Telefon št. 11». Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1*25 Diu. DELAVSKA POLITIČEN DNEVNIK Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20'— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din. za inozemstvo mesečno 32'— Din. Mal h oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust. Št. 51. V Ljubljani, sreda 3. marca 1926. Leto I. Vsi na shod Vsi na shodi Nocoj ob ft. tiri zvečer, se bo vršil v veliki dvorani Motela „U«ion*‘ veliki protestni shod proti redukciji rudarje«, znižanju delavskih plač, podaljšanju delovnega časa ki ga sklicujejo vse delavske strokovne Zveze brez razlike. Dolžnost vsega ljubljanskega delavstva je, da se kompaktno udeleži tega velikega protestnega shoda. Za proletarsko solidarnost. Zvečer se bo vršil v veliki Unionski dvorani protestni shod vsega ljubljanskega delavstva. Da protestira proti krivicam Trboveljske preinogokopne družbe, proti neupravičeni in neutemeljeni redukciji rudarskega delavstva, proti napadu na osemurni delovnik in socijaino politične pridobitve povojnih let. Kapitalistični razred je v dr-.iavi uporabil vsa sredstva, da je razdelil proletarijat v tri skupine: posebno'zavarovalno eclinivo je opusi a vil zn rudarje, posebno za železničarje in posebnega nosilca zavarovanja jo ustanovil za ostalo delavstvo. . , Kakor v zavarovanju, pa je tuth v drugih ozirih, tako glede inšpekcije dela in drugo uvedel kapitalizem v namezdnem delu posebne delavske kategorije, računajoč in smatrajoč, da bo na ta način prestal skupni interes delavskega razreda. Da se ne bo brigal rudar za dobrobit železničarja in železničar ne za usodo zidarskega, industrijskega ali obrtniškega delavca. 1 oda: nad stanovskim interesom, nad interesom posamezni1 strokovne skupnosti živi živ interes delavskega razreda in nad tem inteireisom budi solidarnost delavskega razreda. Zmago solidarnosti nad razdvajajočimi toda neuspelimi poizkusi kapitalističnega razreda pomeni današnji shod. Vsaj ibo na shodu protestiral železničar 0 industrijskim delavcem, težakom proti krivicam, ki jih trpi in prestaja rudarski proletarijat. Proti nezaslišanemu postopanju in početju Trboveljske premogo-kopne družbe bo nastopilo ljubljansko delavstvo. In, ni bretz pomena, da bodo prisostvovale in sodelovale na shodu tudi take delavske organizaciji', ki odklanjajo načelo razrednega boja, ki ne priznavajo razrednega stališča, toda: močnejši* iso razmere od organizacijskih načel. Zgodovina* je boj dveh razredov in nujno sc postavljajo na stališče razrednega boja tudi te organizacije. Vsaj morajo spoznati, da je neiz- SPOR ZA MESTA V ZVEZI NARODOV. London, 3. mairca. Kakor smo že poročali, je francoska diplomacija za počel a akcijo, da se za eno z- vstopom Nemčije v zvezo narodov prizna. stalno mesto tudi Poljski in Španiji in na ta način izravna vpliv Nemčije. Seveda se je polagalo naj-vočjo važnost na to, kako se ibo v Pašič in Radič sta prijatelja. vedlji-va harmonija obeh razredov, da je nedosegljiva strpnost in složnost po naukih krščanske ljubezni. Zato pomeni ta protestni shod nujno zmago vi tost razrednega stališča, na katerem in ® katerim si utr-jajo pol razredne strokovne organizacije. Ne krščanski solidarižem, niti nacijonalni šovinizem m* zadržita in ne bosta zadržala upravnega sveta Trboveljske preinogokopne druž- ije, tla tbi ne izvedel 1 cvIlikviji* militi* skega delavstva, znižanja mezd v taki izmeri, ki jamči neokrnjeni dobiček. Nadvrednota, ki jo ustvarja delavčeva žuljeva roka, ki jo ulstvarja pod zemljo v življenjski nevarnosti rudarski delavec, mora v žep kapitalističnega razreda. To je deviiiza kapitalistične družbe, proti tej de-vizi vodi delavski raared svoj boj. Pod to devizo je pristal tudi vitez Pogačnik, najodličnejši član klerikalne stranke na redukcijo rudarskih delavcev in rudarskih metzd. Seveda pa ise mora tudi ljubljansko delavstvo zavedati, da s protestnim shodom še davno ni izvršilo svoje naloge in izpolnilo svoje dolžnosti. Nasprotno. Ravno ta protestni shod mora dati delavstvu novega poguma za nadaljnje delo, za nadaljnje boje. Zato pa je treba nadaljevati z organizatoričnim delom, nadaljevati s propagandi stični m delom, da bo enoten in v enotni organizaciji nastopal v bodoče delavski i marcih Številne organizacije, ki sodelujejo pri sedanji protestni akciji, živo pričajo, kako je razcepljen proletarijat. Tm, na zbiralnici razrednega boja se mora izvesti 'združenje in koncentracija delavskega razreda, Ena fronta in ena