalu po zločinu odšel na kriminal^1 služenje vojaškega roka, zato ga kruni kljub napornemu in dolgotrajnemu delu nu a krili. Kljub odmaknjenosti strašnega kriminalisti ta primer nikoli niso dan »♦*" _ Ko so Draga Božičnika priprli zaradi dejanj vlomov in požigov, so preiskovalci o ^ podrobnosti, ki so Božičnika povezovale. z^{Uji nom v Jareninskem domu, znan pa je baj ^ motiv, zakaj naj bi se Božičnik tako s[rasUfiznal sel nad žrtvami. Drago Božičnik je zločin P SOBOTA _ 28. oktobra 1972 GLAS * 7. STRAN Srebrna jubilej KUD iz Reteč Kulturno-umetniško društvo Janko Krmelj Reteče-Go-r°nja vas pri Skofji Loki Praznuje 25-letnico delovala. Jubilej bodo počastili s Pisavo, ki bo v nedeljo ob *6 uri popoldne. Sodelovali bodo tamburaški orkester, fecitatorji in učenci osnovne sole. Mej najuspešnejše skupine aruštva gotovo sodi tambu-j-ask! orkester, ki ga že več J*< vodi^ Franc Rant. Orke- lcf" je Že nastopal v mnogih krajih v domovini in tujini. Letos je skupaj s folklorno skupino Sava iz Kranja nastopil na mednarodnem folklornem festivalu v Confolen-su v Franciji. Pred nedavnim pa so snemali tudi za radio. Uveljavil se je tudi 20-član-ski moški pevski zbor, ki ga vodi Lojze Drnovšek. Aktivna je tudi dramska sekcija, ki je do sedaj vsako leto uprizorila' vsaj eno odrsko delo. Igrali so predvsem domača dela. L.B. Za mednarodno leto knjige Včeraj. 27. oktobra, je ob-gnska ljudska knjižnica Tr-odprla v paviljonu NOB ^/Mavo knjig slovenske pro-£ »v Poezije. To je bila predenja akcija tržiške knjiž-kni^ V mednarodnem letu "-'Sc. Akcijo pa bodo skle-kn!;* ?tvor«tvijo podružnične *nJ'žn.ce v Jelendolu, ki bo odprta v c.ugi polovici novembra. Ob otvoritvi razstave knjig je bil (udi literarni večer, na katerem sta sodelovala pesnik Tone Kunter ter pisatelj Anton Ingolič. Z njima se je pogovarjal France DrcHc iz Kianja. Razstava knjig bo odprta do 7. novembra. -jp b&^r^ — V renesančni dvorani Mestne hiše v Kranju je Graf PctL'k- 27- oktobra, ob 19. uri koncert flavtistke Irene Bacu°nauer in Pianistke Lije škerl. Izvajali sta dela J. S. a' Michela Blaveta, D. Sostakoviča in D. Skerla, Albin Polajnar razstavlja v Radovljici Radovljiška delavska univerza vabi na razstavo akademskega slikarja Albina Polajnarja ln koncert radijskega pihalnega kvinteta. Otvoritev razstave bo 28. oktobra ob 19.30 v dvorani radovljiške graščine, odprta pa bo do 6. novembra vsak dan od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Akademski slikar Albin Polajnar je bil rojen leta 1924 v Bohinjski Bistrici. Študiral je na šoli za oblikovanje v Ljubljani, nato pa se je vpisal na likovno akademijo v Beogradu, kjer je diplomiral leta 1958. Po končanem študiju se je zaposlil kot likovni pedagog v domačem kraju, kjer danes živi. Za seboj ima že vrsto razstav. Ob razstavi del akademskega slikarja Albina Polajnarja se srečujemo z avtorjem, ki nosi v sebi Izrazito lastno predstavo o svetu in se le s težavo podreja zakonitostim realnega sveta, kljub temu da je predmet njegovega upodabljanja skoraj brez izjeme narava. Ker mu narava služi predvsem kot medij, je razumljivo, da ne predstavlja krajin- skih lepot slikarjeve okolice. Polajnarjeve krajine izražajo predvsem avtorjevo notranjo napetost. Fovlstlčne barve in pogosto razdrobljena kompozicija nam posreduje imaginarni sanjski svet, ki mu Bohinj in njegova okolica služita le kot okvir. Težki, temni in kontrastni toni, ki prekrivajo njegova platna, imajo z Bohinjem malo skupnega. Kot izrazit kolorist se Polajnar Izraža predvsem v barvah. V gradnji slike lahko občutimo slikarjevo spontano ustvarjanje, ki ne dopušča miselne kontrole in zdi se, da je prav tu vzrok, da marsikatero njegovih del učinkuje slogovno neenotno. Tako mu večkrat nI uspelo najti zlitja med ekspresivno razgibano krajino s svobodno uporabo barv in med figura- mi v sliki, ki jih rešuje bolj ali manj realistično. Zato delujejo figure v sliki pogosto kot nekaj tujega, nekaj naknadno vnesenega. Vendar se zdi, da se slikar nevarnosti takega načina slikanja vse bolj zaveda, saj prav najmlajša med razstavljenimi deli predstavljajo čiste krajine, ki učinkujejo slogovno dosti bolj enotno. M. Avguštin Ura pravljic V četrtek, 2. novembra, ob 17. uri bo v Pionirski knjižnici v Kranju URA PRAVLJIC za otroke od 5. do 8. leta starost. Vabljeni! Razstava knjig v Žireh Za danes in jutri je Državna založba Slovenije iz Ljubljane pripravila v Zireh razstavo knjig. Zirovccm bo v dveh dneh ta založba predstavila številna domača in tuja dela. Ker je to ena redkih priložnosti, da se prebivalci v domačem kraju seznanijo s knjižnimi novitetami, je bilo med domačini v zadnjih dneh za obisk ra/stave veliko zanimanja. -J2 "■•OaZZigon m lifHJGO ROJSTVO fcaraln Sebi: da bi vsaj imel žepno svetilko, nost noter bi posvetil... Pa glasno: treba ^da'i brczpog°Jno' slišiš, brezpogojno je ^Priskrbeti dovolj baterij! zunaj 1°-' V rnisun: Ne, iskati tujek za vsako ceno. dobre, , a' J° kontralndiclrano, spominjam se _ L, v knJi8i • • • Pa *Pct z besedo: k, a| ostane spak. kjer je! noč le°ctn\ .skorajda pri kraju — tudi spal to doi8qJVnotl • Vcč kot dve' tri ure in še ncko doV|'še\ai JC °Pravil prejšnji dan — je Felicijan Žir°ko od operaciJo. V rano na možganih, na vtaknji vPrtino' Je nasul rumenega praška in skoznjo p j1!0 tanko gumijasto cevko, da se bo ?arkoZo j!) 8noj izceJal- Darko je nehal dajati • alum'in'-a Pa ^c Prinesla s štedilnika najmanj-je „"!i'astl loncc, tudi z vrelo vodo. Zdrav- 9 k nad umivalnikom s prijemalko potegnil J0 Podrža1!10^11^"0 kl'P'co 12 mrežaste tkanine, °hlac],ia \[' .se ie v°da odcedila in cunjica i^ioče r r ? BJ0 "alahkoma pokril eno polovico P'cami %£ Zatem Pa naokrog še z drugimi ^ ludi tće da ^e v sredi ven štr'ela cevka t° fclSE °pravila ni mogel zaupati le še pre-2pravii na"1!- ~~ po,Ic' pa >e ^esočih se nog ? komaj T orakov do svoje visoke postelje, 1 kakor n°maj P°W na rob in se nato sese-Ida na vreča- te,n°rnu AU»S šir°ko belo obvezo povila omam-> lo- oko " gIavo- v mnogih plasteh, a na tllriika di -crnena in brade pa okoli čela in r ,n global :8 . 1 vidcti kakor kak speč beduin n rav'lom^° 81 je oddahnila, ko je bilo s tem adnjc i« i J°y 10 za zdravnika silno težko delo " končano. Darko je s kljuke na steni snel karbidovko, jo postavil v kotu zraven umivalnika na tla ter po strogih pravilih konspiracije postavil prednjo nekakšen lesen zaslon; soba je bila na ta način le medlo, medlo osvetljena, skozi vrata in okno. ki jih je takoj zatem na stezaj odprl, saj je prostor že grozljivo dišal po etru, pa ni naravnost ven uhajal noben žarek. Nato je Darko nekam odšel in se kmalu vrnil še z enim moškim in nosili. Nedavni opomin si je ob vsej nejevolji le dobro zapomnil: kakor da bi bil iz stekla, tako pazljivo sta dvignila nezavestnega operiranca, ga položila in odnesla v zgornjo barako. Ida, ki Fclicijanu revska ni zamerila, ali vedela je, da ni mislil prehudo, pa je stopila zdaj do njega, ki je še vedno topo zdel na ležišču. Brez moči se ji je prepustil, ko mu je snemala vlažno naličnico in čepico in slačila okrvavljene rokavice in haljo — kakor že na pol speč otrok mami, ko ga spravlja v posteljo. — Ampak, če se zgodi z operirancem kaj posebnega, me zbudi! ji je vendar še zabičal. Za vogalom se stiska k robatemu zidu Aleš, stiska se, da ga vse boli od ostrin, sam je, čisto sam, sredi noči, kot ogel črne noči, z enim očesom škili na prikazen, petnajst, dvajset korakov pred njim: pošast je nakaza, kakor ogromna krastača brez nog, njenih dvoje žarečih, ozkih zrkel se razširja v Aleša, krvavordeč ogenj v snopih bruha iz njih, mu jemlje vid, mu z rjovenjem prebada ušesa. — Petnajst, dvajset korakov in samo drevo, nizko, košato drevo, v belem snegu rdeče cvetoče, je vmes ./. Tisti trenutek — tistih petnajst, dvajset korakov pred njim: raztresk, da se zemlja v tečajih zamaje, blisk, da izžiga oči, in puh, ki mu hoče sploščiti glavo: pošastna nakaza —bunker, spodaj zdaj Aleš — zažari v zubljih, sem, proti Alešu sikajo — prav do njega, vsega v curkih znoja, vročina kakor od raztopljenega železa puhti... Vpitje ko brez uma, Aleš poleti, po zraku, ko da bi imel peruti, z zaplenjeno mavzarico, ki sama od sebe rezgeta rafale, v rokah, naravnost v pekoči ogenj in dim — nad rdeče svetočim drevesom je že — tedaj pa — razpok, glušeč, ravno pod njim — prebode ga — zaskeli — aaa — oh, drevo moje, drevo krvavo rdeče, ne daj mi, ne daj, da padem z neba... oh, padam ... padam .. joj, peče ... žari ... aaa ... aaa ... ... Počasi, počasi sc je Aleš prebudil iz bolne polzavesti, počasi je odprl oči in privid iz čudne mešanice okrnjenega spomina in blodnih sanj je izginil. Nekaj časa je slepo zrl navzgor, nato mu je pogled zaokrožil po prostoru: iz brezoblične, motne sivine so se mu izluščili nešteti odtenki svetlobe in sence, zdaj krožeči naokoli, zdaj nihajoči sem in tja po prostranstvu. Obenem se je ovedel samega sebe: začutil je, da ga nekaj boli. hudo boli, bolečina je v tem časku izpolnjevala vso njegovo bit — a še na misel mu ni prišlo, kje, v katerem delu telesa se mu je ugnezdila. Ko se mu je nemirno prelivanje luči in mraka make uneslo in Je prostor začel dobivati nekakšne določnejše razsežnosti, vsaj občutil je že, kaj je to zgoraj in kaj je to spodaj, je zaznal, da leži, da leži nekje zunaj, nekje na prostem, pod milim nebom, da leži sam, popolnoma sam, nikogar drugega ni nikjer, tišina, brezmejna tišina vlada povsod naokrog. Kje? Kje sem? si je zastavil vprašanje, to je bilo njegovo prvo vprašanje, prva jasno, jasno izoblikovana misel po tistem usodnem štetju ob nasičenem vonju po etru v nosnicah in pekočem okusu po etru v žrelu. Med dolgotrajnim, kako napornim, a vendar docela brezuspešnim ugibanjem, kje je, je bolečina postajala vse hujša; zavedal se je že spet, da ga boli glava, natančneje celo, da ga boli v čelu, na levem kraju čela, oh, kako neusmiljeno ga tamkaj skeli, seka ... a da bi ga bilo prav tam nekje zadelo — kaj takega mu še vedno ni moglo priti na misel. SOBOTA — 28. oktobra Glas |e glasilo SZDL Gorenjsko — o glasilu naj spregovorijo predsedniki MARA TALER predsednica občinske konference SZDL Jesenice čestitkam ob 25. obletnici izhajanja časopisa Glas se pridružuje tudi občinska konference SZDL Jesenice. Nemalokrat je bilo napisano, naj bo Časopis v samoupravni socialistični družbi glasilo občanov, sredstvo za demokratično soočenje mnenj, tribuna socialističnih iskanj naših delovnih ljudi, predvsem pa javnost delovanja vseh družbenih organizacij. Če k temu dodamo še moč javne besede in argumentov, realno in pošteno informiranje, lahko šele ocenimo odgovornost in poslanstvo, ki ga ima časopis. Glas — glasilo socialistične zveze Gorenjske, lahko še posebno ustvarjalno prispeva k razvijanju demokratičnih odnosov našega samoupravnega sistema. Lahko rečemo, da Glas v tem smislu ustvarjalno opravlja svoje poslanstvo, saj je zelo bran, posebno pa na vasi. Ob koncu še želja, da bi celoten kolektiv Glasa še naprej uspešno ustvarjalno in- formiral in spodbujal k pozitivni dejavnosti, da bo resnično ogledalo socialistične usmerjenosti delovnih ljudi — članov SZDL. TONE VOLČIČ predsednik občinske konference SZDL Kranj Letošnji jubilej Glasa je že sam po sebi najboljša potrditev o utemeljenosti ugotovitev organizacij socialistične zveze gorenjskih občin pred 25 leti, da Gorenjska potrebuje svoj pokrajinski list, ki bo ob • informacijah a pomembnejših dogodkih v svetu in doma imel tudi dovolj prostora in posluha za informacije z Gorenjske in o Gorenjski. Z ustanovitvijo lista je tudi zapolnjena vrzel, ki se je glede informacije v povojnih letih kazala zlasti na podeželju. Delovni ljudje so želeli in potrebovali svoj lokalni list, ki jim ne bo le posredoval novic, temveč tudi pisal o njihovem delu in obravnaval njihove probleme. Ne glede na to, da preteklih 25 let pomeni ogromen napredek in razmah sredstev javnega obveščanja, da smo dobili vrsto novih posrednikov informacij, Id so brez 1 cd jatelj ski svet Vladimir Erjavšek, predsednik (Tržič), člani: Joža Vari (Jesenice), Slavko Kalan (Kranj), Janez Vari (Radovljica), Ciril Jelovšek (škofja Loka), Jože Konc, direktor ĆP Gorenjski tisk Kranj. dvoma učinkovitejši od časopisov, in ne glede na to, da smo na Gorenjskem glede števila uporabnikov ostalih sredstev informiranja med prvimi v Sloveniji, je poslanstvo in vloga Glasa ostala danes še vedno ista. Svojim naročnikom in bralcem je ostal nezamenljiv. Ostaja jim najprimernejše čtivo, v katerem najdejo informacije o domačih dogodkih in v katerem tudi sami, z lastnimi prispevki sodelujejo in tako ob' liku jejo mnenje o mnogih vprašanjih ožjega pa tudi širšega pomena. To pa obvezuje izdajateljski svet, uredništvo in njegove sodelavce, da ga vsebinsko popestre in obogatijo ter oblikovno posodobijo. To pa je poleg čestitk tuda želja širokega kroga bralcev in ustanoviteljev ob tem pomembnem prazniku lista. JANEZ VARL predsednik občinske konference SZDL Radovljica Nedvomno je v 25 letih Glas odigral pomembno vlogo kot sredstvo javnega obveščanja na Gorenjskem. Zato se tudi občinska konferenca SZDL Radovljica pridružuje vsem, ki v teh dneh čestitajo uredništvu, delovni enoti, dopisnikom in izdajateljskemu svetu za opravljeno veliko delo. čestitka in zahvala pa velja tudi vsem, ki so v preteklosti še v težjih delovnih pogojih vlagali svoje sposobnosti, da so bili občani Gorenjske informirani o dogodkih na Gorenjskem. Ob tej pomembni obletnici pa je prav, da prisluhnemo tudi bralcem, ki so v pretek- losti verno brali naš skupni časopis. Glas je nenehno pod kritičnim očesom bralca, ki pa vedno ni bil povsem zadovoljen. Razlogov in težav za izdajanje še kvalitetnejšega časopisa je nedvomno dovolj. Toda s skupnimi prizadevanji vseh, tudi družbenopolitičnih skupnosti, bi zahteve po sodobnejšem časopisu Gorenjske — ki bi šc v večji meri zajemal dogajanja, ki bi še bolj objektivno in hkrati tudi kritično obveščal občane o stališčih, mnenjih in pogledih, predstavniških in družbenopolitičnih sredin — lahko v znatni meri izboljšali. Zato je želja vseh nas, da postane Glas resnično najkvalitetnejše informativno sredstvo Gorenjske, prek katerega bo naš občan, še bolj kot doslej ob branju vedno bolj dojemal in hkrati usmerjal vse tokove samoupravnega delovanja naše družbe. TONE RAKOVEC predsednik občinske konference SZDL Škofja Loka Če govorimo o pomembnosti Glasa za Gorenjsko, ne moremo mimo dejstva, da je ta časopis v mnogih družinah, zlasti na podeželju, edini informativni časopis, ki kar v največji možni meri upošteva strukturo bralcev, kar naj bi ostalo tudi v bodoče. Poudariti je tudi treba, da je v veliko pomoč družbenopolitičnim organizacijam, ker jim omogoča, da po najkrajši poti informirajo občane. Mislim, da je Glas na G< renjskem potreben prav teh razlogov, seveda pa je pi tem potrebno poskrbeti, dl se list izboljša, tako po vst, bini kakor tudi po kvaliteti tiska in seveda težiti je tr# ba tudi za tem, da se zmanj*; ša razmerje komercialnih oglasov v korist bralnega de* la. V tem bralnem delu bi Pjj vsekakor morali dobiti vec prostora občine in njen? družbenopolitične organizacl* je, da bi lahko obveščale svdj je občane o vseh akcijah, kJ. se dogajajo po posameznih občinah, posebno v zadnjem času, ko je toliko novega, ko tečejo razne razprave o sprejetju novih zakonov kakof tudi razprave o novem-skup" ščinskem sistemu. . 1 iiiftr IVO GORJA NC predsednik občinske konf* renče SZDL Tržič Obdobje, ki ga je piehodi' lo glasilo Glas v povojni? času in času neprestanih stremljenj k nečemu bolj^ mu, je vsekakor tako doM° in vezano s tolikimi pomeni* bnimi zmagami, katerim rt nesporno pripomoglo svoj delež tudi naše glasilo in f]a gre zato ob visokem Juhi1^** naša iskrena čestitka, ob0' ki Dom pa tudi vsem, r tejđ ga oblikovali ter bili ob «■ deležni pohval in morda. di naših želja, da bi bil u ^ vedno boljši, vedno , nestrpnostjo pričakovan. Glas nas je p I »'Jfet razburjal in ker je ou nam je dokazal, da jej, „j. no odsev dogajanj na u-skem - in takega nočen, tudi v bodoče. . pC Glas je brano glasilo m bi ga mogli pogrešati.^. bij gokrat smo želeli, da c& tudi ličnejši, morda sn*«aKaJ lo upali, da bo tak pn $0 svoj praznik, vendar s ^ ^ ponovno prepričah, fja w dosego nekega cilja sai pc želje premalo. Morda bo ta nc.zpo1™.^ želja poleg iskrenih ob lepem jubilej" ^ij-membnejša pri našem j„, njem skupnem pr^^tfi da bo Glas še bolj m ^, bolj priljubljen me" Ob 25-letnici prek 20 let redni naročniki »GLAS? — Postal je del hiše (in še marsičesa)« Četrt stoletja je pomemben jubilej. Skoraj četrt stoletja nekomu zaupati, ga tako vzljubiti, da postane del tebe, tudi Pi IT,a'°- Ni j«h malo na Gorenjskem, ki so redni naročniki "lasa že prek 20. let. Predolg, čeprav svečan, je bil seznam, Ja bi našteli vse. Zato smo jih izbrali le pet in jih obiskali. slovesnem razpoloženju smo prepričani, da je njihovo mnenje hkrati mnenje tudi vseh tistih, ki jih danes ne omenjamo. morda šlo za to, da bi časopis redno začel izhajati. Takrat sem ga tudi naročil in imam naročenega še danes. Gorenjec sem. če verjamete ali ne, Glas več berem kot vse druge časopise. Poznam namreč Gorenjsko in sleherni zapis me spominja na nekdanje delo. Domač časopis je to. In mislim, da sleherni, ki je doma na Gorenjskem, če ga enkrat naroči, težko ostane brez njega, čeprav imamo danes radio, televizijo in druge časopise, dobre prometne zveze, vsega človek ta hip, kaj se dogaja na Gorenjskem, le ne more izvedeti. Vaš časopis pa v marsičem dopolnjuje to praznino. Zato »Pomagal cAtri r»ri ga ne mislim odpovedati ln prepričan sem tudi, da ne bo ustanovitvi« prenehal izhajati.« siMdv& ?aVCSa 56 Je P°ča" ki jnf la m sramežljivi žar- iskrii- jega s°nca so se je v' n? otr^li rosi. Bilo la, ki do- Mol°r avtomobili 25 i V primerjavi z 20 al, k i zamcnjal moped slušnr? J10vinarjev, je pojil'1?.1* uho brnel. V Škofje te 10 priscdel možak, ki bo dv<. I" -St0 smer- Kmalu ^na in >,ko mu Jc umrla krajTa J ' da mi nekdo C\0%' ,SC? kramlJ3l Z da ima A 'C- Zaupal mi Je' & (in' ?a lc toliko zornima la,Vla,hno Pokojnino), da SVa se L ,Samo kozo- Potem Je v L??slžal«T.8' To me je danes je tako suho, da kosa sploh ne reže. Raje bora kar kravo privezal na travnik, da bo popa:.'.a travo,« je rekel, ko sem ga srečal že na poli domov. Anton Al jančič,. ki je naročnik Glasa že 23 let, je bil zaposlen v Splošnem gradbenem podjetju Tržič. Rodil se je leta 1908 v Kovorju. Zdaj pa je že skoraj štiri leta upokojen. »Med vsemi časopisi imam Glas najraje. In vsi doma ga radi prebiramo. Vse domače novice najdem v njem in to mi veliko pomeni. Včasih si mislim, da bi lahko in morali napisati tudi kaj drugega. Toda kot nalašč se ta hip ne spomnim, kaj. (...?) Nič, kar to napišite, da sem zelo zadovoljen in da ga zato tudi še nisem odpovedal. Pa ga tudi ne bom, saj se tudi drugi v hiši ne bi strinjali s tem.« Napravila sva še obvezen postanek, potem pa je zadel koso na ramo in rekoč Adu Bonelju, da ga v nedeljo ne bo na tisto lovsko srečanje, ker je s kravo nekaj narobe, odšel. #wmsm. - Kranja tudi pri meni as- p -*urisce.« !ctaain9onDnman se Je rodil ^C, v7n t ^ je Sicer iz V Selcih » *C vcč let živi n- l red desetimi leti je rodil ;sc "uma je sicer iz Selcah da,!: * .vcč let živi ln še r!; red desetimi leti striem .Ve delal na me- Sk°fji lSdskem odboru v ljHtl „ gjf Prej pa je bil Kranj pslužbencc okraja & dom ,CnJSko dobl° po-t4a)p??la kot SV°J žep. koju Pa le ie deset let v P* l5^,^r°Pis se je naročil *0ttl Cirk " tovarišem MU*. h? SVa P"»vzaprav ****** i-Z . prl nstahovltvl W1° <*Vo. Ali pa je • Srečanje na travniku Spet je avto požiral kilometre. Namenil sem se proti Antonu Aljančiču iz Kovorja 84 pri Tržiču. Malce izgubljen, kajti izvedel sem, da je v Kovorju toliko Aljančičev, kot je v manjši gorenjski vasi Janezov, Jožctov in Francetov, sem se ustavil v gostilni pri Jurčku. Nazadnje smo se le sporazumeli, da gre najbrž za tistega Antona Aljančiča, ki živi v grabnu in je lovec. Do Antona Aljančiča v Kovorju 84 se pride po dveh poteh. Toda obe dve nista za eno dobro, kajti graben je pač graben. Hčerka, kakšnih 10 let je imela, je povedala, da je šel kosit. Pa sva z nekdanjim kolegom in znancem Adom Boncljem iz Tržiča, ki je znan lovec, in mi jc pokazal pot, sklenila, da ga obiščeva knrna travniku. »Prav nič me niste zmotili, kajti ne bom vcč kosil. Vse • »Ja, kako pa ste prišli sem gor?« Nisem imel druge izbire, kot da se podam k Tončki Slibar, ki živi v Palovičah 17. Na Brezjah mi je prijazen možakar povedal, naj se namenim kar proti LeŠam, tam pa da mi bodo že povedali, kako naprej. Saj potem ni več daleč do Palovič. Če bi peš hodil od Brezij do Palovič bi bil to kar precej dolg križev pot. Paloviče so namreč vas, iz katere je približno uro hoda do Tržiča, prav toliko do Brezij in do Begunj. Drugače povedano pa je to pot, ki vodi gor in dol, gor in dol pa gor in dol in še enkrat strmo gor. Kot rečeno, ima hiša, v kateri živi Tončka Slibar, številko 17. Rojena jc bila 1909. v Nemiljah, zdaj pa že 23 let živi v tej hiši. Gospodinja je. »Tako mi jc bilo dolgčas, ko sem ss pred 23 leti prese- lila sem gor, da sem rekla: ,Ne bom ostala odrezana od sveta.' Zato sem naročila Glas. Še nikdar ini ni bilo žal, da sem ga naročila, /al mi je le, če ga včasih ne dobim, kajti semkaj hodi poštar le vsak drug dan. Zakaj mi je všeč? Ja, kar zapišite, da vsega preberem. Tako vsaj vem, kaj se po Gorenjskem dogaja. Pa tudi izžrebana sem bila enkrat. Takrat sem dobila desko za rezanje mesa in liter vina. Pokojni mož je tiščal in tiščal, da bo on prinesel nagrado iz Kranja. Pa jc nazadnje le moja obveljala, saj sem bila jaz izžrebana.« Se preden sva si rekla na svidenje, je malce v zadregi stopila pred fotoaparat. (Ženske imajo pač vedno občutek, kakšne naj se pokažejo drugim). In ko sem že odhajal, je rekla? »Ja, kako pa ste prišli sem gor? Res sem vesela. Pa še kaj pridite.« suho in steljo je treba pripraviti. Potem pa mi je Jakob Ster /aupal: »V Glasu najprej preberem zadnjo stran potem pa male oglase in vse drugo. Ob delavnikih poleti ni kaj dosti časa za branje, zato pa ga ob nedeljah dobro pregledam. Vsi ga radi beremo.« Žena rada bere romane in kroniko posameznih krajev. Kar žal ji jc bilo, ker zapis o Jezerjanih ne bo nekaj časa več izhajal. Pa tudi za trilogijo Mesta, Ceste in Raz-cestja jc rekla, da sc jc prehitro končala. »Odkar sem naročnik Glasa, in to je že od 1949. leta, se je že nekajkrat podražil. Tudi v prihodnjih letih se najbrž bo še kdaj. Vendar zaradi tega ga ne bom odpovedal, je povedal, stopil med drevje, se počesal in posnetek je bil gotov. • »Danes smo kar v listju« Bit* šofer, je lepo, čeprav je težko, pravi tista Avseni-kova pesem. Bit' novinar, je pa včasih še teže. Kje pa piše, da bi moral med tolikimi obrazi, ki jih vsak dan srečaš, vedeti za vsakogar. Iz Palovič sem se napotil na Jesenice iskat Metoda Bal-dermana. Ko sem našel njegovo stanovanje, pa mi žena pove, da je še v službi v Kranju. Sele takrat se mi je posvetilo, da je to direktor Centra za socialno delo v Kranju in naš nekdanji sosed, ko je bilo uredništvo še v stavbi kranjske občinske skupščine. Toda o njem kasneje. Na poti proti Kranju sem zavil še v Spodnje Duplje. V tem naselju so nove hiše rasle tako hitro, da hišnih šte-viik še niso mogli postaviti v vrsto. Tako sem našel kmetijo Jakoba Štora iz Spodnjih Dupelj 71 na koncu vasi. Jakob Ster je rojen 1919. leta v Dupljah. Ta dan je z družino v gozdu grabil listje. Ne vem, kako bi ga našel, če ne bi bilo doma hčerke Marije, ki pravkar končuje Poklicno šolo v Kranju in bo postala šivilja. Zaposliti sc namerava v Gorenjskih oblačilih. Po strmem bregu sva družno le prilezla do domačih, ki so mi povedali, da so danes kar v listju. Vreme je • »Lokalni časopis je obvezen« Kot rečeno sem Metoda Baldermana moral poiskati V Kranju. Doma je na Jesenicah v Prešernovi ulici 28, sicer pa direktor Centra za socialno delo. Rodil se je 1920. leta v Virmašah pri Skofji Loki. »Na Jesenicah živim od 1949. leta, rta Glas pa sem naročen od 1953. Redno ga prebiram in mislim, da je takšen lokalni Časopis kot je ta, obvezen za slehernega Gorenjca. Po moje je to dober časopis, le da ima morda včasih še premalo novic, kaj se dogaja na Gorenjskem. In ker sem vnet športni delavec in lovec, bi želel, da na športni strani ne bi objavljali le rezultatov različnih srečanj pač pa tudi komentarje in druge članke. Pa tudi lovstvo in ribištvo bi lahko našlo mesto v njem. Seveda so to le dobronamerne pripombe, da bi bil časopis še bolj bogat in zanimiv. Drugače pa mislim, da je Glas v 25 letih uspešno opravljal namenjeno mu poslanstvo in prepričan sem, da ga bo tudi v prihodnje. Zato bom prav gotovo še naprej ostal redni naročnik.« £ Dan je bil naokrog in v (9 beležki so bili zbrani po* datki o petih najstarejših 41 naročnikih. Prijetna sreča-njn so bila to. Takšna, da ostanejo v spominu. Besedilo in slike: A. Žalar Uredniki Gorenjskega glasa, MARJAN TELATKO urednik Gorenjskega glasa (tednik) od 1. oktobra 1948 do 20. decembra 1951. Umrl 16. Januarja 1970. VERKO GASAR urednik Gorenjskega glasa (tednik) od 1. januarja do 19. aprila 1952 Umrl 22. avgusta 1965 Na to kratko obdobje mojega urednikovanja me vežejo le bežni spomini. Ker sem bil imenovan za urednika samo za določen čas, tudi nisem imel posebnih načrtov glede nadaljnjega razvoja lista. Pripravljale so se personalne spremembe in za ta čas je bilo potrebno, da je nekdo vstopil v uredništvo. Delo je teklo po kolesnicah, ki so jih utrli moji predniki in ga nisem hotel spreminjati, ker sem vedel, da bo tisti, ki bo sprejel to delo za menoj, postavil svoj koncept dela in svoj program razvoja lista. Polno spominov pa me veže na Glas iz njegovega začetnega obdobja, ko smo Glasu postavljali temelje in sem bil predsednik uredniškega odbora, pokojni Marjan Telatko pa odgovorni urednik. Iz skromnih začetkov se je razvil danes močno razširjeni in priljubljeni Glas. DUŠAN BAVDEK urednik Gorenjskega glasa (tednik) od 13. septembra do 20. decembra 1952 SLAVKO BEZNIK urednik Glasa Gorenjske (tednik) od 1. januarja 1953 do 8. oktobra 1956, od 1. avgusta do 29. septembra 1958 (pol-tednik), od 17. novembra 1958 do 13. aprila 1959 (poltednik) in od 25. septembra 1965 do 1. julija 1967 (poltednik) Kaj naj napišem o 14-let-nem obdobju, ki sem ga preživel v Glasu? Ni šlo zgolj za začetek moje poklicne in življenjske poti, marveč smo, tako osebno kot moji sodelavci, z Glasom in ob njem dozoreli. Ko danes srečavam kolege iz tedanjih dni, moram priznati, da vse bolj spoznavam vrednost »Glasove šole«. Naučili smo se novinarstva v pravem pomenu besede, pa čeprav na »lokalni« ravni in ob »ležernih« nevsakodnevnih nalogah. Predvsem smo se navadili prisluhniti ljudem, njihovim radostim in skrbem, njihovemu veselju in žalosti. Zato — vsaj tak občutek imam — so tudi ljudje prisluhnili nam in moje največje zadoščenje iz tistih let je, da se je prav tedaj naklada gorenjskega časnika povzpela nad deset tisočakov in pristala tam nekje okoli petnajstih. Drugo, kar se mi zdi, da je ob tej pniiložnosti treba posebej poudariti, pa je prispevek Glasa k razvoju sodobne tiskarske tehnike na Gorenjskem, ki ji je prav Glas s svojim nemirom in ustvarjalnostjo vtisnil neizbrisen pečat, jo usmeril in materialno spodbudil. Seveda je še mnogo spominov iz tistih dni, veselih in šegavih več kot žalostnih in težavnih. Kako tudi ne, saj smo bili mladi, polni moči, načrtov, nemira — pa včasih morda tudi zaletavosti. Kar zadeva slednjo lastnost morda dva primera. Menda smo V. dveh letih kar petkrat spremenili glavo časnika. Časniki s tradicijo glave ne spreminjajo za nič na svetu. To je njihova bojna zastava. Mi pa na glave tedaj nismo kaj prida pazili! In drugič: bilo je ob otvoritvi Prešernovega spomenika v Kranju. Kulturni praznik z vsem potrebnim dekorjem. Po odkritju je bila, kot se spodobi, za povabljence zakuska v Prešernovem hramu. Za nas pri Glasu tedaj ni bilo praznika. Prvi del časnika smo pripravili za natis in nas je čakal v starem »rekordu«, da smo dodali še članek z otvoritve in nato na hitro kar na roko zložili prvih nekaj izvodov časnika ter ga zmagoslavno odnesli v Prešernov hram. Imeli smo občutek, da smo opravili zgodovinsko delo, saj smo vnesli v Kranj nekaj velemestne dnevniške živahnosti. Vsaka zaletavost torej ni slaba in ob 25-1 etnici želim Glasu še mnogo take prave, spodbudne in budeče zaletavosti. no s prvim zadnjim dol, MIRO ZAKRAJŠEK urednik Glasa Gorenjske (poltednik) od \%. oktobra 1956 do 28. Julija 1958 »Kako to, da si z Ljudske pravice presedlal na Glas Gorenjske? Si si morda s svojimi kritikami nakopal to premestitev v provinco?« me je pobaral kolega nekaj mesecev po tistem, ko sem postal odgovorni urednik Glasa. Mojo novinarsko žilico pa je vabila, naravnost izzivala, prav ta »provinca«. V Kranju oziroma v gorenjskih tovarnah in občinah sem lahko mnogo bolj neposredno, od blizu proučeval deške korake delavskih svetov ter občinske in krajevne samouprave. Problematiko, za katero sem se želel specializirati. Nikoli mi ni bilo žal, pa čeprav je bilo delo naporno in mi je, veliko časa odžirala vsakodnevna vožnja iz Ljubljane v Kranj, pozimi navad-vlakom gor, z včasih z avtobusom, sicer pa kar z mopedom. Prišel sem v osemčlanski novinarski kolektiv, ki je resda imel za seboj šele nekaj poklicnih izkušenj. Sam pa sem se tudi počutil — kljub desetletni praksi v ljubljanskih redakcijah — tako nekako kot vajenec v drugem, kvečjemu tretjem letu uka, saj se v novinarstvu učiš pravzaprav vsak dan. Toda kolektiv je pomanjkanje izkušenj kar krepko nadomeščal z razbori to-stjo, s hotenjem, da napravi sodoben časopis. Prizadevali smo si popestriti vsebino, z mopedi smo brenčali po vseh kotičkih Gorenjske (v tistem času smo bili razmeroma najbolj motorizirano uredništvo v Sloveniji), širili mrežo sodelavcev, povsem smo prekucnili dotedanjo grafično podobo Glasa. Nekateri so ob novotarijah zmajevali z glavo, večini bralcev pa je bil Glas všeč. Od tedanjega novinarskega kolektiva je — kolikor mi je znano — zdaj pri Glasu le še fotoreporter Franci Per-dan (za seme, Franci, kajne!). Saša Škufca je v prezgodnjem grobu, vsi drugi, vključno neopazna, a nepogrešljiva tajnica in strojepiska Francka, pa so zdaj razkropljeni po raznih uredništvih v Sloveniji. Prepričan sem, da se vsi kdaj pa kdaj spomnimo trdega dela, zagretih razprav, vendar tovariškega ozračja v takratni reakciji. Ko pa nas pot zanese v Kranj in druge gorenjske kraje, nehote in z zadovoljstvom primerjamo, kaj vse je zdaj že stvarnost od tistih načrtov in snovanj, ki smo jih takrat v Glasu obravnavali kot prihodnost. Glasu oziroma kolegom, ki ga zdaj pišejo in urejajo, prav tako pa celotnemu kolektivu ČP Gorenjski tisk želim ob 25Jetnici vse dobro. MILOŠ MIKELN urednik Glasa Gorenjske (poltednik) od 3. oktobra do 14. novembra 1958 Zelo kratko časa sem urejal Glas, vendar ta čas zame ni bij kratkočasen, ker sem imel hude skrbi, saj je bil prav zaradi njih moj čas pri Glasu tako kratek: po odhodu iz dotlej poklicnega Prešernovega gledališča sem se Preselil na Glas, že tretje leto čakajoč na vsaj za silo pri" merno stanovanje za svojo družino. Ampak tudi najslabše strehe ni bilo moč dobiti* v Ljubljani so mi pa ponudili službo in novo stanovanje. Pa sem šel. Res prav dw kratkočasna zgodba, zato Pa vsaj kratka, tako da tudi dolgočasna ni. Glas sem pozneje še pogosto dobil v roke in gledali kako se razvija s svojim okoljem vred. Mislim, da je bij ta razvoj skladen: da Glas »l zaostajaj za razvojem gorenjske — da pa tudi ni hodil svoja osamljena pota kje daleč spredaj (ali vstran). To je po mojem mnenju dobro in prav, zato mi je Glas všeč. VOJKO NOVAK urednik Glasa Gore j* ^ (poltednik) od H. apr>w do 1. februarja 170 SOBOTA - 28. oktobra 1972 GLAS # 11. STRAN Glasa Gorenjske in Glasa Moja želja je, da bi letošnji jubilej 25-letnica izhajanja Glasa pomenil tudi nove načrte za prihodnje. Obujati spomine na lepe čase je lepo, toda še lepše je, če pn tem delamo načrte in ne zgolj načrte, ki naj ostanejo na papirju, marveč zamisli, ki naj bi pomenile, da Glas na svojem področju v sodelovanju s svojimi bralci najde še pomembnejšo družbeno in življenjsko mesto. Zakaj sem to dejal, bi rad na kratko povedal. V času, ko sem delal pri Glasu Gorenjske, smo postali poltednik in že takrat je v nas živela misel, da bi bilo prav, da to področje naše republike dobi dnevnik. To ni bila zgclj obrobna in enkratna misel, marveč hotenje celotnega kolektiva. Menimo, da hi o tem našli podporo tako Pri bralcih, kakor pri družbenopolitičnih činiteljih. Obenem pa ne moremo mimo dejstva, da Gorenjska po svojem pomenu v današnji družbi glede na njeno gospodarstvo in vrsto drugih nejavnosti tako pozornost **shftV. Morda bo kdo rekel,-da Je to misel, ki ne bo nikoli našla uresničitve, me-n'm Pa, da bo kmalu prišel čas. ko bomo z veliko resno stio in družbeno odgovornostjo razpravljali tudi o tej možnosti. In če se bo to Uresn;čilo, bom prav gotovo ^den izmed mnogih, ki se bo tega veselil, še raje pa bi pri *eJ uresničitvi sam sodeloval. Na delo v redakciji imam najlepše spomine, mislim pri ~nt na tovarištvo, delovno vzdušje, prizadevnost. Drugo, ar se rad spominjam, pa je J°. da smo imeli izredno do-Jfe stike z našimi bralci in °a so nam kar najbolj popisali pri soustvarjanju Uasa Gorenjske. Urednik je v pismu zapisal, naj bo beseda nas, nekdanjih urednikov Glasa, ali resna ali pa šaljiva. Odločil sem se za prvo, ker sem uredni kovanje vedno jemal zelo resno. Na Glas me