organizacija, to hodi zaključek in uspeh današnjega protestnega shoda. Potem bo Trboveljska diružba dobro pretehtala, dobro premislila, prodno bo začela boj z rudarskim proletarijatom. Proletarska solidarnost, razred; ni hoj, zmaga socijalizma, to 'bodi vodilo delavskega razreda! Belgrad, 3. marca. Ministrski predsednik Pašič je sedaj ,v težkih skrbeh. Koncem meseca Ibo končno glasovanje za proračun in zato je treba vzdržati Radiča pri dobri volji. Ravno iiz tega razloga pa je Pašič preprečil in zatrl vsako razpravo v radikalnem klubu o umestnosti ali neumestnosti radikalnosradičev-ske koalicije. Doslej Radie tudi 'še ni formuliral pogojev, pod katerimi bo glasoval njegov klub 'za proračun. Zato s e sedaj giblje Pašičeva osebna politika za tem, da izve od Radiča, kaj zahteva za svoje glasove. Radič pa je sedaj previden. O glasovanju aa proračun se še ni izjavil, niti ni stavil nobenih zahtev in zato ravno Pašič izrecno povdar-ja med svojimi zaupniki, da ne sme sedaj izbruhniti med radikali in ra-dičevei noben konflikt- Kajti, vsak najmanjši konflikt bi le poslabšal situacijo radikalne stranke, obenem pa prekrižal kasnejše Pašičeve politične račune. •Poučeni politični krogi pravijo, da je Pašičev bodoči politični koncept ta, da 'bo sedaj Radiču pred glasovanjem za proračun vse obljubil. Po izglasovanem proračunu pa bi seveda dane besede ne držal, visled tega bi prišlo do spora v ra-dikalno-Tadičevski koaliciji, do de-misije vlade in — ker bi Pašič ne »mogel« sestaviti na podlagi sedanjo sestave parlamenta nobene vlade, bi dobil volilni mandat in razpisal nove volitve. Prihodnji meseci bodo pokazali., če je Pašič še absolutni gospodar situacije. V nasprotnem .slučaju pa je pač računati, da se bo Pašič definitivno umaknil iz političnega življenja in morda bo proslava njegove osemdesetletnice najbolj pripravna, prilika. Delo za nove volitve. Belgrad1, d. marca. Napovedana seja glavnega odbora radikalne stranke se je vršila. Seveda pa na seji ni prišlo do nobenih razčiščeni in odbor niti malo ni razpravljal o notranje političnem položaju. Pač pa se je veliko razpravljalo o notranjih strankarskih Sporih v nos? m e zn ih krajevnih radikalnih organizacijah, le o sporu v zagrebški organizaciji bode glavni odbor razpravljal kas-neje. Tudi ta okolnost, da' je glavni odbor radikalne stranke sedaj pričel urejati v marsičem nezdrave razme- re v radikalni stranki ima svoj važen pomen. Nič manj značilne pa niso priprave za veliko Sarajevsko zborovanje, ki ga bo šel pripravljat sam notranji minister Maksimovič. Kakor pripovedujejo, bo na Sarajevskem shodu covnril Pašič sam ,in virm ^vniini govorom otvoni volilno kampanjo. Radikali so torej pričeli pripravljati teren za nove volitve in zato bodo seveda sedaj potihnile v stranki vse medsebojne intrige, ker vedo vsi poslanci, da za desidente in izobčence ne bo poslanskih mandatov. Teža ve Bethlenove vlade. Budimpešta, .3. marca. Francoski in madžarski socijalisti vodijo proti Bethlenovi vladi najhujši boj. Parlamentarna delegacija madžarskih so-cijalistov je znova načela vprašanje, če je sploh možno in dopustno, da se ministrski predsednik Bethlen, ki je težko kompromitiran v falzifika-torski aferi, sploh more udeležiti zasedanja Zveze narodov. Na drugi strani pa so vložili francoski socijalisti v parlamentu interpelacijo na ministrskega predsednika Brianda, v kateri izražajo dvom, da bi francoska delegacija mogla prisostvovati sejam Zveze narodov, na katerih bodo navzoči tudi madžarski delegati, ki so direktno udeleženi v ponarejevalski aferi. Z ozirom na to interpelacijo je razpravljal francoski poslanik Clin-chant z ministrskim predsednikom Bethlenom, ki trdovratno vztraja na tem, da se zasedanja Zveze narodov udeleži. Zaeno pa je francoski poslanik Clinchant opozoril Bethlena na pasivno resistenco, ki jo ves čas delajo francoska oblastva. Pristranost francoskih oblastev pri preiskavi falzifikatorske afere se je najbolj pokazala pri zaslišanju Karolyjevem. Karolyi, ki je bil sedaj ponovno zaslišan, je z dokumenti dokazal, da so resnične njegove navedbe. Zato ni nič čudnega, če se sedaj vedno bolj potrjujejo vesti, da bo Bethlen podal demisijo, njegov naslednik pa da bi bil bivši finančni minister Kallav. teni vprašanju upimlelihi angleška vlada. Sedaj je Chamberlain izjavil, da vlada še ni določila svoji; politike v teni vprašanju in tudi on sam da se o priliki bivanja v Parizu ni o tem še izjavil. Chamberlain pa ise ,je izrekel proti temu, da hi se pritegnila v zvezo narodov kaka druga dilžava zato, da se izravna vpliv Nemčije. ŠPANSKI KRALJEVSKI PAR V ZRAKU. Madrid, 3. marca. »Diaro Uni-versal« poroča, da ise nameravata peljati španski kralj in kraljica po zraku v Argentini jo. (Seveda bo spremljala kraljevo letalo cela zračna flotilja in sam Franco bo vodil in krmaril kraljevo letalo. DR. BENEŠ POTUJE. Praga, ,3. marca. Zunanji minister dr. Beneš bo odpotoval v četrtek na Dunaj, kjer bo poleg oficijel-nih sprejemov in obiskov podpisal tudi pravkar sklenjeno razsodiščno pogodbo med Češkoslovaško in Avstrijo. Brez dvoma pa bo razpravljal z avstrijsko vlado1 tudi o pereči priključitvi Avstrije k Nemčiji. PRED MEZDNIM GIBANJEM V PORENJU. Berlin, .3. marca. Strokovna zveza rudarskega delavstva v Porenju je odpovedala s 1. aprilom doslej veljavno kolektivno pogodbo. Rudarske organizacije smatrajo, da je sedaj prišel čas, da po normalizaciji obmejnih razmer urede svoje delovne oduošaje. Vendar pa računajo, da bodo delavci uspeli le z najenergi-čnejšim bojem. NAČRTI ZA DIKTATURO TUDI V NEMČIJI? Berlin,.3. marca. »Berliner Tag-b!att“ poroča, da so v Nemčiji na delu gotove sile, ki streme za upo-stavitvijo diktature. Pri tem pogrešim računajo na Hindenburgovo pomoč. Zato pa so tudi desničarji sedaj izpremenili naprain Hindenburgu svojo taktiko. Dočim so ga še nedavno napadali, grdili in blatili, so ga pričeli sedaj znova hvaliti, nade-jajoč se, da ga bodo na ta način pritegnili. Tak poizkus ,va bi bil za Nemčijo skrajno nevaren. Proti izkoriščanju! Vseiiciliški profesor Josip Kro-pač je ugotovil: Ako bi se cena do-inočega premoga prilagodila ceni angleškega premoga, bi smela stati ena tona največ Din 258. Sedaj pa stane tona trboveljskega premoga Din 28!). Vsaj za 15% bi se morala znižati cena trboveljskega premoga, tako zaključuje svojo razpravo vse-učiliški profesor Josip Kropač. Ljubljansko delavstvo na shod! Premog in teologija. Naj pazljivo prebere Kropačevo ugotovitev profesor teologije, duhovnik rimsko-katoliške cerkve Vatovec, ki se je spravil v prodajalni urad za trl>oveljski premog. Za protiutež mu je tam demokrat Ti moti-je vic, ki je sicer pravoslavne vere in povrh pa še gospoda Belcih in Jajteles, ki sta pa čiste Mojzesove vere. Torej: premog in teologija gresta obupaj ali pa: vsi plešejo okoli zlatega teleta, pa naj pridigajo o bogu na ta ali oni način. Borza, Zagreb. Berlin 1:5.5140—13.5540 (13.518 —•13.558), Italija 227.33—228.53 (227.1(5 228.3(5), London 275.53—27(5.73 (275.75 276.95), Newyork 56.57—56.87 (56.573 56.8738), Pariz 208.34—210.34 (208.30— 210.39), Praga 167.99—168.99 (168.05 169.05). Dunaj 7.9950-8.0350 (7.985-8.05). Ca rili 10.9175- 10.9575 (10.91913—10.95813). V obrambo monopolskega delavstva. Ko se je izdal Pravilnik o ureditvi delovnih pogojev delavstva, jtfgprftdenega v tovarnah državnih mondjjolov, je naslovila belgrajska Delavska zborni-ea na gosp. ministra financ vlogo nastopne vsebine: »Na podlagi Vaše rešitve štev. 918 Z dne 2. januarja 1926, je bil odobren odlok samostalne monopolske uprave M. štev. 23.516 z dne 21. decembra 1925., s katerim je oktroirala uprava, državnih monopolov »Pravilnik o tielu v ino- nopolskih podjetjih«, ki je povsem nezakonit. Podpisana zbornica je overjena, da je do odobritve takega nezakonitega »Pravilnika« .po gosp. ministru moglo priti le vsi e d pregreške referentov, ki gospoda ministra niso dovolj natančna informiarli. v,sled si dovojjnje • podpisana zbornica uljudno prositi, da ta Pravilnik prekliče. Za podkrepitev svoje zahteve po razveljavljenju citiranega Pravilnika se naslanja, podpisana zbornica na sledeče razloge: 1. Ker je izdani Pravilnik v protislovju s smislom § 5 zakona o zaščiti delavcev, ki predvideva, le sklepanje individualnih ali kolektivnih delovnih ugovorov med delavci in delodajalci. Ker pa omenjeni Prailnik ni bi! izdan v sporazumu z zaposlenim delavstvom v monopolskih podjetjih in to delavstvo niti vprašano, niti zaslišano ni bilo, je jasno, da je oktroiranje Pravilni ka, s katerim se kratkim potoni urejajo delovni odnošaji tega delavstva, rezultata samovolje delodajalca, kar pa je v protislovju s celotnim duhom zakona o zaščiti delavcev in nasprotuje njegovim jasnim tozadevnim predpisom. 