vežejo zelo lepi spomini: novinarski kolektiv je bil prijeten, delaven in tovariški, bili smo mladostno zagnani in želeli smo iz lista narediti res dober časopis: bran, cenjen, priljubljen. Mislim, da se nam je to vsaj deloma tudi posrečilo. V letih, ko sem sooblikoval Glas, smo se z vso vnemo lotili uresničevanja novega koncepta lista: hoteli smo še bolj približati Glas ljudem, zato smo vpeljali tako imenovane komunalne rubrike, v katerih smo izčrpno poročali o dogajanju in perečih vprašanjih v petih gorenjskih občinah. Rekli smo, da bomo tako lahko popolneje obveščali bralce o vsem pomembnem z njihovega območja in da si bomo s tem ustvarili tudi boljše možnosti za nadaljnji razvoj. Od tedaj do danes je Glas doživel vrsto sprememb, vendar pa se. mi zdi, da se je marsikaj od tistega pred devetimi, desetimi leti močno ukoreninilo in oplajalo list vse do današnjih dni. Ob 15-letnem jubileju sem zapisal, »da je Glas v svojem petnajstletnem izhajanju odigral vlogo, kakršno naj pokrajinski list v resnici ima«. Naj veljajo te besede kot čestitka Glasu in sedanjemu kolektivu tudi ob 25-letnici vztrajnega dela za čim boljšo obveščenost na Gorenjskem. ■Sttfe izhajal 3-krat 961 do ?ad 25- septembra £*. decembra 1963 ZDRAVKO TOMAŽEJ urednik Glasa (poltednik) od 4. januarja do 16. aprila 1964 Pozimi leta 1964 so bile zimske olimpijske igre v In-nsbrucku. Ker je na igrah nastopilo precej gorenjskih smučarjev, smo se dogovorili v uredništvu, da bi prvič poslali svojega dopisnika na to veliko športno prireditev. Izbrali smo športnega urednika, ki naj bi skrbno in strokovno spremljal tekmovanja ter redno poročal o njih. Pred odhodom smo se dogovorili z njim, da bo svoja poročila sproti pošiljal po telefonu. Blizu telefonskega aparata smo pripravili tudi! magnetofon, da bi poročilo točno posneli, sposojena daktilografka pa bi celoten pogovor še stenografirala. Vse te priprave pa so bile nepotrebne, ker se naš urednik iz Innsbrucka ni oglasil. Telefonski zvonec nas je sicer večkrat vznemiril, toda ne z vestmi, ki smo jih tako težko pričakovali. Magnetofon je miroval, daktilografka pa počivala. Po vrnitvi našega dopisnika smo zvedeli, da ni mogel dobiti telefonske zveze, ker -so bile v Innsbrucku zasedene vse telefonske linije. Izjemna priložnost, da bi svoje bralce obveščali s svežimi in izvirnimi poročili, je splavala po vodi. Dopismikova poročila smo objavili z zamudo, ko se je vrnil. V kroniki Glasa pa bo ostalo zapisano, da je olimpijske igre v Innsbrucku spremljal tudi naš sodelavec. KAREL MAKUC urednik Glasa (poltednik) od 18. aprila 1964 do 22. septembra 1965 »Sram vas bodi! Urednik, pa pišete o takih ljudeh. Ona je cipa, prava cipa, veste! Po vseh gostilnah jo poznajo. Vsi dedci so se je že naveličali. Tudi moj, svinja, ko mu ne morem drugače reči. Saj je bil on pri vas? Kar priznajte! Vse vem, kdaj je šel v Kranj. Ce ste napisali, kako sem jo vrgla iz sobe, potem napišite še to, kakšna je bila! Vse, vse! Zdaj bom pa jaz spregovorila. Dosti mi je tega! Kar poslušajte kako je bilo? Takrat ko ...« »Oprostite, gospa, za kaj sploh gre? Kaj smo pisali ...« sem jo skušal umiriti. Zaman! »Kar nič se ne izmikajte! Ste že pravil Urednik in še osebno ste to napisali. Vem, kdo je K. M. Dvakrat ste odgovorni ...« Ni in ni se ustavila. Razgrnila je pred menoj vso čisto in umazano zakonsko in družinsko zgodovino, vso žlahto in sosesko, a še vedno nisem vede!, o katerem prispevku je govora, niti kdo in od kje je ženska. Šlo je za takrat stalno rubriko Obrazi in pojavi. Tu smo skušali 'smešiti, grajati in žigosati egoistične, brezdušne odnose med ljudmi, odnose do družbe in podobno. Toda na splošno, s poosebljeno zgodbo iz množice resničnih dogodkov. In prizadeti so se tam »prepoznali« se kar sami javljali, se huJo-vali in branili. Tako tudi ta ženska. V tistem času je Glas preživljal težavno finančno in kadrovsko krizo. Pogovori s takimi prizadetimi so biLi včasih sprostitev od drugih skrbi, včasih pa tudi muka. ANDREJ TRILER-sourednik Glasa (poltednik) od 8. julija do 27. septembra 1967 Glas (mislim, da mu ie bilo tedaj ime Gorenjski Glas) je objavil moj prvi članok. Nekaj o žabah ali kačjih pastirjih, ne spominjam se več natančno in tudi važno ni. Glavno je bilo. da sem pri trinajstih, štirinajstih letih skoraj zamaknjeno gledal natisnjen svoj priimek in ime. te takrat me je zastrupil vonj tiskarske barve in najbrž je z njim tako kot z mamili: ko jih poskusiš, ko jih začneš jemati, je po tebi. Z Glasom sem potem ra-stel, pomagal sem ga ustvarjati, živel sem zanj in z njim. Drug drugega sva oblikovala, on mene in jaz njega, težko bi rekel, kdo koga bolj. S kolegi smo v tiskarni čakali na prve izvode in jih potem prebirali, kot bi bili sveto pismo. "Ce so mi dali prosta roke, sem naredil več in bolje, če so me omejevale neumne urednikove zahteve (vse urednikove zahteve so v novinarjevih očeh že po pravilu neumne, tudi tiste, ki sem j;h jaz postavljal drugim), sem delal slabše ali slabo. Ko sva s sodelavcem Tonetom Polen-cem urejala prilogo Pano\ ramo, sva sc zagrizla v delo, oksperimc-ntirala sva in tuhtala, pridobila kup novih sodelavcev'' (tudi Črtomir Zoreč je tedaj postal Glasov stalni sodelavec) in marsikdo je tedaj poznal Glas bolj po tej prilogi kot sicer. In ko smo uvedli rubriko Gorenjski kraji in ljudje, so ji nekateri sprva prerokovali le kratko življenje, vendar sc je uveljavila že v nekaj mesecih, za sodelovanje v njej smo pridobili ljudi, ki niso bili vešči peresa, ki sicer morda ne bi nikoli pisali za časnik, kmete in delavce, stare in mlade, in žal mi je, ker sem kriv, da te rubrike v Glasu po dobrih šestih letih rednega izhajanja zdaj ni več. Zavoljo vsega tega in ša marsičesa imam do Glasa drugačen odnos kot do drugih časnikov. Rekel bi, da je ta odnos bolj čustven. Zato še zdaj ni številke, ki je ne bi vsaj prelistal, če sem kje na poti, vejo doma, da mi ga morajo shraniti, da na sme kar takoj na stranišče ali kam med odpadke, kjer je sicer čisto normalna končna postaja vseh časnikov Dobrega prijatelja, s katerim si več let živel, s katerim sa doli! radostne trenutke ifl tudi bolečino, ne pozabiš kai tako. IGOR JANHAR urednik Glasa (poltednik) od 1. januarja 1969 do 31. oktobra 1970. Umrl 31. oktobra 1970, ANTON MIKLAVČIC, 40 let, je glavni urednik poldrugo leto. Diplomiral je na filozofski fakulteti in bil na različnih odgovornih delovnih mestih. »Ko sem se prijavil na razpis, sem svoje bodoče delo v grobem poznal. Neznana mi je bila samo tehnična plat časopisa s terminologijo vred.« Funkcije glavnega urednika so predvsem uprav-no-administrativne. Rešuje ekonomske probleme enote in časopisa sploh, vodi delo uredništva in uprave, skrbi za stik z ustanovitelji, s poslovnimi partnerji in oglaševalci. »Najbolj pomemben je stik z ustanovitelji, ki tudi finančno podpirajo Glas. Včasih so ustanovitelji nekoliko preveč zahtevni, vendar sc vključujemo v problematiko njihovega delovanja na čim bolj racionalen in objektiven način. Seveda moramo upoštevati tudi želje bralcev. Glas je namenjen poprečno osveščenemu krogu bralcev. Ugotavljamo, da so to preprosti ljudje, največ s podeželja, ki naš časopis tudi bolj natančno in kritično prebirajo. Trudimo se, da bi bil Glas predvsem dodaten vir informacij iz bližnjega okolja.« ALBIN UčAKAR ima 33 let in opravlja delo odgovornega urednika. Pri časopisu je začel kot strojni stavec, štiri leta pa je bil tehnični urednik. Končal je prvo stopnjo filo- Verjetno mnogi med vami, dragi bralci, ne poznajo članov uredništva Glasa, ki vas dvakrat tedensko seznanja z vestmi in zanimivostmi z Gorenjske. Ob prebiranju časopisa lahko pod članki preberete imena novinarjev, pod sliko ime fotoreporterja in na naslovni strani imena urednikov. Poznate način pisanja novinarjev, lahko odkrivate njihov pogled na svet in probleme okrog nas. Toda ne veste, kdaj in zakaj so se odločili za ta poklic, kaj jim je osnovno vodilo pri delu, kakšne težave imajo. Še manj veste o urednikih, ki dajejo časopisu splošno vsebinsko in vidno podobo. 25-letnica izhajanja Glasa je prilika za to, da vam po svojih močeh predstavim vse člane uredništva. zofske fakultete. Pred petimi leti je prevzel mesto odgovornega urednika. Odgovorni urednik operativno ureja list in razporeja gradivo v njem, usmerja delo novinarjev, vodi dopisniško mrežo itd. »To je delovno mesto, kjer je javna odgovornost najbolj izrazita. Nekajkrat smo morali tudi pred sodišče, a je vedno prišlo do poravnave.« Usmerja delo novinarjev v vsebinskem in geografskem smislu. »Glas bi moral biti bolj polemičen in ne toliko poročevalski. Novinar ne sme biti samo pisar. Iskati mara vzroke in razsvetljevati probleme z vseh strani. Trudimo se pokrivati vso Gorenjsko. Kot pokrajinski časopis smo bili usmerjeni v probleme vasi in manjših naselij. Seveda pa je nemogoče pisati o vsem. Pisanje mora bili vedno izobraževalno, vendar pa bralcev ne smemo podcenjevati. Zaželeno je, da bi se čim vcč oglašali s predlogi. Premalo se oglašajo mladi.« SLAVKO IIAIN, 32 let, jc kvalificiran fotokemigraf. Pred dvanajstimi leti se jc zaposlil pri CP Gorenjski tisk. Leta 1970 pa je pri Glasu prevzel delo tehničnega urednika. Delo mu ni bilo neznano, ker je že prej sodeloval pri tehničnem urejanju. Spoznati je moral le nekatere podrobnosti. Oblikuje bralni in oglasni del časopisa, skrbi za idejne osnutke in kreacije oglasov, razporeja članke in strani in skrbi za izvedbo v tiskarni. »Največ se ukvarjam s pripravljanjem oglasov in razporejanjem Člankov po straneh. Določiti moram celotno obliko časopisa, od prostorske razporeditve prispevkov, števila vrstic, do oblike in velikosti črk. če je fotoreporter odso- ten, prevzamem njegovo delo.« Včasih naredi podpis k sliki, toda s pisanjem člankov ni nikoli poskusil. »Delo je precej zahtevno. Malo Je prostega časa in vedno moraš biti pripravljen.« HELENA JELOVCAN je tajnica in z 22. leti najmlajša v uredništvu. Končala je upravno-administrativno šolo v Kranju. Lani še je prijavila na razpis in po uspešno opravljeni preizkušnji se je stalno zaposlila. Čeprav je njeno delo predvsem administrativno, pa je glede na ustanovo le nekoliko drugačno. Poleg prepisovanja in vodenja raznih evidenc mora skrbeti za arhiv klišejev in slik, rokopisov, časopisov, revij in knjig. Pripravlja tudi nekatere stalne rubrike v Glasu. »Vedno sem želela, da bi postala novinarka. Takrat seveda še nisem vedela, kako težaven poklic jc to. Zares ni lahko pisati dobro ln objektivno in spremljati tekoča dogajanja. Delo naših novinarjev poznam, če bi morala nekoga nadomestiti, bi sicer poskusila, vendar se bojim, da ne bi uspela. Moje delo nI naporno, je pa natančno.« 16 JIH PRI H Glasu je prišel pred sedemnajstimi leti. »V mladosti nisem nikoli pomislil na to, da sc bom nekoč ukvarjal s fotografijo.« Vojna in težke razmere doma so ga nekako pahnile v ta poklic. Nabral si je dragocenih izkušenj in danes ga z veseljem t>pravlja. Delo se je spričo razvoja tehnologije in materiala precej spremenilo. »Dar.es so pogoji za delo neprimerno boljši. Na voljo imam kvaliteten in raznovrsten material. Včasih jc bilo za vsako sliko potrebno precej več truda. Tedaj sem tudi precej hodil v lov za motivi. Ker je bilo malo novinarjev, je bilo treba časopis napolniti s slikami. Danes jc seveda delo novinarja in fotografa povezano. Moje delo pa nikakor ni lahko, kot to mnogi mhbjo. Slikati je treba v vsakem vremenu, dostikrat tudi v povsem nemogočih razmerah.« Novinarjev je sedem. To ni malo, a tudi ni veliko. Zavedati se moramo, da Glas skuša pokrivati vso Gorenjsko in zato novinarjev ni nikoli dovolj. Njihovo delo je izredno dinamično, zanimivo in seveda odgovorno. Spremljati mora dogajanja na različnih področjih, še posebej dobro pa mora poznati problematiko svoje ožje usmerjenosti. Ker prihaja v stik z mnogimi ljudmi z različnimi navad-.mi in temperamentom, mora biti komunikativen in kar najbolj objektiven. Vse njegovo delo sloni na natančnosti, objektivnosti in kreativnosti. Vsak novinar ima svoj odnos do problemov, ki pa ga ne sme vsiljevati kot edino pravilnega. Njecov stik z bralcem mora biti neposreden in zasnovan na enakopravnem upoštevanju raznih stališč, tudi bralčevih. fakulteti, že v gimnaziji J« veliko razmišljal o novinar« skem poklicu. Potem je ni* hal med študijem novinarstva in slavistike. Odločil sf je za novinarstvo. Najraje ov še o narodno-zabavni glasbi. Njegov teren pa je Škofja Lo» ka in Poljanska dolina do ži-rov. »Na tem področju seifl zelo pogosto in bojim se, d* bom nekega dne srečal sam«" ga sebe. Posebno poleti sem precej zaposlen, ker je tedaj v tem predelu Gorenjsk« mnogo najrazličnejših prireditev. Veliko prihajam v sdk z ljudmi. To Je za naš pokW normalno. V zače tku Je bik* težko. Ljudi nisem poznal veliko, zato sem težko prišel d° zanimivih in pomembnih i* formacij. Vsak dan sem skl* pal nova poznanstva In deW je postajalo vse lažje. O, tu& nekoga ne prepoznam 'đ težave so. Lahko se zgodi, d* grem mimo brez pozdrava. Tedaj pride do -zamere. Vseli si pač ne moreš zapomniti-' Prihodnji mesece bo stopil tf vrste varuhov naše domovi' IGOR GVZEU, 26 let, Prvo stopnjo visoke šol« j* sociologijo, pohtične vede & novm^rs tvo. »Vedno sem * *el}cm pisal. Zdelo se mi i* da s pisanjem n:\jlaie svoje občutke, svet, kl g» d ttvljaš. Idealna predstav* novinarsktan poklicu ^ »icer podrla, vendar bi ** w enkrat odločil zanj. Slin* J enkrat oaiocn prr namika me vedno »no ^ vlači.« H Glasu je pr* ^ štirimi leti. Ima P^5* , P* ro tem, med rubrik«" ro tem, meu > huIJiO^ skrbi predvsem za n ^ sko. »Najbolj ml taže. Zanimajo me « K> so ustvarili kaj P«*bJJ>1» se razlikujejo od v«a <^ ljudi. Kot novinar FRANC PERDAN, (fotoreporter, ima 43 let in je po stažu najstarejši v redakciji. JANEZ COVEKAR, 23 let, jc pred diplomo na filozofski GLAS vedno prikazati stvari takšne kot so. Treba je ločiti bistveno od nebistvenega. Znajti se moraš v vsaki situaciji in znati se mpraš obrniti na prave ljudi. V začetku nii je veliko pomagal fotoreporter Perdan. Novinarstvo Je poklic, ki se ga do neke mere lahko priučiš, imeti pa moraš tudi določene predispozicije. Smisel za pisanje, domiselnost, inventivna osebnost — to je tisto, kar odlikuje dobrega novinasja.« JOžF KO^TTEK jc enake starosti in ima štiri letnike visoke šole za sociologijo, politične vede in novinarstvo, fce v gimnaziji se jc nekega dne odločil, da bo nekaj na-Pi^al za časopis. Napisal je Članek o izobraževanju, ki pa Je romal v koš. Morda je bila prav to prelomnica. Odlogu sc je za študij novinarstva, začel sodelovati pri Gla-6U in se pred tremi leti stalno zaposlil. Najprej ie bil odgovoren za jeseniško >bči-no. Danes skrbi za informacije iz tržiške občine, delno tu-dv iz Kranja. Vseskozi pa piše o kmetijstvu. Pravi, da to Področje postaja vse bolj zanimivo. »Delo novinarja je kot sem si predstavljal. Rad bi ustregel vsem, a mo-r*5 Pri tem ostati v mejah kritičnosti ln objektivnosti. 2010 je zelo pomembno prevajanje Informacij. Novinarstvo Jc lahko življenjski poklic. Vendar Je tekanje za internacijami za mlade noge. £ leti se moraš preusmeriti b0U na tisto delo, ki Je veza-n° na zaprte prostore ln ne **hteva toliko energije. Zame Je najtežje odgovarjati na basanja bralcev. Precej Je Jj^ba prehoditi, preden na-nercš dovolj gradiva in podatkov za odgovore.« I.EA MENCINGER, 30 let, štirje letniki sociologije. Stalno se je zaposlila pred petimi leti. Njeno področje so nesreče in kriminal, urejuje žensko stran in piše največ o socialni politiki. »Novinarski poklic zahteva sposobne ljudi. Ženske so enako sposobne kot moški, vendar imajo več težav. Težko je namreč uskladiti delo v službi z obveznostmi doma. Premalo se na primer posvečam otroku, ki to čuti. Zato tudi ne delam prek obveznosti. V tem je razlika v primerjavi s poklicnimi kolegi, če noče zanemariti družine, ženska z otroki v tem poklicu ne more prosperirati, razen če nI izjemno sposobna. Osebna prizadetost je pri delu prisotna, vendar Jo je tre"-a brzdati, ker sicer ne vidiš stvari takšnih kot so.« DARINKA SFDF.J je končala gimnazijo in ko sem se pogovarjal z njo, je praznovala 25. rojstni dan. V gimnaziji je sodelovala v različnih časopisih in pri lokalnem radiu. Najljubši predmet ji je bila slovenščina. »Marija Dolgan, učiteljica slovenščine, ima največ zaslug za to, da sem postala novinarka.« Iz različnih vzrokov ni mogla nadaljevati študija. Prijavila se je na razpis in se lani stalno zaposlila. Ker stanuje na Jesenicah, je odgovorna za informacije iz te občine. »Poklic je izredno naporen in zahteva veliko časa, ki ga je treba racionalno razporediti in izkoristiti. V vsak problem, ki ga obravnavam, se temeljito poglobim. Rada pi Še in, a nerada hodim po terenu. Iskanje in zbiranje informacij ml vzame mnogo preveč časa. Morda je vzrok v tem, da z ljudmi težko na vezujem stike. To me pri de lu ovira. Najraje pisen o socialnih problemih in o po-blcmih preprostega človeka. Boleči socialni problemi me osebno precej prizadenejo.