2. Ker' drugi odstavek š- 39 zakona o zaščiti delavcev nedvoumno določuje, da so vsa državna oblastva dolžna predložiti vse zakonske osnutke uredbe in ukaze, ki se dotikajo direktno ali indirektnodnteresov delavčev ali nameščencev, prodno se .sankcijonirajo delavskim- zbbmicam, -da izrečejo o njih svoje mnenje. Osnutke omenjenega Pravilnika uprava monopolov ne le da ni predložila podpisani zbornici, kakor ji to njena uradna dolžnost veleva, temveč ga ni hotela predložiti niti na zahtevo centralnega sekretar!jata delavskih zbornic. 3. Ker gori označeni Pravilnik ne le ne prinaša nikakega zboljšanja delovnih pogojev delavstvu, zaposlenemu v' monopolskih podjetjih, nasprotno delovne pogoje tega delavstva v mnogem oziru celo poslabšuje. Med drugim ta Pravilnik na primer: 1. Deli delavstvo na tri kategorije stalne, začasne in sezon-ke. pri čemer predvideva za začasne in sezonske pogoje, po katerih je stalna namestitev malodane izključena. Pravilnik med drugim predpisuje za stahio namestitev izredno dolgo začasno službo 5 let, čeprav bi dve leti popolnoma zadostovali. Najhujše na stvari pa je, da vsebuje tudi celo vrsto pogojev, ki otvar-jajo na s teža j vrata protekciji in korupciji že § tem, ker ni rečeno, kdo od-ločuje: o .sposobnosti ali nesposobnosti. 2. Ker se nalaga delavstvu take dolžnosti in se uvaja taka brezpogojna disciplina ter' poslušnost delavcev na-prarn svojim predpostavljenim, da postaja. položaj delavstva podoben sužnjem. Delavcem se odreka vse, tudi najprimiti.vnejše pravice človeka, nasprotno pa se predpostavljenim, tudi učii d i cuv-V ca. izrekati nad njimi najostrejše kazni. 3. Ker se glede kaznovanja predvideva ne samo denarne kazni v izmeri zaslužkov za tri dni, ki jih izrekajo in nalagajo po lastnem prevdarku predpostavljeni sami, ne da bi bila dana delavcem prilika pritožbe. Še več, po .Pravilniku se sme delavce od dela -suspendirati celo za 30 dni brez najmanj še odškodnine, kar znoči možnost izročanja cele delavske družine za celi mesec stradanju. 4. Ker se starost za sprejemanje v službo omejuje za. ženske na 30 in za moške na 35 let, čeprav .so tudi žene stare 40 do 45 let in moški stari 45 do 50 let, ki so za delo Sc popolnoma sposobne odnosno sposobni. Ako bi na ta način postopala tudi vsa ostala podjetja, Vas gospod minister, vprašamo. kaj naj hi sc zgodilo potem s tolikimi -siromaki, ki so že prekoračili 30 in 35 let svoje življenjske dobe? Ali bi v tem •lučaju številni, inače za -delo sposobni reveži ne bili vrženi na pota, na katerih bi prihajali v navskrižje z obstoječimi zakoni, ker uihče noče umirati od gladu? In končno 5., ker sc za takozvane sezonske delavce oh izvršitvi sezonskih poslov predpisuje odpust brez odpovedi dasi predvideva čl. 49 srbskega obrtnega zakona za. vsakega delavca, razen za delavce, ki so delali v akordu, vsaj sedemdnevni odpovedni rok. Podpisana zbornica smatra, da so 'gori navedeni argumenti za takojšnjo razveljavljenje citiranega Pravilnika dovolj tehtni in ,$e nadeja, da bo pri gospodu ministru' našla pravilno razumevanje in pravično rešitev te svoje vloge. Za centralni sekretarijat delavskih zbornic: Dr. Živko Topalovič, 1. 1. Balkanska sindikalna konferenca. Angleški list o živinskem početju bolgarske vlade. 9. aprila t. 1. sc bo vršila v Sofiji Balkanska sindikalna konferenca, katere se bodo udeležili zastopniki vseli sindikalnih organizacij na Balkanu. Povodom te konference piše londonski list »Balkan N ju Servis«: »Balkanska konferenca se bo vršila 9 .aprila v Sofiji. Na dnevnem redu konference je tudi vprašanje postopanja bolgarske vlade proti bolgarskim strok, organizacijam. Mnogo funkcijo-narjev in vodij bolgarskih strokovnih organizacij je izginilo brez sledu. Vladni krvniki so jih mučili in pobili. Od nekaterih bolgarskih sodrugov so se našli le ostanki njihovih živinsko razmesrajenih teles, od drugih se pa v obče še danes ne ve, kam so jih odvedli in kakšen je bil njihov tragični konec. Ve se le, da so bili večinoma živi sežgani, kakor n. pr. znani bolgarski socjjalistični novinar Herbst. Kdor želi, da se ta točka dnevnega i >. ilti lic/ ''nvinviii do V>o mnio;oo<> bolgarsko vlado postaviti na zatožno klop pred celo evropsko javnostjo, naj pošlje znane mu podatke o usodi izginulih bolgarskih sodrugov ria naslov: Socretaire de la Federation Internationale des sindioats, Feucis-Cliadc-s ti; a at 31, Amsterdam (Holande),« Sklicatelji Balkanske sindikalne konference bpdo že pred sklicanjem kongresa samega intervenirali pri bol garski vladi, da očasi trudno. neše traverzo, Vržejo jo.) 1. GL AS: Tako je to, moj dragi! Tu ne bo tako dolgo reda, dokler mi sami stvari ne zgrabimo! Da bo kakor je treba! Brez sile ni nič! (Prižigajo cigarete. Sabotaža. Figura, ki od začetka ne dela ničesar, ampak popravlja trnke in preklado): S silo, vse samo s silo! Pojdi, pa vprašaj one tam, kako jim je bilo zjutraj pri zidu! In oni so tako hoteli! Vse s siio! Jaz vedno pravim: če si polž., najbolje ti je vedno v hišici! Vsak zase, to je najboljše! Kako sedaj živiš, to veš! A kako ti bo jutri, lega ne in veš! kruha F ti in je dobro! Ribe so v morju, vina! Kaj bi pa še! (Ljudje se smejejo.) 1. GLAS od traverze: Tako govorijo vsi rumeni! Skrij glavo! Skrij glavo, prokleti ribar! Vi vsi ste polži! Gadje lem, potuhnjeni! FIGURA: Da, jaz sem rumen! No dobro, pa naj bom rumen! Meni je vseeno rumen ali rdeč! Najbolje je belim! 2. GLAS od traverze: Beli so zmagali v mestu! Sedaj pobešajo in koljejo vse rdeče! 1. GLAS od traverze: To ni res! Časopisi lažejo! Ničesar se še ne ve, kako bo! Že peli dan se bijejo s topovi! tisoče mrtvih! GLAS: Ne boj se, da ne bomo! Moramo! To je še edino pametno! 2. GLAS od traverze: Da se že enkrat reši! Ali levo, ali desno! Da poči, pa naj poči kakoi hoče! Ker tako. kdo zopet trpi? Nihče drugi, kakor mi! In vedno samo mi! Vse to, te vedno prikrajša pri golši! Cene rastejo kakor povodnji, vedno vse samo raste. GLAS od strani: Sedaj je torej, ta vaša slavna republika. a kakšno korist imate od nje? Še huje je kakor prej! Kruha m, petroleja ni, ničesar ni! Republika in ner< publika! Vse to so si izmislili !e tatovi in lopovi, da zbegajo narod! GLAS: Drži gobec ti carisl! Kaj n-nn vedno soli-s pamet? Ti si tal! (Dftkir prih.) Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri. Urtida, 8. marca: Ana Christie. Red A. Četrtek, 4. marca: Zapeljivka. Red F. Petek, 5. marca: Naša kri. Red B. Opera. Začetek ob pol 20. uri. Sredo, «i. marca: .Orfej v podzemlju. Red E. Četrtek, 4. marca: Joungleur de'Notre Dame. Red I). Petek, 5. marca: Zaprto. © Opocsrjsia sc, da eden pat nogsvlc 7. žigom In ?n::mko (rdeto, modro ali z ato) ključ« iraja kakor štirje part drugih. Kupite eden par in prepričajta se. — Nogavice brez tigs) .ključ* so ponarejene Tiskovni sklad. Naš tiskovni .sklad lepo napreduje. Skoraj ni dneva, da ne bi se tega, za obstoj našega delavskega lista potreb-rU‘Sa sklada, z večjim ali manjšim zne-s ‘r,m kdq ne spominjal. Dobrodošel je JK Knb»ek. Vsem darovalcem prisrčna hvala. Danes objavljamo celoten pregled dosedaj nabranega denarja. Prvi darovalec za naš tiskovni sklad je bil takoj 2. januarja s. Al. Knific iz Šiške, ki je daroval za tisk. sklad prispevek Din 10. Ivmalu za njim se je zavedal važnosti materialnih sredstev za delavski tisk sodr. A. Žagar, ki je 20. januarja iz lastne iniciative med svojimi prijatelji nabral Din 87.—. Ko smo pa v sredini meseca febru-uisa pod v zeli akcijo za tiskovni sklad je prva zbirka kiuhljajiskih s o drug ov dala Din 154.25. Rot drugo zbii-ko so nabrali prevaljski sodrugi Din loft.—.' Nato j<. sledil nadaljuj izkaz Din 16.50, tako, da z današnjim izkazom Din 74 zaznamujemo že čedno vsoto Din 401.75 našega tisk. sklada, K tem lepim začetkom le naprej! Nabirajte zn tiskovni sklad! Žrtvujte za list in za se! IV. izkaz nabiralne pole za tiskovni sklad dnevnika »Delavska Politika«. Svetek Din 10, Jakopič Din 3. Bitežnik Din 3, Uratnik Din 10. Vrhove Din 1. astorek Din 5, Zupančič Din 4, J. Se- 5.45, DC"lhin' 01,1 Din L.^Celeš.dfSi^r^:1!-Jurčič Din 3.50, Berdajs Dp, J.’ Din 74.1!:) ' ' % *k,,P« Porotno sodišče. Kako žalostno in bedno je stanje našega iiradhištva nam je dovolj jatmo Pokazala včerajšnja in današnja porotna razprava. Plače so nizke, življenje. drago in ljudje segajo - hočeš, no-čgš — ziveti mora vsak, po tujem mu zaupanem denarju. In tako je prišel pred porotnike včeraj eksekultor l rime, dan as pa poštna pomočnica •Alojzija Kerne, 28 letno preprosto obsceno delile, ki je napravila na v.se jaku ugoden ii t is. Obtožnica ji očita, da •le poneverila 77042 Din pošti)ega denarja. Ivo so prišli njenim rnnnipiila eijam na sled so jo takoj odpustili iz službe in ovadili sodišču. Vendar pa je med kazenskim postopanjem krila ves Primanjkljaj. Prizna .sicer defravdaci-.io. a zagovarja se s tem, sla denarja ni uporabila za eventualne luksuzne predmet1, ampak zn najnujnejše življenjske potrebščine, poleg tega se je pa še žrtvovala za druge in plačala raznim osebam dolgove. Skušala je škodo takoj poravnati, a ni mogla. Pozvane Priče jo slikajo kot pošteno in solidno žensko. Porotnikom je bilo slavljeno 'mo glavno vprašanje, alt je poneverbe kriva, kur so