« ANDREJ ŽAI.AR, 30 let. »Razmere po končani gimnaziji so me prisilile, da sem šel v službo. Delal sem na raznih mestih. Potem sem se otUočil za študij prava ln Slavko Beznik, tedanji urednik Glasa, me je povabil k sodelovanju. Najprej sem delal honorarno, nekaj časa sem bil korektor in pred šestimi leti sem se stalno zaposlil.« Odgovoren je za poročanje iz kranjske in radovljiške občine. Največ piše o notranji politiki in gospodarstvu. Na teh dveh področjih skrbno sledi dogajanjem in sc jim v prostem času tudi študijsko posveča.»V novinarstvu se prepleta vloga novinarja kot informatorja z vlogo novinarja kot soreševalca raznih problemov. Dogodke moraš prikazovati nepristransko in neprizadeto, kar pa včasih nI povsem mogoče. Do vsakega problema, ki ga opisuješ, moraš imeti pravilen odnos. Zdi se mi, da novinarji niso vedno dovolj kritični. Preveč pišemo v smislu naj bo, bomo, moramo, treba bo ln podobno.« POLDKA BOGATAJ, 26 let, absolventka prve stopnje na filozofski fakulteti. Med študijem je opravljala različne honorarne posle. Pred dvema letoma jc iskala novo honorarno zaposlitev in naneslo je, da se je stalno zaposlila pri Glasu. Nikoli ni pomislila, da bo nekoč novinarka. Ni ji žal, da si je izbrala ta poklic. V geografskem smislu je področje njenega pisanja škofjeloška občina, sicer pa se usmerja predvsem v šolstvo in socialne probleme. »Bolj ml je poznan podeželski način življenja. Zato najraje pišem o ljudeh s podeželja in njihovih problemih. Sama sem odrasla v tem okolju in sem zato nanj bolj čustveno vezana.« Po njenem mnenju ni razlike med novinar ji in novinarkami. Novinark je manj, a so dokaj uspešne. »Morda je razlika samo v zanimanju za posamezne probleme. Zdi se mi, da so ženske nekako bolj usmerjene v socialne, šolske in podobne probleme.« Marjan Gabrijelčič, študent novinarstva Ko že tako nadrobno predstavljamo Glasove urednike in novinarje, bi bilo krivično spregledati preostali dol našega kolektiva — upravo. Vloga slednje je nadvse pomembna — čeprav jc ne obešamo na voliki zvon in čeprav imen kolegov, ki jo sestavljajo, ne boste nikdar zasledili na straneh časopisa. FRANCI TALAR (33), je vodja uprave, torej hišni gospodar, ekonom. Franeijevc dolžnosti so povezane z veliko odgovornostjo, saj mora bdeti nad celotnim finančnim poslovanjem enote, sklepati nove in obnavljati stare pogodbe, sestavljati finančni plan, navezovati stike s poslovnimi partnerji, raziskovati tržišče, usmerjati delo komercialnih zastopnikov, pripravljati in organizirati reklamne akcije, ^žrebanja, izlete, potovanja, razne prireditve in še marsikaj. Brez izrazitih menagerskih sposobnosti bi kaj hitro »pridelal« izgubo, zato je večkrat kot ne živčtn — dasi tega ne pokaže. JOŽE DOLHAR (45) je listi možakar, ki vam ob letu pošlje položnico in vas opozori, da ne bi bilo slabo brž poravnati naročnine. Edini je, ki ima popoln nadzor nad kar* toteko zvestih bralcev Glasa, vrh vsega pa opravlja še kup dodatnih nalog, brez katerih si ni moč zamisliti normalnega poslovanja časnikarsko ustanove. Ce, recimo, niste s čim zadovoljna in napišete reklamacijo, bo zagotovo pristala na Dolharjevi mizi. Jože se bo potlej potrudil čim prej in črim učinkoviteje rešiti nastali problem. Ker je, kot se temu pravi, star hišni maček — v 16 letih službe pri »Gorenjcu« je doživel marsikaj dobrega in slabega ter zamenjal malo armado šefov — mu ni težko učinkovito odpravljati nastalih problemov, IVANKA JELENC (31) je pred tremi leti prevzela mesto referenta za malooglasno službo. Brez"~pretiravanja lahko zapišemo, da spravlja skupaj najbolj brano rubriko v listu. Ivankina domena so tudi osmrtnice, hkrati pa se ubada z blagajniškimi zadevami, z dokumentacijo in še s kopico drugih podrobnosti, ki terjajo izjemno vestnost in natančnost. MARIJA ERŽEN - MIŠKA (49), administratorka, je po delovnem stažu prva za ko* Jegem Dol ha r jem: 13 spomladi je zdržala pri Glasu. Od zasluženega pokoja jo loči pičlih deset mesecev. Zasluženega pravimo zato, ker so ji minula leta tekla na stolu ob pisalnem stroju ter nad fakturami, kartotekami iri arhivi, med katerimi se znajde kakor doma. Dolgo je bila tudi urednikova tajnica in najbližji prijatelj reporter-jev, ki so k njej prihajali preklinjati, tarnati, kritizirati, stresati jezo,^ prepisovati članke, komponirati opravičila in izgovore ter piti kavico. Novinarske reve in težave pozna bolje kot sami novinarji, saj je imela priložnost sodelovati s celo kohorto mojstrov peres, ki so v preteklem desetletju šli skozi našo redakcijo. Poleg naštetih sodita h Glasu še oba akvizriterja JURIJ DRŽAK in VLADIMIR TORKAR. Čeprav nista »redna« člana enote, bi brez njiju le težko shajali. AkvizJteiji namreč hodijo od podjetja do podjetja, od tovarne do tovarne, in zbirajo oglase, ki časopisom zagotavljajo velik kos kruh. če so uspešni, ča sklenejo zadosti poslovnih pogodb, ni strahu, da bo list »umrl«. No, Držak in Torkar sta spretna, prizadevna Človeka, kar pomeni, da bO Glas še dolgo prihajal v val dom. I. G. Obletnica z mani Sprehod skozi kroniko šaljivih pripeti j biseri krasijo četrtstoletno zgodovino Ko smo pred dnevni potegnili črto pod 25-letnim obdobjem nastanka in rasti Glasa ter skupaj pretresali dogodke, ki so spremljali razvoj lista, je prišla na dan tudi zajetna zbirka resničnih zgodbic, katerih vsebina zmeraj znova razveseljuje kolektiv. Svojevrstna ilustracija novinarskega poklica so, zato jih bomo nekaj objavili. Iz anekdot in anekdotic odseva vsa teža in odgovornost uredniško-reporterskih dolžnosti, ki kot trni štrlijo iz plašča šaljive prešernosti. Preberite in razmislite; morda boste kakšnega odkrili. Ažurnost brez primere Novinarju Glasa, specialistu za družbenopolitično in sestankarsko aktivnost, so prireditelji posveta, ki naj bi bil naslednji dan, poslali vnaprej pripravljeno gradivo, o katerem bi morala teči beseda. V nezadržni poročevalski vnemi je možakar sedel za stroj in sestavil tehten članek o debati, računajoč, da bo zagledal luč sveta komaj dvanajst ur po posvetu ter da bo potolkel vse rekorde ažurnosti. Res so ga natisnili — a ial je sestanek odpadel. Z-' urednikom sta potem imela neprijetno srečanje med štirimi očmi, ki se je končalo Z modro obtoženčevo ugotovitvijo: »Saj je vseeno! Kar še ni, pa še bo (posvet namreč)*. Bolniške sestre naprodaj Ce so stavci površni, lahko pride do hudih neprijetnosti. Nekoč so, denimo, zamešali dva čisto različna oglasa. V prvem je znano kranjsko podjetje poceni prodajalo odvečna osnovna sredstva, v drugem pa je bolnišnica iskala medicinske sestre. Nehote pomešane vrstice so nato vesoljno javnost obveščale, da ». .. zdravstveni dom prodaja rabljene bolniške sestre«. Zrahljani ŽIVCI Dolžnosti urednikov pogosto ne vplivajo ravno pomirjujoče na Živce osebe, ki zavzema stolček šefa redakcije. Dotična oseba je nekoč vstala z levo nogo in že to ni obetalo nič dobrega. Ob 8. zjutraj so potem iz društva upokojencev telefonirali, če bi hotel poslati fotoreporter-ja slikat nekakšno slovesnost. A fotoreporterja žal ni bilo nikjer. Ob devetih je prispe, la delegacija SZDL in v dolgi razpravi skušala doseči bolj obsežno in angažirano pisanje o bližnjih volitvah. Komaj so odnesli pete, je v poslopje vdrl razjarjen jobčan in jel groziti s tožbo. V Članku o prometni nesreči smo menda zapisali, da je vozil vinjen, medtem ko on, abstinent, dejansko ni spil več kakor pol steklenice piva. Obljubili smo mu popravek. Pet minut zalem je priklamal rdečeličen kmet in smrtno resno zatrjeval, da je po-gruntal revolucionarno zdravilo proti »prašičji božjasti«. Uredniku so pred oči priplavale zvezdice. Vstal je in bled kot .stena odšel v bližnji . bife, ajev, ki kot drobni »Gorenjske š tirne« Učinkovita kazen Bili so časi, ko je pri Glasu delal novinar, ki se ga nikakor ni dalo prepričati, da naj zavoljo ljudi vendarle malce bolje uredi svojo zunanjost. Omenjeni je v službo prihajal neobrit, v zamazanih čevljih in zmečkanih hlačah ter s srajco, ki so ji manjkali najmanj trije gumbi. Ker noben opomin ni za-legel, je eden od kolegov predlagal originalno potegavščino: »žrtvi« so svečanih ob. razov sporočili, da mora čez poldrugo uro na Brdo, kjer bo imel intervju s predsednikom Titom. Fanta je zgrabila panika. Kot furija je odbitci v mesto, kupil novo srajco in kravato, obiska', frizerja ter pri hišniku čudovito gladko ztoščil salonarje. Hišnikova žena je vklopila likalni^ in spravita v red nesrečnikovo obleko. Prijatelji so ob pogledu na mencajoče-ga sotrpina, ki je v samih spodnjicah in majici čakal, kdaj bo oprava nared, kraljevsko uživali. Recite kar hočete — ampak šala je dosegla svoj namen. »Spreobrnjenec« Da bi napravil konec kroničnemu zamujanju v službo, je urednik pribil na duri no. vinarske sobe naslednje obvestilo: »Prosim gospode novinarje, naj ne odhajajo prej, preden pridejo!« Pri večini ukrep ni kaj dosti zalegel, le najbolj nedisciplinirani čas-kar je nenadoma postal zelo redoljuben; štirinajst dni zapored sta ga šef in tajnica navsezgodaj našla za pisal, nim strojem. Čudili so se ljudje in ugibali, kaj neki je pičilo splošno znanega vetr- njaka. Uganko je končno razvozlala čistilka. Povedala je, da že dva tedna zjutraj ne more vstopiti v pisarno, ker tik za vrati, zavit v preprogo, spi tovariš Tainta. Aktovka Da stavci in/ Časnikar ji kar tekmujejo, kdo bo koga »dal v koš«, je stara remnica. V tej »vojni« so dovoljeni najrazličnejši prijemi in »finte«, ki zahtevajo na obeh straneh obilico domiselnosti. Nekoč, denimo, se je skupina meter-jev spomnila preproste, a originalne poteze: dežurnemu novinarju so v službeno aktovko naložili dva kilograma težak kos svinca. Tri mesece ga je prenaša! naokrog, ne da bi odkril odvečno breme. Od takrat so torbe silno redek rekvizit Glasovih novinarjev. Mankajoči »n« Zgodi se, da navzlic večkratnim korekturam v svinec postavljenega besedila včasih le pride iz tiskarne kak kolosalni »kozel«. Tiskarski škrat nam jo je zagodel, pravimo. Ce pa škrat napade oči bijoči naslov, je zadeva znatno hujia. In če gre za naslov uvodnika, ki zavzema celotno zgornjo polovico prve strani, so izgovori o škratu sploh popolnoma neumestni. A pred leti smo vendarle do. Živeli, da sta oba, stavec in korektor, spregledala manjkajoči »m v glavi prispevka »Funkcija — čast, ne breme«. .Funkcija' je kajpak dobila povsem nov, nič kaj spoštljiv pomen. Napako je po naključju opazil neki delavec — in sicer potem, ko so rotacijski stroji izbruhali že okrog dva tisoč izvodov ča- . sopisa. Seveda je bilo treba celoten postopek ustaviti ter »kiks« nemudoma odpraviti. Stroški izdaje so — razumljivo — gromozansko poskočili. Nobena šola ni zastonj. Garaški vikend Eden od novinarjev je imel navado ob petkih vzeti s seboj domov pisalni stroj. Kolektiv naj bi mislil, kako niti v soboto in nedeljo ne drli rok križem. Toda prefrigani sotrudniki so mu lepega dne v nosilno škatlo neopazno podtaknili zajeten paket uradnega vestnika. Vrli g&-rač, ki se čez vikend stroja kajpak ni niti dotaknil, je naslednji ponedeljek dopoldne pogumno razkladal, da je končno uspel priti z obvezami na tekoče. Ko je nato dvignil pokrov, smeha ni Vi0* telo biti konca. Sirena v noči Isti pišoči osebek jc cmeri-kave jesenska noči pridno sukal volan ter^ skušal ugr& ti nadležno zaspanost, ki s° Jo povzročili napori terenskih opravkov, utrujenost in d$ steklenici piva. Blizu Nak^Sa je nazadnje omagal, zavO& k robu ceste in zastntČ** Slabo uro kasneje so zre-'-* pat kiranega avtomobila <>!)' stali miličniki. Ne, ni !lH motil v sanje pogreznjeni re' Porter, marveč brez .pr&taJ ka trobeča hupa; ubožec I s čelom pritisnil na sredi volana ter kratil Zflsl* ženi mir okoliškim stanov*?, csm. I. Guze'J 1+3 Trije naši današnji in-tervjujanci seveda niso izbrani naključno. Ker je Številka pred vami tako rekoč slavnostna, posvečena 25- letnici izhajanja Glasa, se spodobi, da v njej Predstavimo tudi »fante«, ki vsak torek in petek popoldan »pretapljajo« napisane članke v svinec, jih *e enkrat pregledajo in končno razporedijo po straneh časopisa. Njihovo delo je zelo pomembno in skoraj ne zaostaja za delom novinarjev, saj bi sleherna napaka lahko Povzročila hudo zmedo. poglejmo torej, kaj so Povedali. PETER PECNIK (3* strojni stavec: »Pri CP Gorenjski tisk sem že J3 let. Prenašanje besedi-la v svinčene vrste je si-Cer precej rutinska zade-^ ki pa vendarle zahteva dobro poznavanje jezi-*a> razumevanje slovnice ln stavčnih zvez. Večino IekstoV prebiram mehan-ne da bi bil pozoren Ja vsebino. Ce me kakšna ^zanima, jo seveda 'pre-"JelienV tudi z glavo. Mc-?lm. da je Glas soliden a&opis, saj ga radi vzame-10 v roke vsi sloji prebi-^»stva. Rubrik ne bi blst-^no spreminjal. Popolno-I a Ustrezajo namenu in ^rnvatu tiska. Februarja, ^ boste uvedli novo teh-in spremenili obliko, v 00 sobotah gotovo do-d J Prostora za kakšno I ^c'atno aktualno reporta- TINE MISJAK (27), ročni stavec; »Moja dolžnost in dolžnost kolege Marjana Ajdovca je, da iz svinčenih stolpcev in klišejev oblikujeva strani ter skrbiva, da so čim privlačnejši za oko. Sedem let že metiram Glas. Medtem je zelo napredoval, postal je bolj zanimiv, bolj bran. Sam najraje berem reportaže — ponavadi kar sproti, iz svinca, v negativu. Zrcalno pisavo namreč ne obvladam nič slabše kot običajno, 'normalno'...« MARKO SORLI (26), korektor, absolvent prava: »Menda sem poleg odgovornega urednika edini, ki premelje list od A do 2. Ker moram pregledati tudi zadeve, ki me niti najmanj ne zanimajo in ki jih pri drugih časnikih niti ne opazim, bi težko C. 1 objektivno oceno o Glasu. Sodim pa, da bi lahko izhajal trikrat tedensko, saj je pri ljudeh precej priljubljen. Nova offset tehnika bo nedvom no pomenila ogromen ko rak naprej. Fotografije šibka točka sedanjega ča sopisa, bodo na primer mnogo jasnejše, večje in privlačnejše.« I. Guzelj Glas tiska, in izdaja CP Gorenjski tisk v Kranju JOŽE KONC je direktor Časopisnega podjetja Gorenjski tisk, kjer že 25 let tiskajo Glas. Zato je jubilej Glasa, to je 25-letnica izhajanja, tesno povezan s CP Gorenjski tisk. Posebej še zato, ker bo v kratkem prihajal s tiskarskih strojev v CP Gorenjski tisk Glas v novi obliki, na boljšem papirju, v boljšem tisku ter sploh tak, kakršen je le lahko časopis oblikovan na najmodernejših strojih. O tem meni direktor Jože Konc: »Naše podjetje se lahko po kvalitetnih grafičnih izdelkih primerja z vsemi drugimi grafičnimi hišami, Ie glede časopisa smo zaradi zastarele opreme zaostajali zadnja leta. že dlje časa smo se pripravljali na izboljšanje tiska, to je na novo tehniko, ki bo na nivoju ostalih izdelkov naše tiskarne. Naročniki bodo lahko primerjali Glas v novi tehniki s časopisom, ki je prihajal iz tiskarne še v zastareli tehniki knjigotiska v prvih letih izhajanja. Tako kot je ta tehnika končala kot staro železo, tako bo oddan za staro železo sedanji rotacijski še vedno brezhibni stroj, ki pa se mora — kot Jože Konc, direktor CP Gorenjski tisk zahteva čas — umakniti najmodernejši offsetni tehniki. Investicija nas bo veljala več kot 300 starih milijonov dinarjev. Nova tehnika pa ne bo samo izboljšala kvalitete tiskanja Glasa in drugih ča- sopisov, ki se tiskajo pri nas, pač pa bo uporabna tudi za tako imenovani ploski tisk kot so knjige, revije Itd. Odpravljeno bo nočno delo strojne stavnice, delavci ne bodo imeli več opravka z zdravju škodljivim svincem. Skratka, obeta se nam precejšnja izboljšava pri našem delu. Prepričan sem, da bo časopis v novi tehniki popolnoma drugačen kot je sedaj in po tej plati enakovreden drugim časopisom, ki so se že modernizirali. Nova tehnika omogoča tudi tiskanje v barvah in to možnost bo Glas verjetno ob raznih priložnostih izkoristil kljub velikim stroškom, ki veljajo za večbarvni tisk. Kljub temu sem prepričan, da povečana lastna cena časopisa ne bo vplivala na povišanje naročnine. Uvedba nove tehnike, stekla bo kmalu po novem letu, ne bi mogla priti v primernejšem času, mislim na delovni jubilej Glasa, razen tega pa je seveda del prizadevanj za sodobno proizvodnjo celotnega kolektiva CP Gorenjski tisk.« L. Mencinger Kam vse potuje GLAS? Glas dobivajo naročniki v petnajstih deželah sveta — Najdaljša pot do Brazilije in Avstralije Časopis GLAS, ki izhaja ob sredah in' sobotah, vsakokrat približno v nakladi 20.000 izvodov, ne obiskuje le naročnikov na Gorenjskem. Resda je teh največ, vendar tudi onih iz ostalih dežel sveta, jugoslovanskih republik ali drugih slovenskih pokrajin nikakor ne gre prezreti. Ko smo te dni brskali po kartotekah, smo ugotovili, da gorenjski časnik obiskuje kar 15 dežel v Evropi, Aziji, Ameriki in Avstraliji. GLAS trenutno ne doseže le »črnega kontinenta« — Afrike, kamor pa ga bomo morda že prav kmalu pošiljali, saj se vse več naših strokovnjakov zaposluje v deželah v razvoju, in kar je precej manj čudno — ledenih predelov Antarktike. Najdaljša pot, med tem časom Gorenjci preberemo že nekaj naslednjih številk, ima GLAS do več tisoč kilometrov oddaljenih naročnikov v Avstraliji in Braziliji v Južni Ameriki! Sicer pa ga prebirajo še naši zvesti prijatelji v ZR Nemčiji (kar 33 izvodov pošiljamo vsakokrat v to državo), Kanadi, Švici, Avstriji, Franciji, na Švedskem, v ZDA, Belgiji, na Poljskem, Nizozemskem, v SZ, Jordaniji in Italiji. Vsako sredo in soboto »roma« na dolgo pot v daljne dežele kar 101 izvod našega časnika. Pa naše republike? Lahko se pohvalimo, da odpotuje iz Kranja ob vsakem izidu po približno 70 izvodov na 54 pošt V Makedoniji, Crni gori, Srbiji, Bosni in Hercegovini, Hrvatski ter AP V ijvo.lini in Kosmetu. Skratka, zastopane so vse jugoslovanske repub« like. še posebno veseli smo, ker vemo, da je med naročniki veliko gorenjskih fantov, ki imajo na sebi sivo uniformo, in so se prav zato odločili, da jim GLAS krajša včasih dolge dni v JLA ter jih seznanja z novicami iz domačih krajev. In še pošta kamor pošiljamo največ izvodov? Zagreb — 5! Tudi v ostalih slovenskih pokrajinah imamo precej naših zvestih bralcev. Na 97 slovenskih pošt pošiljamo ob sredah in sobotah po 185 Glasov. Na lestvici vodi Celje, ki ima 13 naročnikov, sledijo pa mu Novo mesto (10) ter Maribor, Murhka Sobota ter Vrhniki (vsi po X)! s k tiovekar Delovna skupnost ČP Gorenjski tisk Kranj vabi k sodelovanju zunanjega sodelavca elektronike za vzdrževanje elektronskih naprav foto-stavka in reprodukcijske fotografije. Obstaja možnost specializacije v inozemstvu. Ponudbe s priloženimi dokazili o strokovni sposobnosti sprejema tajništvo podjetja do 15. novembra 1972. ljubljanska banka PRAVI NASLOV ZA DENARNE ZADEVE Razpisna komisija pri Obrtnem podjetju Tržič Trg svobode 33 razpisuje na podlagi 65. in 66. člena statuta podjetja delovno mesto direktorja (reelekcija) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev Izpolnjevati še naslednje: da ima visoko kvalifikacijo pleskarske ali mizarske stroke s 5-letno prakso na takem delovnem mestu. Stanovanje ni zagotovljeno. Vloge sprejema razpisna komisija Obrtnega podjetja Tržič 15 dni po objavi v časopisu. Združeno turistično, gostinsko podjetje prometno in fc7 ransiuris Škofja Loka obvešča cenjene obiskovalce Vogla v Bohinju, da bo sistem žičnic zaradi rednih vzdrževalnih del zaprt od 30. oktobra do 25. novembra. mali oglasi ! Prodam MINIVOX DE Prodam lep krznen PLASC dihur, ročno delo za večjo postavo. Kranj, Tavčarjeva 1 5405 Poceni prodam TELEVIZIJO Rudi Cajevec, Naslov v oglasnem oddelku 5478 Zamenjam KONJA za VOLA ali KRAVO. Poljšica 11, Zg. Gorje 5516 Prodam ŠTEDILNIK gorenje na dna. Štefe Franc, Trstenik 46, Golnik 5517 Prodam sedem mesecev brejo KRAVO. Voklo 16 5518 Prodam OLEANDRE, AS PARAGUSE in KAKTUSE. Sr. Bitnje 25, Zabnica 5519 Prodam KRAVO, dobro mlokarico, pred telitvijo. Hafner, Zabnica 68 5520 Poceni prodam BALKONSKO OGRAJO. Bcncdik Vinko, Gorenjesavska 43, Kranj 5521 Prodam prvovrstne bukove PLOHE 8 cm in 140 litrski li-toželczni KOTEL. Jeglič, Pod-brezje 86, Duplje 5522 Poceni prodam dobro ohranjen KAVČ in DIVAN. Škofjeloška 27, Kranj 5523 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjen črn KRZNEN PLASC za srednjo postavo. Naslov v oglasnem oddelku 5524 Prodam PRALNI STROJ PEA Gorenje in kupim traj-nožarečo PEC. Informacije na telefon 21-921 Kranj 5525 Posredujem prodajo vseh vrst SADIK od 14. ure dalje. V nedeljo in v soboto ves dan. Avsec Ivan, Potoče 27, Preddvor 5526 Prodam 90 do 103 kg težkega PRAŠIČA in nekaj zimskih JABOLK. Zalog 61, Cerklje 5527 Prodam PEC za centralno kurjavo na premog — 55.000 Kcal/h. Pivka 64, Naklo 5528 Prodam motorno SLAMO-REZNICO v dobrem stanju. Ribno 19, Bled 5529 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Vovk, Hlebce 14, Lesce 5530 Prodam kombinirano OMARO, šorl Slavka, Kranj, Mo-še Pijadeja 46, stanovanje 10/11 5531 Prodam srednje težko KRAVO, dobro mlekarico, po teletu, s teletom ali brez. Breg 8, Preddvor - 5532 Zelo ugodno prodam PEC na olje emo 8. Okornova 12, Kranj 5533 Prodam mlado KRAVO s teletom. Jama 6, Kranj 5534 Prodam SPALNICO za 800 din. Informacije vsak dan od 15. ure dalje tudi po telefonu 23-745. Murovec, Š orli jeva 16, Kranj 5535 kProdam KORENJE in REPO, Posavec, 16„ Podnar; 5536 LUXE s stabilizatorjem in ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK. Naslov v oglasnem oddelku 5537 Prodam ZELJE v glavah. Olševek 11, Preddvor 5538 Prodam REPO in KORENJE. Predoslje 20, Kranj 5539 Prodam eno leto rabljeno trajnožarečo PEC »kreka we-so«. Kristane Franc, Srednja vas 42, Šenčur 5540 Prodam VARILNI APARAT 220 380 V, 350 amp. Arh, Fran-kovo naselje 98, Trata, škofja Loka 5541 Prodam OTROŠKO POSTELJICO. Horvat, Moše Pijadeja 7, Kranj v 5542 Ugodpo prodam novo KOPALNO KAD 170 X 75. Vom-bergar Franc, Britof 180, Kranj 5543 Prodam avtomobilsko PRIKOLICO in KONJA. Šenčur, Gasilska 1 5544 Prodam novo HARMONIKO scandalli na 120 basov. Naslov v oglasnem oddelku Prodam OTROŠKO POSTELJICO z vložkom. Potočnik Dori, Mestni' trg 29, škofja Loka 5546 Stara SADNA DREVESA dajem proti primerni odškodnini za posek za drva. Tel. 23-937 Kranj - 5569 Poceni prodam nov PLINSKI ŠTEDILNIK — 4 plošče. Gregorič, Smledniška c. 31 -telefon 24-021. 5570 Prodam SADIKE - magnolije, Šenčur, Gasilska 32. 5571 Prodam kombinirano OMARO za DNEVNO SOBO. Senk Franc, Kranj, Gosposvetska 17. 5572 Prodam KONJA. Breg ob Savi 13, Kranj 5573 Prodam KONJA ali zamenjam za kravo. Meclič, Lom 21, Tržič 5574 Prodam dobro ohranjeno DIATONICNO HARMONIKO. Bajt Franc, Zg. Bitnje 182 5575 Prodam dve VODNI ČRPALKI (hidrofor). Mlakar Franc, Peračica 1, Brezje 5576 Prodam 7 let starega KONJA. Demšar, Zabukovje 1, Bcsnica 5577 Ugodno prodam trajno žareči ŠTEDILNIK kupers-buseh. Remic Janez, Kranj, Jezerska c. 108 b. 5578 Prodam 3 m3 suhih MA-CESNOVIH- PLOHOV. Zg. Bitnje 139 5579 Krajevna skupnost Kranj-cenler vabi občane, da se v čimvečjem številu udeležijo komemoracije za dan mrtvih, ki bo v ponedeljek, 30. oktobra, ob 16. uri na pokopališču v Kranju pred spomenikom NOB. Prodam brejo KRAVO. Zalog 3, Golnik 5580 Prodam TELICO simcntal-ko in KRAVO po izbiri. Ma-rinšek, Strahinj 7, Naklo 5581 Prodam nove OTROŠKE POSTELJE (pograde). Ilijaš" Anton, Moše Pijadeja 17» Kranj 5582 Prodam KORENJE, KRAVO in RABLJENA OKNA. Zg. Bela 18, Preddvor 5583 Prodam KRAVO tik pred telitvijo. Urbane Blaž, Pan-geršica, p. Golnik 5584 ' Prodam 2 NOVI OKNI Z roletami 120x 140, 140x140. Zapoge 14, Vodice . 5585 Poceni prodam skoraj no* vo PISALNO MIZO, enodelno POMIVALNO KORITO in rabljen globok OTROŠKI VOZIČEK. Info rmacije: Žejezni* ki. Na kresu 16, stanovanje 7 5586 Prodam rabljene PLOSCE za streho in HRASTOVE HLODE. Naslov v oglasnem oddelku. 5587 Prodam 80 kg težkega PRAŠIČA. Lahovče 8, Cerklje 5588 Prodam KORENJE za mo. Lahovče 62. 55{M Prodam KONJA. Vasca 1^ Cerklje 5590 Prodam 1 leto starega pk> menskega BIKA. Lahovče 52> Cerklje * 5591 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Grad 25, Cerklje 5592 Prodam BIKCA, 13 mesecev starega. Šmartno 16, Cci}j^ Prodam PRAŠIČKE, « tednov stare. Poženik 15 559* Prodam KRAVO pred teHJJ vijo. Cerkije 57 5599 Prodam drobni KROMPIR Zg. Brnik 102 g* Prodam skoraj nov globo* OTROŠKI VOZIČEK, CerlsM 32 5j9' Prodam 8 kom ARMATUR NiH MREŽ v velikost' 5x2,20 m R283 za železo JJ* tonsko ploščo. Ogled popo' drobni KROMPIR. Dolina r Peter, Sv. Duh 47, škol-Ja Loka 5490 MOTORNA VOZILA Prodam FIAT 750, letnik 1965. Zg. Bitnje 17 5601 Prodam renault L 4, brezhi-kcn, prevoženih 70.000 km. Dftbnikar Franc, Dovje 8, Moj strana 5602 Prodam dobro ohranjen AVTO zastava 750, december 1969. Kolenc, Partizanska 16, Kranj 5503 Oddam GARAŽO pri vodovodnem stolpu v Kranju. Bor-°ic Ivan, Moše Pijadeja 16, Kranj 5604 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Polajnar, Potoče 14, Preddvor 5605 Prodam MOPED tomos ko-nbri V-14, 5 prestav. Troha ^anc, Groharjevo naselje 12, **ofja Loka 5606 Poceni prodam FIAT 750. Gl^jc 5, Cerklje 5607 Prodam ŠKODO po dolih g novo PRIKOLICO. Roble-K°Vo naselje 19, Radovljica Ugodno prodam FIAT 750, »JBilk 1971 z radiom. Dremelj C011, Hotemažc 46 Preddvor 5500 ,prodam FIAT 750 DE LUX, ,n'k december 1971. Nasilov gnetli oddelku 5501 vW°Clam dobro ohranjen l9f. '500 kombinus, letnik v,^-.Ogled v »VINOTOCU« pknca, Kranj 5502 . r°dam FIAT 850 aH zame-?Ja£> za FIAT ' Kokrica Prodam dobro ohranjen PEUGEOT 204, letnik 1969, prevoženih 18.000 km. Tudor, Mlaka 28/a, Kranj 5552 Ugodno prodam dobro ohranjen VW 1200, bele barve, letnik 1960. Cerklje 71 Ugodno prodam RENAULT R-4, letnik 1968. Hafner, Zab-nica 68 5554 Oddam GARAŽO. Telefon 24-332 Kranj 5555 Prodam TOVORNI AVTO mercedes 406-D, letnik 1969, nosilnosti 21. Mesec Urban, Rovte 7, Solca nad Skofjo Loko 5556 TRIPLEX GARAŽO v centru Kranja, prodam najboljšemu ponudniku za takojšnjo gotovino. Ponudbe pod »Navedite ceno!« 5600 750. Gal ct ova 5551 8Vet^P°kane roke va™ ""jemo uporabo Keiri v~ ^oveč vm- obrt P- &'m~ U] > Kranj, Prešernova V oskrbništvo ali najem oddamo planinski dom na Govejku pri Medvodah sposobnemu, po možnosti upokojenemu družinskemu paru, ki je finančno in strokovno sposoben prevzeti dom za daljšo dobo. Informacije z osebno predstavitvijo: Planinsko društvo Obrtnik Ljubljana, Celovška 43. Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1968, prevoženih 39.000 km (v zimskem času ni vožen) z zimskimi gumami. Pri nakupu avta lahko odstopim tudi garažo. Ulica Vide šinkovčeve 2, Kranj (pri trgovini na Klancu) 5557 Na stanovanje vzamem dve dekleti. Naslov v oglasnem oddelku 5559 V Kranju iščemo 2- ali 3-sobno STANOVANJE s pri-ttikliinami in odločbo za 2-član-sko družino ali zamenjamo trisobno komfortno stanovanje v središču Trbovelj. Ponudbe poslati pod »vzajemno zadovoljstvo« 5560 Zakonski par išče SOBO od Kranja do Golnika. Potočnik Marija, Savska cesta 2, Kranj 5561 Poštenemu dekletu nudim SOBO za manjšo pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 5562 Narodnozabavni ansambel vzame v najem SOBO za vaje v središču Kranja, lahko tudi klet. Ponudbe poslati pod »solidni« 5563 ZAPOSLITVE Na dom grem likat perilo ali plesti oz. krpati nogavice. Simončič Ana, Valjavčeva 7/11, Kranj 5610 Iščem DEKLE za vsa dela v gostilni. Stanovanje in hrana, plača po dogovoru. Kegljišče Britof, Kranj 5611 Iščemo dobro GOSPO-UPO-KOJENKO k starejši gospe na Gorenjskem. Stanovanje in hrana v hiši ter nagrada po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 5612 Iščem UPOKOJENKO za varstvo otrok. Nudim hrano in stanovanje. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 5508 Iščem DELAVCA za cemen-tarsko obrt. Likozar Marjan, Bencdikova 18, Kranj 5564 ROLETE, lesene, plastične jn žaluzije, kakor tudi naročila za PARKET sprejema zastopnik ŠP1LER, Gradniko-va 9, RADOVLJICA, telefon 064-75-610. Pišite, pridem na dom 5427 Osmrtnico Antona Jo-šta, ki je bila objavljena v sredo, 25. oktobra, dopolnjujemo tako, da so žalujoči: Žena Ivanka, sin Tone, hčerka Mojca, mama, bratje, tete in drugo sorodstvo. Za napako se opravičujemo. organizator. Ponudbe poslati pod »Gorenjska« 5506 Kupim staro kmečko HIŠO ali ZEMLJO z gradbenim dovoljenjem. Informacije na telefon 21-235 ali Letno kopališče Kranj 5507 POSOJILA Takoj nujno rabim 6.000.000 st. din (šest milijonov) za ohranitev in razširitev perspektivne in dobro vpeljane obrti za dobo dveh do treh let z zaželeno obrestjo. Naslov v oglasnem oddelku 5631 PRIREDITVE MLADINSKI AKTIV MAVČIČE priredi v nedeljo ob 17. uri MLADINSKI PLES. Igral STANOVANJA Trgovska pomočnica nujno išče ENOSOBNO STANOVANJE v škofji Loki. Da predplačilo. Ozamič Anica, »CICIBAN« škofja Loka 5630 Fant nujno išče SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »Nujno« 5608 Oddam v najem 2 SO 131. Lahovče 31, Cerklje 5609 V centralno ogrevano STANOVANJE vzamem sostanovalko. Zaželena z višjo izobrazbo. Ponudbe poslati pod »Kranj« 5558 IZGUBLJENO Prosimo poštenega najditelja VREČKE z otroškimi hlačkami in jopicami, da jo vrne v jasli Janina v Kranju 5565 24. oktobra dopoldne najdeno ZAPESTNICO v lokalnem avtobusu Rupa—Breg dobite na Rupi 16, Kranj 5566 Prosim poštenega najditelja DENARNICE, ki je Ma izgubljena od Tržiča do Kranja, da vrne dokumente proti nagradi na naslov v osebni izkaznici ali najbližji postaji milice. Denar lahko obdrži 5567 Našo] sem PONY EXPRES št. 095618. Dobi se v Sr. Bit-njah št. 8 5568 ČESTITKE Dragemu možu in oČku Martinu Križnarju iz Zg. Bi-tenj 255 želita za njegov 30. rojstni dan zdravja in družinske sreče žena Francka in hčerka Irenca. 5613 POSESTI GOSTILNO, GOSTIŠČE ali podobno vzameta v najem zakonca, oba gostinca. Dobra kuharica, dober gostinec in bo ansambel »TIGER«. Vljudno vabljeni! 5614 MLADINSKI AKTIV TR-BOJE priredi v soboto, 28, oktobra, ob 19. uri MLADIN? SKI PLES. Igra ansambel »TURISTI« 5509 KVINTET RUDIJA JEV-šKA-prireja v soboto, 28. ok-tobra, ob 19. uri ZABAVO S PLESOM v gostilni ZELENICA — OSVALD v Žirovnici. Vabljeni! 5613 ŠD VOKLO prireja vsako soboto ob 19. uri MLADINSKI PLES. Igrajo TEKTITI. Vabljeni! 5616 Aktiv ZMS DUPLJE prireja v nedeljo, 29. oktobra, ob 17. uri MLADINSKI PLES v dvorani gasilskega doma. Igra ansambel UTRINKI. Avtobusne zveze dobre 5617 Komisija za razpis delovnega mesta direktorja obrtnega podjetja Knjigoveznica — tiskarna Radovljica, Kolodvorska 1, razpisuje na podlagi 56. člena statuta delovno mesto direktorja - (reelekcija) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: 1. da je visoko kvalificirani delavec tiskarske, knji-goveške ali foto stroke s 6-Jetnim delovnim stažem, od tega vsaj 3 leta na odgovornejših položajih v delovni organizaciji; 2. da je delavec v tiskarni, knjigoveški ali foto stroki z 10-letnim delovnim stažem, od tega vsaj 6 let na vodilnih položajih v delovni organizaciji. Pismene prijave sprejema razpisna komisija v roku 15 dni od dneva objave razpisa. Prijavi je treba obvezno priložiti potrdilo, da ne obstoje zadržki po 55. členu Temeljnega zakona o podjetjih, življenjepis ter dokazila o šolski Izobrazbi in praksi. Posredujemo prodajo karamboliranih vozil 1. osebni avto tomos citroen 2 CV 6, leto izdelave 1972, s prevoženimi 18.000 km. Začetna cena je 13.000,00 din. 2. osebni avto simca 1000 ral-lye, leto izdelave 1972. Začetna cena je 34.000 din Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do četrtka, 2. novembra, do 12. ure. Zavarovalnica Sava Ljubljana, Poslovna enota Kranj. Odbor hranilno kreditne službe pri Gozdnem gospodarstvu Bled razpisuje kredite iz sredstev hranilnih vlog in iz sredstev skladov službe za preusmeritev in pospeševanje kmečkih gospodarstev v intenzivnejšo kmetijsko in gozdno proizvodnjo in dopolnilno dejavnost kot je kmečki turizem pod naslednjimi pogoji: Krediti iz omenjenih sredstev se dajejo za dobo do 5 let oziroma največ za dobo, predvidero z zakonon? o nadomestilu za del obresti in o udeležbi SR Slovenije pri nekaterih kreditih v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov (Ur. list SRS, št. 89-7/72). Krediti bodo na voljo po znižani 3 % obrestni meri za naslednje namene: — graditev, preusmeritev in opremo živinorejskih proizvodnih objektov in ureditev ter razširitev obdelovalnih površin; — nakup plemenske živine; — nakup kmetijskih in gozdarskih strojev ter naprav; — snovanje dolgoročnih nasadov; — ureditev stanovanjskih ali gospodarskih poslopij za potrebe kmečkega turizma. Pogoji za pridobitev kreditov za preusmeritev in pospeševanje kmečkih gospodarstev so: — da prosilec hrani sredstva, izplačana za prodani les na ustrezni knjižici Ljubljanske banke, podružnica Kranj; — da trajno gospodarsko sodeluje z Gozdnim gospodarstvom Bled; — da je kreditno sposoben; — da je preusmeritev kmečkega gospodarstva v skladu z načrtom razvoja kmetijstva, gozdarstva in turizma. Prednost pri kreditiranju bodo imeli kmetje — gozdni posestniki, ki se obvežejo, da bodo pokrili obveznosti kredita z lesom pri prodaji. Vloge za kredite sprejema Hranilno kreditna služba pri Gozdnem gospodarstvu Bled. Rok vlaganja prošenj za dodelitev namenskih kreditov je do 20. novembra 1972. i\ SLOVENIJA PROMET EXPORT — IMPORT r^f FILIALA LJUBLJANA Ljubljana, Scopolijeva 6 Sektor rabljenih motornih vozil — kupuje in prodaja rabljena motorna vozila od • družbenih organizacij • privatnih oseb • posreduje prodajo rabljenih motornih vozil last privatnih oseb ali družbenih organizacij Vse informacije dobite na gor njem naslovu ali po telefonu 57-795 POTROŠNIKI! Sveža konzumna jajca lahko dobite v valilnici v Naklem vsak torek, četrtek in soboto od 6. do 18. ure. KZ Naklo VELETRGOVSKO J [3 |^ Q E X P O R T PODJETJE L J U B L J A M A IMPORT vas vabi na obisk trgovine v Kranju na Titovem trgu št. 17, ki je edina v tem mestu specializirana za prodajo najrazličnejših izdelkov iz stekla, porcelana in keramike. Dobro in poceni boste kupili pri Steklu v Kranju veletrgovina bled razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. fakturista Pogoj: administrativna šola; 2. aranžerja Pogoj: aranžerska šola; 3. finančnega knjigovodje Pogoj: dovršena ESŠ z najmanj 3-lctno prakso; ZA OBRAT KLAVNICA: 4. mesarja za pakirnico mesa Pogoj: K V mesar — prodajalec Ponudbe pošljite na naslov: Veletrgovina Špecerija Bled, Kajuhova 3, najkasneje do 5. novembra. Gozdno gospodarstvo Kranj razpisuje po zakonu o sredstvih gospodarskih organizacij licitacijsko prodajo naslednjih osnovnih sredstev. 