potrdili. Senat jo je 'dr-odil na poldrugo leto težke ječe; v ®° kazen se pa všteje preiskovalni zaboj- Možno ie. da so nekatero mila dobra boljše, kakor Schicht-ovo ni niti eno. Najboljše je edino : Schžchiovo milo znamka .Jelen". Kupujte !e najboljše milo! Pri uporabi se izkaže, da je nejcenejše. Bodite previdni, ako Vam ponujajo druga mila kot ,,ravno tako dobra, kakor Schichiovo". Za najboljšo kakovost jamčita le ime SCH1CHT in znamka ..JELEN". Dnevne novice. Križem sveta. Sovjeti odredili, da železničarsko delo ni za ženske. Sovjetska vlada je odredila, da ženske ne bodo več zaposlene na železnicah. Zadnja leta si je večje število žensk izvolilo službe stro-jevodkinj, sprevodnic, kurjačic i. t. d. Vlada je mnenja, da je to delo prete-žavno in zahteva preveč odgovornosti za ženski spol, 10 »božjih« zapovedi fašistov. Fa- šistovska organizacija na južnem Tirolskem, je predelala dekalog (deset božjih zapovedi), ki se naj glasi: 1. Italija je sveta; 2. Rimljani so nadkri-lili svet in današnji Italijani so nepremagljivi; 3. Brennersiki prelaz ni konec, temveč začetna točka; 4. eu Italijan je vreden tisoč tujcev; 5. italijanski produkti so najboljši na svetu; 6. italijanska scenerija je najlepša; 7. kdor hoče uživati scenerijo, mora imeti italijanske oči; 8. Italija ima pravico, monopolizirati italijanske inspiracije; 9. Italijani so odkrilili vse; 10. vsi tu.ici morajo s svetim strahom stopiti na italijanska tla. Vse kaže, da faši-stovskn nadutost nima mej. Pijan policaj ubil gostilničarja. Detektiv Thomas Chri.sten.seu je ustrelil VVilliama \Varwreynkiewicza, lastnika obcestne gostilne Radio club, severno od Nilesa. Detektiv je bil pijan, stopil v gostilno in zahteval pijačo. Lastnik mu je rekel, naj se izgubi, nakar je detektiv potegnil revolver in ustrelil dvakrat. Bil je na mestu aretiraj i. Izreden jubilej. Ludvik Bertrand, očak belgijskega socijalistifchega po kreta, je pred kratkim* praznoval 70-letnico svojega rojstva. V Belgiji ni niti ene. zadruge, uiti ene socijalistične ‘uganizacije, v kateri bi ne deloval Bertrand, V .svojem 16. letu je insceni- ‘!rV1 ujkV,ki mu > tudi uspel. I m vsem soerjuhstjčuem llDkrotu Be,- g.je je on ed.n,, k, je zna, uravnavati točno smer m začrtal raooijalizmu no_ vib potov, ki so delavstvu dala novih ■pogledov v interese človečanstva. Uživanje surovega mleka je marsi-kje v navadi in ponekod prevladuje* celo mnenje, da je surovo lnleko bolj zdravo in tečno kot pa kuhano. Zdravniki so večinoma pobijali tako mnenje. toda natančno in eksaktno niso mogli dognati škodljivosti surovega mleka. Te dni so pa praški zdravniki našli v surovem mleku bacile trebušnega tifusa in takoj izdali oklic, da je uživanje surovega mleka nevarno in da se naj torej pije samo kuhano mleko. Star rusld klošter zgorel. Starodavni trnjavski samostan Tihvin, eden največjih in najglasovitejših samostanov na svetu, ki se je nahajal sto milj vzhodno od Ljeningrada, je zgorel. Goreti je začelo v poslopju, v katerem so bili nastanjeni vojaki. Zgodovinska knjižnica in druge dragocene starine v samostanu .so bile rešene. Klošter je bil sezidan v 16. stoletju, za časa carja Pavla T. Srečno Sarajevo. Zakaj se v zadnjem času vsi naši veliiki političarji zatekajo v Sarajevo, da tam povedo svoje mnenje o političnem položaju, sambogvedi in modrost političnodržav-niška. Zadnjič je gosto besedičil v Sarajevu sicer kratkotsesodni Radič, nekaj dni za njim je pa žugal in deklamiral istotam integralni Pribičevie, sedaj pa javljajo,’ da pojde v Sarajevo tudi Pašic in da .se vršijo zato velike priprave. Pašic bo govoril, in to je že nekaj, a poleg tega se bo vršila tudi velika— revija radiikalne partije. To bo torej zopet nekaj za presrečni Sarajevo. Samo vprašamo, se, komu se je to ubogo, in že od svetovne vojne sem težko preizkušeno Sarajevo zamerilo, da ga sedaj obsipa tako izredna obilica znamenitih govornikov in še bolj znamenitih govoranc in še radikalnih revij povrhu. Ali .so si pa. vise to izmislili in privoščili naši modri državniki zato, da pomagajo na ta. način bednemu Sarajevu in še bolj bedni Bosni in Hercegovini. Mesto velikih kreditov pošiljajo tja vsaj »velike« govornike — in to — si mislijo — je vendar nekaj ... Ustavljena preiskava. Znano je še čitateljem, da je s. Vernik med, volitvami zajel glasovnice firme Bonač v Ljubljani, ki so bile namenjene za tajništvo n aro dnosoci jalistične stranke ter s tem omogočil, da je delavstvo tovarne .svobodno volilo. Tajnik narodnih soeijalcev g. Kravos je s. Vernika ovadil zaradi tega državnemu pravdni št-vu zaradi volilne goljufije. Državni pravdnik pa je preiskavo ustavil, ker v ravnanju s. Včrnika ni našel nič kaznjivega. Oči vi dno .se je postavil državni pravdnik na pravilno stališče, da je s. Vernik s svojim postopanjem nesebično varoval čistost volitev v Delavsko zbornico in uveljavil tozadevne določbe zakona. Jugoslovanski kardinal. Iz Rima poročajo, da bodo v: kratkem izbrali več novih kardinalov, in da dobita ob tej priliki tudi Jugoslavija in Irska svojega kardinala. Alj ni to nekaj velikega in častnega za našo državo, da dobi končno poleg... Irske tudi ona svojega kardinala? Pa naj še kdo reče, (hi ne napredujemo in da nas svet ne uvažajo. ______________________ Izplačilo drž. obveznosti iz prejšnjih let. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo razglaša uradno: Fin. deJ. prejema od drž. upokojencev (upokojenk) in drugih interesentov dnevno urgence za izplačilo pokojninskih zaostankov in drugih pripadlii:n, ki segajo v dobo pred 1. aprilom 1925. Intere-sputje .se ponovno opozarjajo, da so takšne urgence brezplodne, ker je izplačilo 'po veljavnih predpisih nedopustno vse dotlej, dokler generalna direkcija drž. računovodstva za izplačila teh obveznosti po členu 18. fin. zakona za leto 1924.-25. ne otvori potrebnega kredita, kar se pa dosedaj ravno ni zgodilo. Ker se nagiba tekoča budžetna doba h koncu, ni izključeno, da se bo likvidacija dobrega dela teh obveznosti morala prenesti na proračunsko leto 1926.-27., ki se prične 1. aprila t. L Vsekakor delegacija kaikor doslej tudi v bodoče še po službeni dolžne-;ti ne opusti nobene prilike, da izposluje po-voljno rešitev. i ,MruStvo »Treznost« v Ljubljani. V lokalna orgnni-/801 ja sarajevskega Naveza Trezveno- Za, ««1*0 od ,Sveto vojske«, ki ima poleg abstinentov tudi /mernike organizirane, stoji naša organizacija na sledečih zmagonosnih in zn umstveno utemeljenih principih: Člani naših organizacij se zavežejo poleg osebne abstinence i na to, da ne bodo producirali, ne kupovali, ne prevažali in ne pohajali alkoholnih tekočin, služečih za .opijanjenje ljudi. Vidimo, da sloni organizacija na principu železne doslednosti, ki je vedno vsaki pametni ideji pripomogel do potrebnega uveljavljenja in praktično potrebnega efekta. Taka organizacija je za Slovenijo ne-obhodno potrebna. Sloni na principu podrobnega delovanja med narodom in polaga uajvečjo važnost na stalni osebni kontakt enako mislečih ljudi. Organizacija je versko in politično popolnoma neutralna. Takšne organizacije Slovenija dosedaj še ni imela! Upamo, da postane čim več ljudi našega mnenja in da se pridružijo našim vrstam. Če pa osebno še niso prišli-do našegoa stališča, upamo, da se bodo v eminentnem narodnem interesu odločili za naše principe ter tako z zgledom uplivali na bližnjo in daljno okolico primerno njihovemu osebnemu uplivu. Vabimo na sestanke in prosimo, da privedete s seboj tudi euakomislečc znance in prijatelje. Sestanki imajo namen seznaniti euakomislečc ter jih po želji informirati o načinih našega dela. Naša organizacija želi hiti matica za organizacije v Sloveniji. V slučaju željenih informacij se obračajte na predsednika ali podpredsednika, bigi jenski zavod, Ljubljana. Samo za železničarje sc. ho vršilo v soboto, dne C. marca ob 20. uri v I. tovornem skladišču (v prostorih šole) postaje Ljubljana gl. kol. informativno predavanje >0 alkoholizmu«., — Predaval bo zdravnik dr. Fedor Mikic,. Vič—Glinee. V ponedeljek zvečer je bilo v Zadružnem Domu dobro posedeno predavanje »o socijalnih 'bojih živih bitij«. Predaval je sodrug dr. 14. Tuma. —• Poslušalci so prav pazljivo poslušali njegova zanimiva razlaga uja. — Dosedanja predavanja so vzbudila prav lepo zanimanje. Ljudem se odpirajo novi vidiki, nove možnosti premišljevanja. ,In to je glavno. — Te dni (v četrtek) se bo vršilo zopet zborovanje sodrugov. Govoril bo s. Likar o važnosti tiska in delavske organizacije. Vabijo se vsi sodrugi, da se zborovanja zanesljivo udeleže. — »Delavska Politika« dobiva čim več prijate ljev in čitateljev. Pripravlja se večja akcija za pridobivanje novih naročnikov. — »Stan in Dom« .ie dosedaj podprl več delavcev, da so si zgradili male hišice: med temi so ss. Ažman, Žirovnik, Lukančič, Japelj, Galič in drugi. Namerava se pa zgraditi še Več stavb. Le tako naprej. Dobrava pri Ljubljani. V ua§i občini je veliko pomanjkanje stanovanj. Sicer je zadruga »Stan in Dom« na delu, da s pomočjo naše občine zgradi 10 do .20 hišic. Želeti bi bilo, da bi se ta akcija posrečila, ker je potreba zgA veljika. Stanovanjska beda trka povsod na naša vrata. Zveza mest Bosne in Hercegovino, V Sarajevu-se je pričela akcija za ustanovitev zveze mesit Bosne in Hercegovine. Akcija je našla prijazen odmev in se mnoge mestne občine že p)'iglasti o svoj pristop k tej zveži. Moralna propalost se pojavlja povsod in je problem zase, zlasti problem povojnega časa. Krivda je na več .straneh, včasih na moški, včasih na ženski. 