1. tovorni avto TAM 4500 leto izdelave 1960 v voznem stanju, izklicna cena je 20.000 din 2. tovorni avto TAM 4500 leto izdelave 1962 v voznem stanju, izklicna cena je 28.000 din 3.26 motornih žag stihi contra V izklicnih cenah je že vštet prometni davek. rtnetf Licitacijska prodaja bo v soboto, 4. novembra, z začetkom ob 8. uri v transp°ktorja obratu Gozdnega gospodarstva Kranj na Primskovem. Kupci družbenega se morajo predložiti pred začetkom licitacije ustrezno pooblastilo svoje delovne fe, nizacije o nakupu in izjavo, da imajo finančna sredstva zagotovljena. Zasebui flni senti morajo vplačati pred dražbo 5-odstotno varščino od izklicne cene, w*° znesek pa pred prevzemom kupljenega sredstva. NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE AnptBLAG0R' 7- USTAVA, 13. RAMO NA, 14. HOOVER, 15. Radm ' 16, MODROST, 17. NONO, 18. GALA, 19. NTA, 20. »AKNARD, 23. IVE, 26. SLEZ, 27. ETER, 31. BELI KIT, RONA LI' 34 ASIREC« 35- TRAJAN, 36. RENATA, 37. KO- IZ2REBAN1 REŠEVALCI Prejel] smo 72 rešitev nagradne križanke. Izžrebani so bili: 1. nagrado (30 din) dobi Anton Kmet, Škofja Loka, Partizanska 42; 2. nagrado (20 din) Zorka Boncelj, Sp. Duplje 99; 3. nagrado (10 din) pa prejme Milka Lebar, Zab-nlca, Sp. Bitnje 15. Nagrade vam bomo poslali po pošti. „a ^ODORAVNO: 1. brezkužja, brezkužnosti, 7. strnjena kri tele t brezžična brzojavka, brzojavka oddana po radio-OUve ' 15' graška Pokrajina EHda, 16. ljubkovalno ime *all^rC ^u^°' reka na »everu Urala in kraj v Bajdaraškem 2j tu<*i turska beseda za črni, 18. uvozna cesta, uvoznica, Rod i"1 nočnl Iokal- 22- vezn,k> 23- Rudl Valenčič, 24. Roda PrisM Narodna obramba, 27. rečni otoki, 29. prevratnež, t0rj?. anarhizma, 34. geslo, tudi krajša beseda v zvezi z mo-otokdCV7 'me italiJanske književnice Negri, tudi rečni aeroh S°la ,n nauk stolkov> 39- kdor preosnuje kaj, 42. borK 0r8anlzem, ki potrebuje za življenje kisik, 43. boj, r°a, spopadanje. TRŽNI PREGLED ' 3 1 i • i 0 . < 1 1 2 U 15 ■ 16 ■ 19 20 i *Z 23 m 2? rs 29 30 31 32 33 3b 36 ■ 38 • 1 - '»He, 3 ICNO: l. pisane tropske papige, 2. italijansko moško hiški p0Sk?, tebanskega kralja Laja, Oidipus, 4. nekdanji pisar-^0,»ibor k tUdi smrekov lubador, 5. avtomobilska oznaka za *PeI> P07i ang,eško mesto ob Temzi, nasproti VVindsora, 7. ^Ir k v' 8- odgovor na kontro pri kartanju, 9. Anton Goj-°kr°8 Ta" garie* U- vrsta vellkih PaJkov, ki žive zlasti 18 aPeriuaiUa V JuŽni Ital|i|' 12 vrsta Priznanega italijanske-jlaVrti števci. lme saraJevskega književnika Fincija, 19. v,' Psevdn"! 2°' kratica za arhitekt, 22. južnoameriška stepa, m wJiva ti sk,adatelja Miroslava Sirce. Savin, 28. hitro t kl Prostu (pri narkozah), 30. roman E. Zolaja o pa- hp' 33. vr""1^1,* 31- ime Pevca ln Pedagoga Dariana, 32. pre- JESENICE Solata 4 din, špinača 7 din, korenček 2,50 din, jabolka 3,50 do 5 din, limone 10,50 din, česen 14,40 din, čebula 4 din, pesa 2,50 din, paradižnik 5 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 0,90 do 1,05 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din. klobase 4 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 1,60 do 1,80 din, kislo zelje 4,20 din, kisla repa 3,50 din, cvetača 6,50 din, krompir 1,60 do 1,90 din KRANJ Solata 6 din, špinača 8 din, korenček 5 din, slive 8 din, jabolka 4 din, pomaranče 7 din, limone 12 din, česen 15 din, čebula 4 din, fižol 10 do 12 ciin, pesa 4 din, kaša 6 din, paradižnik 6 din, hruške 8 din, grozdje 8 din, ajdovi moka 8 in, koruzna moka 5 din, jajčka 1,20 din, surovo maslo 24 din, smetana 14 din, orehi 20 din, klobase 8 din, skuta 8 din, sladko zelje 2 do 2,80 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 10 do 12 din, paprika 8 din, krompir 1,50 do 2 din, med 20 din, žganje 22 din TRŽIČ Solata 5 din, špinača 4 din, korenček 7 din, slive 8 din, jabolka 6 din, česen 16 din, čebula 6 din, fižol 12 din, pesa 4 din, paradižnik 6 din,, hruške 7 din, suhe smokve 15 din, jajčka 1,20 do 1,30 din, smetana 15 din, orehi 20 din, skuta 3,50 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 4,50 din, cvetača 8 din, krompir 20 din (ob 10. uri), Duplje: Duplje B : Šešir B (ob 8.30), Golnik: Storžič : Veterani (ob 10. ur;) ODBOJKA — Kamnik: Kamnik : Interplet (ob 10. uri), Jesenice: Jesenice : Ca-jevec (ob 10. uri) NOGOMET — Kranj: Triglav : Nafta (ob 14.30). škofja Loka: LTH : Sava (ob 14.30) HOKEJ — Jesenice: Kranjska gora : Partizan (ob 19. uri) —dh loterija športne niaP'Jiva%7"i,ni sklatIatcIja Miroslava »lite, t" Prostu'"a (pri narkozah), 30. roman E. Zolaja o pali?' 33- vri 31" ime pevca ln Pedagoga Dariana, 32. pre-; po8on d? p,esne8a koraka, ples, 35. enaki samoglasniki, j . "H). Slavko Bcznik, 41. Avtonomna pokrajina. Režite Glas y.poš,Jite do četrtka, 2. novembra na naslov: krtž-lni?OSe P1JadcJal- Kranj, z oznako Nagradna ka- Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. SfCCl sta]n^Kl MUZEJ V KRANJU - V Mestni hiši je na OdUrTU;tnost arncoloska. kulturnozgodovinska, etnografska \,a razst g°dovinska Zbirka. V Galeriji v Mestni hiši jc !Wl ba*OCni 2 auad- slikana Ladislava Pengova. Mi* *Wka 5 V Tavča,'icvi ul. 43 je odprta stalna pokra-a zbiri, arodnoosv°bodilni boj na Gorenjskem in rc-io *'°rih na Jloyenska žena v revoluciji, v galerijskih m r^redovT * graflk akad' slikarja Karla Zclenka, ki \; S. Pirn Moderna galerija v Ljubljani ter grafičnih V! **£rh (»720-1778). J ' ' . Hl cr'ii v ^V|. hlSl je odprt Prešernov spominski muzej, r'' Pa sliv Stavbi razstavlja akad. slikar Jure Cihlnr, lfi 0,i'^c X-~i 8rafik Franc. in 71 muzejske zbirke so odprte vsak dan SOBOTA ROKOMET — Stražišče: SavaB : Preddvor (ob 17.45), Kranj : Tržič B (ob 19. uri), Jesenice: Jesenice : Žabnica (ob 15.40), Kranjska gora: Kranjska gora : Radovljica (ob 15.45), Kamnik: Kamnik : Prulc (ob 17. uri) HOKEJ — Jesenice: Jesenice : Crvena zvezda (ob 19. uri) NOGOMET — Šenčur: Šenčur : Alples, Kranj: Korotan : Britof, Bohinj: Bohinj : Naklo, Jesenice: Jesenice : Lesce (vse ob 14.45) NEDELJA ROKOMF.T — Križe: Križe B : Krvavec (ob 8.30), Tržič: Tržič : Ribnica (ob 10. uri). Selca: Alples : Sava ženske (ob 10. uri), Alples : Sava — moški (ob 11. uri), Desnica: Desnica : Žabnica B srečke s končnicami 80 420 870 29920 06330 536210 71 6911 20761 87941 040811 117751 32 3502 67532 31202 212512 03 73 23 2783 71443 465303 4 86434 90924 09504 794244 336204 448454 5 07315 08255 231065 236265 36 016 596 20806 69026 643006 628096' 27 107 1217 03527 325917 158597 18 208 61718 585638 439638 9 85659 94629 35679 588129 so zadele din 20 50 50 . 500 2.000 150.000 30 200 500 1.000 10.000 10.000 20 200 1.000 2.000 10.000 20 20 30 300 500 10.000 10 500 1.000 1.000 10.000 10.000 10.000 10 500 1.000 10.000 10.000 20 50 50 500 500 10.000 10.000 40 100 300 500 10.000 10.000 20 100 500 10.000 10.000 * 10 500 2.000 2.000 10.000 ; poročili so s® V KRANJU Šober Jožel in Klemene Marija, Majce Jurij in Novak Sonja, Lazar Drago in Žemlja Stanislava, Ivič Ivan in Glavati Ivanka, Redžie Mufid in Huskić hana, Mrak Albin in Kos Marija, Marko Alojz in Rehbergar Marija, Grašič Edvard in Blaž Man-ca, Bešter Stanislav in Oman Emira, Leskovec Ivan in Vidmar Olga, Kozjek Jožef in Selinšek Stanislava, Sorn Drago in Škantar Frančiška, Roblek Matija in Ropret Ivanka, Cerar Drago in Kern Marija, Kerstein Boris in Lanz Marija, Srebotniak Viktor in Ušlakar Frančiška, Bertoncelj Iztok in Tičar Matilda, Lipanovič Zdjko in Škofic Olga V ŠKOFJI LOKI Petcrnel Štefan in Kos Marija, Kuhar Frančišek in Hafner Branka, Habjan Stanislav in Tolar Vida, Zam-ijen Ivan in Mlinar Marija, Bogataj Janez in Jenko Marija, Gartner Vincenc in Mo-horič Marija, Božnar Anton in Jelovčan Ivana V TRŽIČU Praprotnik AJojz in Ovse-nek Ivana umrli so V KRANJU Pavlin Marija, roj. 1895, Zupan Ivana, roj. 1891, Nečemer Martin, roj. 1896, Juvan Marjana, roj. 1884, Špan Robert, roj. 1971, Dagarin Marija, roj. 1948, Kompare Janez, roj. 1882 Kastelic Alojz, roj. 1890 V ŠKOFJI LOKI Kožuh Pavla, roj. 1886, Ce-Šnovar Janez, roj. 1898 V TRŽIČU Jane Franc, roj. 1891, Jeglič Valentina, roj. 1903, Komac Andrej, roj. 1910 Spretnost-na vožnja V počastitev krajevnega praznika Zirov je v nedeljo domače avto-moto društvo pripravilo v Zireh spretnost-no vožnjo za avtomobiliste. Tekmovanja se je udeležilo 21 tekmovalcev, najboljši pa pa so ob koncu prejeli lepe nagrade. -Jg Dežurni veterinarji: od 28.10. do 3. 11.: Jože Rus, Cerklje, tel. 73-115; od 3.11. do 10.11.: Bogdan Cepuder, Kajuhova 23, tel. 22-994; od 10.11. do 18.11.: Anton Bedina, Kokrica, telefon 23-518; od 18.11. do 25.11.: Bogdan Cepuder, Kajuhova 23, tel. 22-994. Poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes dopoldne) 11, 12, 13, 14, 15 19.30 (radijski dnevnik), 22, (dogodki in odmevi), 17, 18, 23, 24; ob nedeljah pa ob 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 19.30 (radijski dnevnik), 22, 23 in 24. 28. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Godala v ritmu — 1020 Pri vas doma — 12.10 Srečanje z Igorjem in Davidom Ojstrahom — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 1330 Priporočajo vam — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji — 15.40 Pojo naši operni pevci — 16.00 Vrtiljak —16.40 S knjižnega trga — 16.55 Kitara v ritmu — 17.10 Z ansamblom Old Merry Tale jazzband — 17.20 Gremo v kino — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 Naš gost — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Vedri zvoki — 2220 Odddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 8.05 Uvodni akordi — 8.40 Sobota na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.00 Nenavadni pogovori — 14.20 Z ansamblom Atija Sossa — 14.35 Glasbeni variete — 1535 Zabavni zbori, filmska glasba in še kaj — 16.05 Danes smo izbrali — 16.40 Rad imam glasbo — 17.40 Instrumenti v ritmu — 18.00 Oddaja progresivne glasbe — 18.40 Jazz na II. programu — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Za vsakogar nekaj Tretji program 20.05 Okno v svet — 20.20 Festival v Bergnu 1972 — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Lud-wig van Beethoven: Klavirski trio v B-duru, op. 97 — 22.15 Prizori iz narave — 23.55 Iz slovenske poezije 29. OKTOBRA 6.00 Dobro jutro — 8.05 Ve seli tobogan — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe iri dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in po zdravljajo, vmes ob 11.50 Po govor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 1350 Z domačimi ansambli — 14.05 Popularne operne melodije — 14.25 Humoreska tega tedna: Vidocquove pustolovščine — 14.45 Nedeljsko športno popoldne — 16.45 Glasbena medigra — 17.05 Radijski radar — 18.00 Radijska igra: Prebudi se, Trnuljčica — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz Drugi program 8.05 Vedri zvoki za nedeljsko jutro — 8.40 Glasbeni mozaik — 9.35 Nedeljski sprehodi — 12.00 Opoldanski cocktail — 14.00 Glasba ne pozna meja — 15.00 Nedelja na valu 202. Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva — 20.10 Igramo kar ste izbrali — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Dogodki dneva — 2355 Iz slovenske poezije Konccrtantni jazz — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih: Jakob Jež — 23.55 Iz slovenske poezije 30. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri — 9.40 Cicibanov svet — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Aaron Copland: Rodeo — štiri plesne epizode — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Slovenski amaterski zbori pojo — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 V galeriji lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Zvoki in barve orkestra Dome-nico Savino — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Zabavni zvoki iz vzhodnoevropskih dežel — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca s Planšarji — 20.00 Stereo-fonski operni koncert — 2130 Tipke in godala — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od popevke do popevke Drugi program '13.05 Panorama zvokov — 14.00 Ponedeljkov križemkraž — 14.20 Sprehodi instrumentov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah — 16.05 Popevke s slovenskih festivalov zabavne glasbe — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Pota našega gospodarstva — 1750 Deset minut v ritmu dixielanda — 18.00 Izložba hitov — 18.40 Dvajset minut s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 S knjižne police — 19.05 Igramo za vas — 19.40 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Pariško veselje - 20.50 2130 Dogodki dneva — 21.40 31. OKTOBRA 430 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 935 Slovenske narodne — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Valčki za klavir — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in pevci — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje — 14.30 Z ansamblom Vladimira Vitasa — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Od melodije do melodije — 16. Vrtiljak — 16.40 Naš podlistek — 17.10 Dirigira Herbert von Karajan — 18.15 V torek na-svidenje — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Val terja Skoka — 20.00 Prodajalna melodij (stereo) — 20.30 Radijska igra: Klara in dva gospoda — 21.30 Majhen koncert lahke glasbe — 22.15 Popevke se vrstijo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jakob Jež: Namos I, II, V in druge skladbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Lahka glasba na našem valu — 16.05 Radi smo jim prisluhnili — 16.40 Melodije po pošti — 17.40 Ljudje med seboj — 17.50 Deset minut z ansamblom Atija Sossa — 18.00 Parada orkestrov — 18.40 Jazz na II. programu — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Zabavni zvoki za vse Tretji program 20.05 V korak s časom — 20.15 Jugoslovanski zborovski skladatelji — 20.45 Minute z violončelistom Edijem Maja-ronom — 2130 Dogodki dneva — 21.40 Hector Bcrlioz: Faustovo pogubljenje — 23.40 Ivan Grbec: Sonalina za klavir — 23.55 Iz slovenske poezije 1. NOVEMBRA 6.00 Jutranji glasbeni spored — 8.05 Od melodije do melodije — 9.05 Ivo Brnčič: Poglavje o smrti — 9.20 Umirjene slovenske narodne pesmi z orkestrom — 9.40 Z našimi violinisti — 10.05 Čustvovanje — 11.15 Lepe melodije — 12.10 Znane arije in monologe pojo naši operni pevci — 1330 Posebna oddaja: Ob dnevu mrtvih — 13.50 Godala v ritmu — 14.05 Razpoloženja, vtisi in spomini — 15.05 Komemoracije za dan mrtvih — 15.25 Iz opernega sveta — 16.00 Majhen koncert za popoldan — 17.05 Dve klavirski sonati Ludvviga van Beethovna iz našega studia — 1735 Poje Slovenski oktet — 18.00 Radijska igra: Smrt nedolžnega velikana — 18.40 Tipke in godala — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 22.15 Lahka glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Godala za lahko noč Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 1435 Melodije velikih mojstrov — 1535 Sredino športno popoldne — 16.40 Mladina sebi in vam — 17.00 Zvoki godal — 17.40 Sprehod skozi čas — 17.50 Lahka glasba — 18.40 Godala v ritmu — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Večerni akordi Tretji program 20.05 Kultura danes — 20.20 Operni koncert — 2130 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 23.25 Karol Szvma-novvski: Simfonija št. 3, op. 27 — 23.55 Iz slovenske poezije. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo. stopnjo (ponovitev) — 935 Skladbe in priredbe Vasilija Mirka — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Igra violončelist Rok Klopčič — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mladina poje — 14.30 Sestanek instrumentov — 14.40 Med šolo, družino in delom — 15.40 Uvertura in concerti-no — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Naš podlistek — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Četrt ure z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Moj mira Šepeta — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer: Aimc Ccsaire — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Vokalno instrumentalna glasba Busonija in Dallapicole Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Mehurčki — 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev — 14.35 Glasbeni variete — 1535 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Levo, desno, naokrog — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Naš intervju — 17.50 Z ansamblom Silva Stingla — 1800 Sestanek ob juke-boxu — 18.40 Jazz za mlade — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Zabavna glasba od včeraj in danes Tretji program 20.05 Divertimento, suita — 20.55 Deseta muza — 21.05 Pet stoletij evropske zborovske glasbe — 2130 Dogodki dneva — 21.40 Peter Kušar: Mozartovi klavirski koncerti r" 22.25 Festival v Bergnu Wl — 23.55 Iz slovenske poezij« NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro - 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska igra za nižjo stopnjo — 9.35 Zaplešite z nami r* 1020 Pri vas tioma — 12.1° Marij Kogoj: dva odlomka & Crnih mask — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.30 PriP0-ročajo vam — 14.10 Za otroke otroške pesmi — 14-f Naši poslušalci čestitajo i" pozdravljajo — 15.40 Majhen recital trobentarja Tonija Gr-carja — 16.00 Vrtiljak - 16.40 Popoldanski sestanek s Simfoničnim orkestrom RT* Ljubljana — 17.10 Operni koncert — 17.50 Človek in zdravje — 18.15 Signali - 1^.50 Ogledalo našega časa — I9™ Lahko noč, otroci — Glasbene razglednice — 20-00 Srečko Kumar in peVŠS zbor učiteljske zveze Juliji Krajine — 20.30 Toppops J - 21.15 Oddaja o morju f pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 8.05 Vedri zvoki - 8.40 Petek na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.00 RadjJ' ska šola za nižjo stopnj? (ponovitev) — 1435 Glasbeni variete — 1535 Vodomet «J lodij — 16.05 Pop glasba f svetu in pri nas — 16.40 IMJ lodije po pošti — 17.40 g*j i mi — 17.50 Deset m^- z zabavnim orkestrom Ljubljana - 18.00 Glastj cocktail - 18.40 Veliki P": , orkestri - 19.00 Odmev' gora - 19.20 Orgle v ritnw 19.35 Z jugoslovanskim« v ci zabavne glasbe Tretji program 20.05 Radijska igra - ^ Glasbeni intermezzo . ^ Dogodki dneva — fl-*' ^ rovski portreti velikin ^ dateljev — —.inc poletne igre 1972 - 2305 ^ ni komorni mozaik Iz slovenske poezije Izdaja in tiska y ^ renjski tisk Kranj, ,oi Moše Pijadeja 1 - liil9, uredništva in uprave > _____, pHadejJ *. i uredništva m "h-j « Kranj, Moše P'JadejgpK Tekoči račun pri )f, Kranju 515-M35 - 1 Q&io branju a«*-.-, ni: glavni urednik, oaz-vorn,- urednik in u»'r«,4 211%, uredništvo 2l»}Jl novinar]-, 21 860, malo**' sni in naročniški oddej 21194. _ Naročnina: M, polletna 30 din, za eno številko 70 P Mali oglasi: beseda J %, naročniki imajo l°'0.Jov Pusta. Neplačanih ogia ne objavljamo 28. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 15.13 Napoved sporeda (RTV Ljubljana), 15.15 Rokomet Zagreb : Crvenka — Prenos (RTV Zagreb), 16.30 Košarka Olimpija : Lokomotiva — prenos, 18.00 Obzornik, 18.15 V dćžoli klobukov — barvni film, 18.40 Gospod Piptr — barvni film, 19 10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19-15 Humoristična oddaja (RTV Beograd) 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Zabavno glasbeni spored — barvni oddaji irske in britanske TV s festivala v Montreuxu (RTV B«>grad), 21.20 Na poti k *vezdam — barvna oddaja, 21.45 Medicinski center — senjski barvni film 22.35 TV fažipot, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) (RTV Beograd), 1725 Življenje in pesmi Sumcnjakove Ančke, 17.50 Za konec tedna — 18.10 Poročila, 18.15 Toto-jeve goljufije — italijanski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Dramulet po Ciribiliju — barvna glasbena komedija, 21.30 Stih in pesem (RTV Zacreb), 21.45 Športni pregled (JRT), 22.10 Poroda, 22.20 Srečanje študentov glasbene akademije — posnetek iz Rovinja (RTV Ljubljana) 30. OKTOBRA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Gori, doli, naokoli — barvna oddaja, 18.10 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Kremene k ovi — serijski barvni film, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Maksimeter (RTV Beograd), 19.45 Kratek film, 19.50 Cikcak. 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 M. Selimovič: Užaljeni človek, 21.35 Diagonale, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) 31. OKTOBRA 29. OKTOBRA 8.50 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 9.45 Po domače na loškem gradu — barvna oddaja (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (*TV Zagreb), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja: Vitez Vihar, Vsi vlaki sveta, H-50 ?°roči!a, 11.55 Mestece *°n, 12.45 TV kažipot, 15.30 *° domače (RTV Ljubljana), 16.00 Vojvodina : Voždovac finale v košarki za ženske 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.35 Ruščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec, 16.10 Angleščina (RTV Zagreb), 17.15 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 17.50 B. Čopič: Oglasi zeljnega ii-sta, 18.05 Risanka, 18.10 Obzornik, 18.25 Obisk v Portorožu — barvna zabavno glasbena oddaja,- 18.55 Mozaik, 19.00 Iz sveta oblikovanja: Stanovanje, 19.20 Menagerske bolezni, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Reportaža, 20.30 3-2-1, 20.40 Ujeta — ameriški Blm, 22.00 Likovni nokturno: Gustav Janusch, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) I. NOVEMBRA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.30 Vitez Vihar — serijski film, 17.55 Obzornik, 18.15 Tri četrtine sonca — celovečerni film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Reportaža ob dnevu mrtvih, 20.45 K. Brandvs: Oba zelo stara — TV drama, 21.40 J. Brahms: Koncert za klavir in orkester v D-molu, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) 2. NOVEMBRA 9.35 TV y šoli, 10.3/) Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Pozor, kamera teče — otroški spored, 18.10 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Vsi vlaki sveta — serijski film, 18.55 Mozaik, 19.00 Mestece Pevton, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi, 21.25 E. Zola: Nana — konec barvne oddaje, 22.10 J. Havdn: Klavirski trio št. 6 v D-duru, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) Beograd), 14.40 T V v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Veseli toboLT.n, 18.15 Obzornik, 18.30 Psihofizična rekreacija: Jutranja gimnastika, 18.40 Ekonomsko izrazoslovje: Gospodarsko nerazvita območja, 18.45 Glasba za oči: E. Satie-Cocteau, 19.05 Mozaik, 19.10 Sodobniki: dr. Bratko Kreft, 19.50 Cikcak. 20.00 TV dnevnik, 20.25 Reportaža, 20.30 3-2-1, 20.40 Incident — ameriški film, 22.20 Sedem morij — serijska barvna oddaja, 23 10 Poročila (RTV Ljubljana) 3. NOVEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Za greb), 11.00 Angleščina (RTV Ta teden na TV Sobota, 28. oktobra, ob 21.43: MEDICINSKI CENTER -»erijski barvni film; Kot že sam naslov po-Ve> gre za zgodbe iz hitro razvijajoče se medicinske danosti. Na čelu mladih ^dobnih medicinskih delavcev v tem centru je zdravnik Joscph Gannon (Chad Everett). Upravnik centra dr. Paul Loncher (James Daly) pa se še ok]epa starih zdravniških nietod in nasvetov, zato Pride med njima do če-stih sporov. Nedelja, 29. oktobra, ob 18.15: TOTOJEVE GOLJUFIJE -italijanski film; V tem filmu je Toto upodobil premetenega, a po srcu dobrega prevaranta. Najbolj je zadovoljen če mu v različnih špekulacijah uspe prevarati svoje partnerje. S prijateljem za akontacijo prodajata izmišljene stvari in izgineta. Zgodba pa se zaplete, ko se njegova hči, ki jo vzgajajo v ugledno damo, zaljubi v eno od očetovih žrtev. Torek, 21. oktobra, , ob 20.40: UJETA - ameriški film; režiser Max Ophiils; igrajo: Barbara Bel Geddes, Robert Ryan, James Mason; Film nam pripoveduje o nesrečni ambiciozni mladi ženi Lecnori, ki se poroči z milijarderjem. Vseeno pa ni srečna. Vedno bolj jo privlači doktor, kateremu pomaga pri delu. Ko pa spozna, da je noseča., skuša obnoviti razpadajoči zakon. Petek, 3. novembra, ob 20.40: INCIDENT - ameriški film; režiser Larzy Pierce, igrajo: Tonv Musante, Do-nna Mills, Gsrrv Merrill; Vse se dogaja v metro-ju ob treh ponoči. Dva gangsterja strahujeta Šest potnikov. To je sijajna analiza nasilja, kakršne umetnost skorajda še ni uspela prikazati tako uči-kovito in dramatično. Upreti se je treba nasilju; če ne gre drugače, tudi z nasiljem. Kranj CENTER 28 oktobra dan. barv. film RDEČI RUBIN ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma TIGER ZRE LEPOTICE ob 22. uri 29. oktobra dan. barv. film RDEČI RUBIN ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma KJE JE POT NA FRONTO? ob 21. uri 30. oktobra amer. barv. film TIGER ZRE LEPOTICE ob 16., 18. in 20. uri 31. oktobra amer. barv. film TIGER ZRE LEPOTICE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 28. oktobra amer. barv. fHm BALADA O D1NGUS MAG-GEJU ob 16. uri, angl. barv. film VAMPIRJEVE LJUBIMKE ob 18. in 20. uri 29. oktobra amer. barv. film BALADA O DINGUS MAG-GEJU ob 14. in 18. uri, angt barv. film VAMPIRJEVE LJUBIMKE ob 16. in 20. uri 30. oktobra amer. barv. film DR. JERRYJA ČAROBNI NAPOJ ob 16., 18. in 20. uri 31. oktobra premiera franc. barv. filma UKRADENI POLJUBČKI ob 16., 18. in 20. uri Tržič 28. oktobra amer. ban', film PEKLENSKI KOMANDOSI ob 16., 18. in 20. uri 29. oktobra amer. barv. film PEKLENSKI KOMANDOSI ob 15. in 19. uri Kamnik DOM 28. oktobra franc. barv. film LABIRINT ZLOČINA ob 16., 18. in 20. uri 29. oktobra amer. film NAŠI SORODNIKI (Stan in Olio) ob 15. uri, franc. barv. film LABIRINT ZLOČINA ob 17. in 19. uri Krvavec 28. oktobra amer. film NAŠI SORODNIKI (Stan in Olio) ob 20. uri 29. oktobra nem. ban-, film VRAG VZEMI PROFESORJE ob 16. in 19. uri Škofja Loka SORA 28. oktobra amer. ban. film ROLLING STONES ob 18. in 20. uri 29. oktobra amer. ban. film ROLLING STONES ob 18. uri, amer. ban. film DIAMANTNA DŽUNGLA ob 16. in 20. uri 30. oktobra kinoteka: VDOVA IZ VVAGON GEPPA ob ob 19. uri 31. oktobra kinoteka: VDOVA IZ VVAGON GEPPA ob 20. uri Železniki OBZORJE 28. oktobra amer. ban. film DIAMANTNA DŽUNGLA ob 20. uri 29. oktobra amer. barv. film PANIKA V PARKU MAMIL ob 18. in 20. uri Radovljica 28. oktobra anel. barv. film LJUBEZENSKI GLASNIK ob 18. uri, franc. barv. film NI-COLAS PHILBERT V VOJNI IN LJUBEZNI ob 20. uri 29. oktobra franc. ban. film NICOLAS PHILBERT V VOJNI IN LJUBEZNI ob 16. uri, amer. ban. film KONJENIKI ob 18. uri, amer. ban. film UMORI V ULICI MORG ob 20. uri 30. oktobra amer. barv. film RDEČI GUSAR ob 20. uri 31 oktobra amer. barv. film DEČEK Z ZELENIMI LASMI ob 20. uri Bled 28. oktobra angl. ban. film ORLI NAD LONDONOM ob 17. in 20. uri 29. oktobra angl. ban. film ORLI NAD LONDONOM ob 15., 18. in 20. uri 30. oktobra amer. ban. film SMRTONOSNI STRELI NA BRODWAYU ob 17. in 20. uri 31. oktobra amer. ban. film SMRTONOSNI STRELI NA BRODWAYU ,>b 17. in 20. uri Jesenice RADIO 28. oktobra amer. ban. film ESKADRILJA SMRTI 29. oktobra amer. ban. film ESKADRILJA SMRTI 30. oktobra franc. ban. CS film BORSALINO 31. oktobra franc. barv. CS film BORSALINO Jesenice PLAV2 28. oktobra franc. ban. CS film BORSALINO 29. oktobra franc. ban. CS film BORSALINO 30. oktobra amer. ban. lilrn ESKADRILJA SMRTI 31. oktobra amer. barv. film ESKADRILJA SMRTI Dovje Mojstrana 28. oktobra ital. barv. CS film VELIKA PUSTOLOVŠČINA SCARAMUCHA 29. oktobra amer. barv. film SIERRA TOR RI DE Kranjska gora 1 28. oktobra amer. ban. film SIERRA TORRIDE 29. oktobra ital.-franc. barv. film MAČKA Z DEVETIMI REPI Javornik DELAVSKI DOM 28. oktobra angl. ban. film OSTANIMO SKUPAJ 29. oktobra ital. ban. CS film VELIKA PUSTOLOVŠČINA SCARAMUCHA nesreče ZAPELJAL S CESTE Na cesti drugega reda med Kranjem in Brnikom je v to-rek, 24. oktobra, popoldne v levem nepreglednem ovinku zapeljal s ceste voznik osebnega avtomobila švicarske registracije JHelnrich Bollinger. Avtomobil se je prevračal kakih 28 metrov in nato obstal na strehi. Voznika so hudo ranjenega prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode je za 30.000 din. SMRT MOPEDISTA Na cesti tretjega reda v Mostah se je v sredo, 25. oktobra, popoldne pripetila huda prometna nesreča. Voznik tovornega Avtomobila Anton Polak se je v Mostah pri hiši št. 1 srečeval z voznikom mopeda Brankom Sodjo iz Zabreznice. Mopedist se je zaradi neprimerne hitrosti zaletel s prednjim kolesom v levi prednji blatnik tovornega avtomobila. Pri tem sc je tako hudo ranil, da je umrl na kraju nesreče. NENADOMA PRED AVTO Na cesti drugega reda Zg. Duplje—Tržič je v sredo, 25. oktobra, zvečer voznik osebnega avtomobila Franc Teran iz Ziganje vasi zadel Hasana Hasanagiča iz Bobovka. Nesreča se je pripetila, ko je Hasan Hasanagič, ki je hodil po levi strani ceste, pred srečanjem z avtomobilom, ki je vozil lz nasprotne smeri, nenadoma stopil na sredino ceste pred avtomobil. Voznik Teran kljub zavijanju v levo trčenja ni mogel preprečiti. Pešca so lažje ranjenega prepeljali v ZD Kranj. NEPRIMERNA HITROST V četrtek, 26. oktobra, ob 5.40 se je na cesti prvega reda na Potokih pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Franc Testen iz Radovljice, je na delu ceste, kjer je hitrost omejena na 60 in 30 km na uro zaradi del na cesti, vozil z neprimerno hitrostjo. Zaradi tega je avtomobil začelo zanašati, zapeljal je v levo s ceste in se preobrnil. V nesreči je bila huje ranjena sopotnica Dragica Testen, prepeljali so jo v jeseniško bolnišnico, škode je za okoli 10.000 din. L. M. Sporočamo žalostno vest, da je po dolgi in težki bolezni v 70. letu starosti dotrpela naša draga sestra in teta Marija Ambrož Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 28. oktobra, ob 15.30 izpred župne cerkve na novo Šmartinsko pokopališče. Do pogreba leži v kapeli doma oskrbovancev v Preddvoru. Žalujoči: sestre in svakinja z družinami Kranj, 27. oktobra 1972 Pojasnjen vlom v prostore Špecerije Bled BLAGAJNE SO SE LOTILI S KRAMPOM Po odredbi preiskovalnega sodnika sedita v ljubljanskih zaporih mladoletni E. T., po poklicu priučeni ključavničar iz Ljubljane, trenutno brez zaposlitve, in 20-letni Boris Malj kovic, delavec, brez zaposlitve s stanovanjem v Ljubljani, rojen pa je bil v Osijeku. Na vesti imata vlom v recepcijo Mladinskega doma v Bohinju konec letošnjega avgusta. Razen tega pa sta osumljena še vloma v prostore veletrgovine špecerije Bled v noči z nedelje 27. avgusta na ponedeljek, 28. avgusta letos. Kot so povedali delavci Uprave javne varnosti v Kranju, ki skupaj z ljubljanskimi kolegi razčiščujejo ta vlom, se po drznosti mladih storilcev vlom ne da primerjati. Tako rekoč sredi Bleda, le nekaj korakov od Ljubljanske ceste, sta storilca razbijala okna na stavbi veletrgovine špecerija, da sta lahko prišla v trgovino In potem Se v upravne prostore. Kot da bi vedela, da stanovalci bližnjih hiš trdno spe, sta vrgla veliko železno blagajno ob velikem trušču na dvorišče ... Le nočni vratar bližnje tovarne je slišal trušč, vendar se mu je zdelo, da je nemir v bližnjem poslopju kovinskega podjetja, vendar tam, o tem se je prepričal, ni bilo nikogar. Boris Malj kovic in njegov mladoletni tovariš sta dan pred vlomom preživela na Bledu, veslala sta po jezeru, zvečer pa sta zapravila se ostanek denarja, ki jima je ostal od vloma v Bohinju. Zdelo se jima je verjetno, da bi tudi na Bledu lahko na enak način prišla do denarja kot pred dnevi v Bohinju. Izbrala sta poslopje veletrgovine špecerija, kjer je v bližini Ljubljanske ceste. Od tu bi hitro lahko pobegnila z avtostopom proti Ljubljani. Potem ko sta pregledala vse predale v upravnih prostorih ln razmetala njihovo vsebino po tleh, so vlomilcema oči obstale na železni blagajni. Upala sta, da bo kje v predalih kaj denarja, bil pa Ob boleči izgubi naše mame, babice, prababice in tete Amalije Marolt roj.obiak se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom — posebno Lavtar Francki in znancem, ki so ji poklonili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti in vsem, ki so nam osebno ali pismeno izrekli sožalje. Posebna hvala dr. Bojanu Gregorčiču. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: hčerka Stanka in drugo sorodstvo Poljane, Radovljica, Gorenja vas, Ljubljana, Koper je očitno varno shranjen v blagajni. Nista se je poskušala lotiti, saj sta bila brez orodja. Dvignila sta blagajno s podstavka, jo kotalila čez hodnik v drugo pisarno, jo s težavo dvignila do okna in pahnila v globino. Nista se zmenila za trušč, ki ga je blagajna ob padcu povzročila, pač pa sta spodaj v trgovini poiskala železni ročni voziček, ki ga v skladiščih uporabljajo za prevoz težjih stvari ln ga spravila skozi okno ven. Nanj sta' naložila blagajno in jo prepeljala kakih trideset metrov od stavbe do skladišča. Tu pa sta jo zvalila pod nakladalni oder glavnega skladišča, jo skrbno zadelala s praznimi kartonskimi škatlami in, da bi bila res dobro skrita, sta tja zavalila še pločevinast sod. Tu je plen, s katerim sta se mudila kake tri ure, počakal celih 24 ur varno skrit, saj nj nikomur, potem ko so izginotje blagajne z milijoni odkrili, prišlo na misel, da bi bila blagajna lahko tako blizu. Malj kovic in njegov tovariš sta ves ponedeljek premišljala, kako. bi prišla do denarja v blagajni. V Ljubljani-, kamor sta se v zgodnjih jutranjih urah vrnila, sta srečala znanca iz Pulja in nekega italijanskega državljana z alfa rotneom. Ta dva sta bila pripravljena pomagati — seveda za primerno plačilo — pri prevozu blagajne na varnejše mesto. V ponedeljek ponoči so se vsi štirje odpeljal! na Bled in eden od njih je šel pogledat, če je blagajna še skrita pod nakladalnim odrom, še je bila tam, vendar pa je niso upali odpeljati, ker je prav takrat prišla mimo miličnlška patrulja. Alfa romeo je odbrzel nazaj v Ljubljano, vendar pa misli na plen, ki je bil v blagajni, niso opustili. Že čez štiri ure so bili nazaj. Kljub temu, da se je že skoraj svitalo, da so prvi delavci že hodili po cestah, so natovorili blagajno v avtomobil in odbrzeli nemoteno in neopaženo z Bleda. Ustavili so se v jeprški gmajni. Potem ko so si blagajno ogledali, so jo sklenili preža-gati. Spet so se odpeljali v Ljubljano in tam kupili žago za železo. Blagajna pa je bila trdovratna in se seveda z žago nI dala odpreti. Ker so blagajno odpirali v torek dopoldne v bližini gradbišča podvoza na Jepci, so si od delavcev na gradbišču sposodili kramp. Pri obdelovanju blagajne s krampom jih je zmotil kmet, ki je z bližnje njive sližal razbijanje v gozdu. Preselili so se na drugo stran glavne ceste še globlje v gozd ter ponovno načeli železo blagajne. Posrečilo se jim je kos blagajne odbiti, tako da so segli v notranjost po šop denarja. Nekaj ga j« bilo v dinarjih, večji del pa v devizah. Na kraju samem so si denar razdelili, bilo ga je okoli 15.000 din. Del denarja je še ostal v blagajni, prav tako razna dokumentacija, ključi itd. Vse skupaj so pustili v gozdu in se odpe Ijali v Zagreb zapravljat denar. Naslednje dni so se samo vozili sem in tja in se zabavali ter zapravljali denar. BiH so še v Pulju, na Jesenicah in drugod. Italijan in MaljkoviČ sta nato odšla še v Munchen na olimpijske igre in naprej v Holandijo, kjer sta se razšla. Puljčan in pa mladoletni E. T. sta se vrnila v LJubljano, kjer sta se tudi razšla. Od denarja nf ostalo ničesar več. Toliko sta o tem predrznem vlomu vedela povedati Maljkovič In E. T., ki so j" v začetku oktobra aretirali v LJubljani. Ostale podrobnosti o tem predrznem vlomu P* bodo znane v kratkem, ko bosta znani še imeni Italija"8 z alfa romeo in pa Puljča«*' L. M- Cepljenje proti gripi V Zdravstvenem domu v Kranju bo prvo cepljenje proti gripi za upokojence, njihove svojce in za vse druge osebe, ki ne bodo cepljeni v delovni organizaciji« v soboto 11. 11. 1972, od 8. do 11. In od 15. do 18- ure v splošni ambulanti. Za zamudnike bo cepljenje naslednjo soboto, 18. 11. 1972, ob istem času in prav tam- V Zdravstvenem domu škofja Loka v škof ji Loki »o prvo cepljenje za upokojence, njihove svojce in *a osebe, ki ne bodo cepljene v delovni organizaciji 31. i"-' 2. 11. in 3. 11. 1972 v dežurni ambulanti. Cepljenje o° vsak dan. Za zamudnike pa 4. 11. 1972 samo dopoldne- V Zdravstvenih postajah Železniki, Gorenja vas in bo cepljenje Iste dni (vsakdo pri svojem zdravniku)-Cepljenje bo dvakrat. Datum drugega cepljenja bo o javljen posebej. Cena za dvakratno cepljenje je 9,55 din, ki jo je ircba plačati pri prvem cepljenju. Zdravstveni dom Kranj SOBOTA - 28. oktobra 1972 GLAS * 23. STRAN Gorenjsko mladinsko rokometno prvenstvo Tržič in Sava Komisija za rokomet pri ObZTK Kranj je bila pred dnevi na rokometnih igriščih v Stražišču in Radovljici organizatorica letošnjega gorenjskega mladinskega rokometnega prvenstva. V prvi skupini so zmagali mladinci Tržiča, v drugi pa rokometaši Save. Lep uspeh v tej konkurenci so dosegli mladi igralci Storžiča, toda zaradi neurejenih registracij so vse tekme izgubili z 10:0. 1 Izidi — Radovljica: Preddvor : Radovljica 23:7 (8:3), Tržič : Radovljica 10:0 (3:0), Duplje : Preddvor 8:7 (4:4), Preddvor : Tržič 9:10 (4:6), Duplje : Radovljica 16:10 (9:5), Tržič : Duplje °:9 (5:6). LESTVICA: Tržič Duplje Preddvor Radovljica Izidi — Stražlšče: 3 2 1 0 29:18 5 . 3 1 2 0 32:26 4 3 1 11 39:24 3 3 0 0 3 17:49 0 . ......... Storžič : Žabnica 0:10, Storžič : Šešir jJ-TO, Žabnica : Alples 8:10 (1:6), Storžič : Šešir 0:10, Alples : *ava 6:9 (3.5)i Sešir . 2abnica ll;g (7;6)) Saya . Storzi5 10;0, «Wes : šešir 9:6 (5:4), žabnica : Sava 1:15 (0:10), Storžič : A]Plcs 0:10. LESTVICA: Sava 4 4 0 Alples 4 3 0 Šešir 4 2 0 žabnica 4 10 Storžič 4 0 0 0 1 2 3 4 Kini 44:10 35:23 30:27 27:36 0:40 (Tržič) 8 6 4 2 0 16, To- Najboljši strelci v Radovljici so bili porš in Srečnik (oba Duplje) 13. V Stražišču pa Malec (Sava) m Vcber (Alples) 10 pred Orcšnikom (Šešir) 8. -dh Gorenjska rokometna liga Radovljica : Kranj 16 : 24 V predzadnjem kolu jesenskega dela v I. gorenjski roko-JjB&tni ligi so igralci Kranja v derbiju kola v Radovljici premagali domačine. Kranjska gora je bila uspešna v Cerkljah, ?ava B pa v žabnici. V ostalih srečanjih so bili doseženi pričakovani rezultati. Izidi: Preddvor : Križe B 20-7 (8:4), Krvavec : Kranjska Sora 11:25 (4 5) Radovljica : Kranj 16:24 (5:10), Tržič B : Jese-**e« 20:17 (8:8),' ŽabnicaSava B 16:18 (9:7). LESTVICA: Kranj Preddvor Kranjska gora Radovljica Tržič B Jesenice Krvavec Križe B Sava B Žabnica V drugi gorenjski 8,1 Jem B • 8 8 0 0 183:104 16 8 5 1 2 145: 95 U 8 5 1 2 166:125 11 8 5 1 2 149:121 11 8 4 0 4 136:139 8 8 3 l 4 145:157 7 8 3 0 5 145:147 6 8 3 0 5 102:139 6 8 2 0 6 110:157 4 8 0 0 8 84:184 6 igi je bila Besnica uspešna v igri s Še-- Ki v Radovljici, v. i Storžič 13:11 (6:6), Veterani : Alples B B : Duplje B 14:18 (7:10), Šešir. B : PraVi* f*' mcc*tcm ko je Preddvor B na domačem terenu od Kali Ai °rizu"ano e-kipo Storžiča. Veterani so visoko prema i**!? s B, Duplje B pa so osvojile točk 28*12% Preddvor B : Bes V „ }' Radovljica es^ca8:i7 (5:10). LESTVICA: Veterani Preddvor B Storžič Alples B (—1) desnica šešir B Radovljica B °uPl.Je B (-1) 2abnlca B 265: 95 155:124 146: 96 106: 92 148:152 106:110 123:136 91:126 85:275 14 12 11 8 6 4 4 3 0 D. Humer Prvenstvo Gorenjske v balinanju fcaiinarji zaključili sezono letožni!fnjU je biJ° v soboto v zbiwrVCnstvo Gorenjske Jožo i , ,u- kjer je zmacal S^^^ovljica) Hi,^_ 171 kolegom Janezom pred ?Svojil i?! Tre,le mesto bil Jož, mC Škrab- četrti 'je (oba Borec S tem pa je na letošnja balinar na Gorenjskem. N; ši so bili tudi leto: čani, saj so osvoj gorenjskih prvakov sciplinah. Najuspe sameznik pa i« bi bMa zaključe-narska sezona Naj uspešnej-Radovlji-naslove vseh di-icjši po-Jože Ro- Uspešna sezona športnikov AMD Športna komisija avto-moto društva Tržič je bila letos zelo delavna. Organizirala je več uspelih tekmovanj v motokrosu, predvsem majsko svetovno prvenstvo za kategorijo 250 kubičnih centimetrov. Komisija jc prav tako načrtno vzgajala tekmovalce in si prizadevala, da bi le-ti sodelovali na čim več tekmovanjih. Uspehi niso izostali. V mednarodnem razredu tekmovalcev v motokrosu za državno prvenstvo je s precejšnjo prednostjo zmagal član tržiškega AMD Jože Zupin in s tem ponovil lanski uspeh. Deveto mesto v tej kategoriji pa je zasedel Tržičan Andrej Ahačič, ki bo letos prenehal tekmovati. V nacionalnem (B) razredu tekmovanja za državno prvenstvo v motokrosu je Tržičan Milan Markič zasedel 2. mesto, Janez Pernuš 3., Kristijan Šparovec 8. mesto in inž. Alojz Golob 9. mesto. Tudi pri mopedistih-moto-krosistih je bil najboljši član tržiškega AMD. Državni prvak je postal Andrej Pivk. V ekipnem tekmovanju v motokrosu pa je ekipa AMD Tržič zasedla drugo mesto v V okviru praznovanj ob 100-lctnici osnovne šole je bilo na avtomatskem dvo-steznem kegljišču v Sori tekmovanje v borbenih igrah za pokal »SORA 72«. Prvo mesto je osvojila ekipa Gradlesa s 492 podrtimi keglji, pred So-ro 486, Celulozo 477, Donitom 454 in Colorjcm s 404 podrtimi keglji. —fr beti .^raproJuTlIt Mesec spet trenira z reprezentanco Delavski svet delovne enote uprava v Tekst Hindusu je odobril našemu državnemu reprezentantu Marjanu Mescu izredni dopust za.letošnjo zimsko sezono. Tako se bo Marjan Mesec v prihodnjih dneh spet priključil državni reprezentanci in skupaj z ostalimi repre-zentanti vadil za bližnjo zimsko sezono, že v ponedeljek, 30. oktobra, bo namreč državna reprezentanca odšla na 10-dnevne priprave v CSSR, kjer bo vadila na 70-metrski skakalnici v Rožno vu. Pod vodstvom trenerja Zdene-ka Remse bo odpotovalo na trening 12 skakalcev. J. J. državi. Prvi je Zabok, tretji pa Ptuj. Razen tega ima AMD Tržič več zveznih, republiških ter klubskih športnih funkcionarjev z opravljenimi izpiti ter možnostjo vodenja velikih motokrosističnih tekmovanj. Eno takih bo 13. maja prihodnje leto na znani progi v Podljubclju. Dirka se bo štela za državno prvenstvo v kategoriji motorjev 250 kubičnih centimetrov. Isti dan se bodo za naslov najboljšega v državi spoprijeli tudi mo pedisti-motokrosisti. -jk Didić morda trener reprezentance Strokovni svet pri vaterpolski zvezi Jugoslavije je včeraj v Beogradu sklepal o novem trenerju naše vaterpolske reprezentance. Za kandidata so predlagali Kranjčana Petra Didiča. Le-ta naj bi v prihodnjem obdobju vodil in treniral pomlajeno jugoslovansko državno reprezentanco. Za Kranj in za trenerja Didiča je to lepo prizna- nje in zaupanje, saj ima Didić v mladi reprezentanci do 20 let nadarjenega vaterpolista Karla švarca, v reprezentanci do 18 let pa Zmaga Malavašiča in Janeza šveglja. Tudi pionirska reprezentanca, ki je obenem jugoslovanska pionirska šola varterpola, ni brez igralcev gorenjske metropole. V njej so Boris Stariha, Ljubo Caric in Jože Strgar. — d h V Križah šolsko športno društvo odbor, ki ga vodi učenec Jurij Ahačič, mentor društva pa je učitelj telesne vzgoje Marjan Vodn jov. Društvo bo imelo rokometno, telovadno, atletsko, folklorno, planinsko in splošno telcsnovzgojno sekcijo. Člani društva, le-teh je že okrog 150, bodo dobili društvene izkaznice in embleme. Da bi delo društva popestrili, so začeli učenci graditi novo igrišče, na katerem bodo pozimi uredili drsališče. .Takrat bo lahko začela delati tudi hokejska sekcija. -JP V petek, 20. oktobra, so na osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah ustanovili šolsko športno društvo, ki se bo imenovalo SŠD kokrški odred Križe. Na dan ustanovitve so kriški šolarji odigrali rokometno tekmo z vrstniki iz Preddvora in zmagali z 21:12. S tem so postali najboljša osnovnošolska ekipa v Sloveniji. Ob tej priložnosti jim je predstavnik rokometne zveze Slovenije podaril 5 Rokometnih žog. Po končani tekmi je bil ustanovni občni zbor društva. Izvolili so 10-članski upravni Ljubljanska conska rokometna liga Šešir: Kamnik 18 : 20 V 9. kolu ljubljanske conske rokometne lige sta se v derbiju kola srečali vodeči ekipi Šešir in Kamnik. V izredno dinamični igri so: Zmagali gostje iz Kamnika. Rokometaši Du-pelj so brez težav premagali ekipo Olimpije. Pomembno zmago pa so v Stražišču zabeležili rokometaši Save, ko so odpravili Novo mesto. Tekmovalna komisija pa jc v ponedeljek razveljavila tekmo Kamnik : Duplje, ki se je končala z zmago gostov. Tekma je bila razveljavljena zaradi materialnih kršitev pravil in bodo novo tekmo odigrali 2. novembra v Kamniku. Rezultati: Sava : Novo mesto 16:14, Duplje : Olimpija 17:15, Sešir : Kamnik 18:20, Zacorje : Alples 20:19, Hrastnik : Križe 16:15, Prulc : Mokerc 10:12. LESTVICA: Kamnik 8 8 0 0 176:134 16 Mokerc 9 6 1 2 159:136 13 Olimpija i( 9 6 0 3 175:143 12 šešir | , 9 6 0 3 143:130 12 Duplje 8 5 0 3 151:133 10 Novo mesto 9 5 0 4 171:159 10 Sava 9 4 1 4 126:137 9 Hrastnik 9 4 0 5 104:148 8 Alples 9 3 6 6 142:149 6 Zagorje 9 3 ' 0 6 163:184 6 Križe 9 1 0 8 145:174 2 Prule 9 1 0 8 140*177 2 i,- aru Kuhat SOBOTA — 28. oktobra 1972 Potrebščine za zimski šport \ SMUČI, PALICE O ELAN, BLIZZARD • SPECIALNA SMUČARSKA OBUTEV: ALPINA, LANGE IN CONCORD • VEZI: MARKER, TYROLIA, SALAMON • SMUČARSKA OČALA, TORBICE, ETUIJI ZA SMUČI, SPONKE, NOSILCI ZA ČEVLJE IN VARNOSTNE VEZI • KOZMETIČNI PREPARATI ZA ŠPORT • OBLAČILA VSEH VRST • TEKMOVALNE IN NAVADNE SANKE • HOKEJSKE PALICE Si * • DRSALKE 25 oddelek: ŠPORT, TURIZEM LET 5°/o popust športnim klubom r ■ Vojna napoved alkoholu Delavski svet LTH o uvedbi Na nedavni seji občinske skupščine Škofja Loka so predstavniki upravnih organov komune povedali, da poziv gospodarskim organizacijam, ki naj bi se po svojih močeh vključile v široko zastavljeno akcijo preganjanja alkoholizma, ni izzvenel v prazno. Skoraj povsod so kolektivi sprejeli sklepe o preventivnem nadzoru nad pitjem alkoholnih pijač med de* Škofja Loka je minuli torek sprejel sklep alkotesta za vse zaposleno osebje lovnim časom, najučinkovitejši korak pa je nedvomno storilo podjetje LTH škofja Loka. čigar delavski svet bo poskrbel za občasne kontrolne alkoteste pri vseh zaposlenih. Hkrati so odborniki zahtevali, naj ustrezna služba čim prej pripravi predlog odloka o prepovedi točenja alkoholnih pijač pred 7. uro zjutraj. Načelno sta zbora zamisel podprla že -spomladi, vendar do uradne zapore »jutranjega opijanja« še ni prišlo. Skupščina sodi, da nima smisla čakati obetanega republiškega zakona, ki bo predvidoma sprejet decembra, temveč jc treba ukrepati na svojo pest. Nekateri lokali namreč — kljub opozorilom in priporočilom — še zmeraj strežejo žganje ljudem, ki bi pred odhodom na delo radi popili »čašico krepkega«. —ig V Šk. Loki izvolili Filipovrča Na četrtkovi seji konference občinske konference ZKS škofja Loka so izvolili tudi delegata za 3. konferenco zveze komunistov Jugoslavije. Vse gorenjske občine volijo enega delegata. Škofjeloški komunisti so se odločili za člana predsedstva republiške konference ZMS Zvoneta Filipoviča. —lb Seminar za vodstva SZDL Na Bledu je bil v četrtek in včeraj seminar za vodstva občinskih konferenc socialistične zvezie. Pripravil ga je Izvršni odbor republiške konference socialistične zveze. V četrtek je na seminarju govoril tudi predsednik republiške konference socialistične zveze Janez Vipotnik, kj je med drugim poudaril, da so naloge, ki izvirajo iz pisma predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ, tudi za SZDL izredno pomembne. Na seminarju sb razpravljali tudi o oceni političnega položaja in o nalogah socialistične zveze. A. 2. Po novem letu višje pokojnine Pokojnine v Sloveniji bodo s 1. januarjem 1973 usklajene s porastom življenjskih stroškov in gibanjem osebnih dohodkov. V poprečju se bodo pokojnine povečale za 21 odstotkov. Uskladitev pa bo izvedena tako, da se bodo najnižje pokojnine povečale bolj kot pa visoke pokojnine. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Je sprejela sklep, da se bodo pokojnine povečale za 85 din v enotnem in fiksnem znesku ter za 133 odstotka na letošnje pokojnine. To pomeni, da se bodo najnižje pokojnine povečale za 25 odstotkov, najvišje pokojnine pa za okoli 15 odstotkov. Določena je tudi naj. nižja pokojnine (pri izpolnjenih pogojih za polno pokojnino) — 855 din, najvišja pokojnina pa ne sme znašati več kot 4500 din. Enkratni dodatek zaradi podražitev živil pa prejmejo upokojenci, ki prejemajo pod-poprečne pokojnine, torej manj kot 1100 din na mesec. Dodatek bo Izplačan z decembrsko pokojnino ln znaša 60 din (po 20 din za tri mesece). TUDI TO SE ZGODI Preteklo nedeljo je že od ranih jutranjih ur v okolici Trebije v Poljanski dolini pokalo kot na fronti. O, ne, niso- bile vojaške vaje. Le vrli lovci lovske družine Gorenja vas so napovedali vojno divjadi. Domačini so zaradi tolikih rafalov sredi dopoldneva že resno mislili, da bodo ostali brez srn, zajcev, lisic ter druge divjačine vsaj za nekaj mesecev! Toliko večje je bilo razočaranje, ko so okrog poldneva prišli vrli »jagri« gasiti žejo pred domači hotel, edino trofejo Pa je prinesel nedeljski gost tO Gorenja vas — lovec iz Nemčije. In pomislite — Hsicol Za ceno se še niso dogovorili. Uspel telovadni nastop V okviru praznovanj °b 100-letnici osnovne šole je bil v torek zvečer v novem don«« občanov v Sori uspel telovadni nastop. Gledalcem v pre> polni dvorani so se najprej predstavile vrste domaČega Partizana, sledila pa je rit mio* na vaja mladink medvoškega Partizana. Višek prvega dela pa je bila akademska vaja pionirk Partizana Tabor »v ritmu veselih zvokov« avtorice Betke Manfreda. V nadaljevanju pa je vrsta telovadK Partizana Zelena jama vodnika Jožeta Mavrica navdušila z vajami na visoki gredi & bradlji, zelo uspel nastop Pa končala z drznimi akrobat' skimi vajami, ki so P0/C' obilo aplavza navdušenih g»e" dalcev. -fr