'Fe dni je zgodil v bližini Zagreba neobičajen zločin. Mlado deklo, katero je brezposelnost pahnila na cesto, ki pa je vendar obdržala moralno silo v sebi, se je ponoči zatekla k svoji prijateljici. Med potjo so jo napadli štirje moški, jo hoteli spolno izrabiti* ker se je pa znala ubraniti, so ji slekli čevlje in nogavice in tako je pribežala na policijo. Smrt na dvigalu. Mesar.-.ki vaj nec velike tovarne za salame e je hotel povzpeti na dvigalu v sušilnico. Ni .pa dobro poznal konstrukcije in je zašel z glavo med steno in dvigalo. Dvigalo mu je odtrgalo glavo. Smrtna nesreča. V petek se je •mirtno ponesrečil posestnik čopič. Pij .lestvi je splezal v podstrešje skednj \ pri tem pa padel in na mc.stu obležal mrtev. Smolo je imel vlomilec pri stano-' no ju So.se na Mestnem trgu. S pen > c jen (mi ključi je vdrl v sobo, bot ’ .svoj vlom primerno zaračunati, toda pi eden je izvedel nnerf, je moral /hrza ti. V jezi se je izpozabil J. T. in vrgel vajenca C. F. i,z Medvod na kup •Starega železa. Oba sta uslužbena pri strojnih livarnah v Ljubljani. Vajenec je že itak pobil na starem železu, toda on ga je kljub temu obdeloval dal .it in mu s pestjo prizadejal težke poškodbe. Kdor zna, pa zna. Te dni je beograjska-policija vlovila dva razsipna potepava, ki sta pa bila brez dokumentov. Končno so ugotovili, da sta to dva premetena tatova, ki sta nedavno oJu,.-dln nekega bančnika za 140.000 Din. Slran 4. »DELAVSKA PO LI T I K A“. štev. 51. Šport. ASK Primorje : SK Jadran H : 1 ! : 1). V nedeljo so se pokalna tekmovanja nadaljevala in sicer na igrišču ASK Primorje. Veliko število pričujočega občinstva je dokazalo, da vzbujajo pokalne tekme tudi pri nas interes. Sicer je to umljivo, kajti pokalna tekmovanja so res zaniimva predvsem radi tega, ker ne izključujejo možnosti izpada najboljših moštev. To nam dokazuje ravno slučaj med SK Ilirijo in ASK Primorje, ko je moralo izpasti iz tekmovanja eno naših najboljših moštev, t. j. SK Ilirija. Jadran je v nedeljski tekmi oeividno nastopil z geslom: zmagati za vsako ••neno in z vsemi sredstvi. V to svrho je unesel v igro surovost, ki jo pa fungi-■ajoči sodnik ni znal zatreti. V prvem polčasu skoro izravnana igra. Že takoj v počctku je zagrešil .Ta Iran več faulov v kazenskem prostoru. Od diktiranih dveh enajstmetrovk so akademiki prvo zastreljali. V nekako 30 min. preide Jadran v troti napa d ter se delj časa ustali pred nasprotnikovimi vrati. Obramba Pri-morčanov ima polno posla, vendar istega opravi v sigurni maniri. Že izgleda, da je nevarnost minila, kar strelja Rape iz daljave 20 m na gol. Vratar akademikov sploh ne brani, misleč da gre žoga preko prečke. Na njegovo na.i-večje začudenje pa obsedi v mreži. Izravnava je tu. Tempo se pospeši, kajti obe moštvi si hočeta priboriti ep pokal. Medtem ko igrači ASK Primorja igrajo nekam brez volje, nadaljuje Jadran s svojimi napadi in s pravo ambicijo. V drugem polčasu se je slika izpre-rnenila. Jadran je postal žrtev hudega tempa, ki ga ni mogel vzdržati. Akademiki stalno napadajo. V lepih pote- zah se vali napad za napadom na Ja-dranova vrata. Skoro celo moštvo se povleče v obrambo. Napadi Jadrana so le sporadični. V 9 min. izključi sodnik Kern-a, srednjega krilca SK Jadrana radi nediscipline. V 24 min. recontre Perko-Birsa, pri čemer zadobi poslednji precejšnjo blesuro na nogi ter ga morajo odnesti iz igrišča. Igra se nadaljuje. Igralec Penko kljub ponovnim opominom nadaljuje s surovo in življenjsko nevarno igro. Že v prvem polčasu se je v tem odlikoval ter bi ga moral sodnik brez na-daljnega izključiti. Poraz Jadrana se uvidi kot neiz-bežljiv, kljub veliki požrtvovalnosti njegove obrambe tako, da akademiki do konca zabijejo še 3 golov. Pri Jadranu je ugajala obramba, ki je bila najboljši del moštva, krilci požrtvovalni. V napadu je ugajal Rape in na krilu Jamnik. Perko najslabši v moštvu, poleg tega še zelo surov. Pri akademikih je ugajala le v drugem delu igre napadalna vrsta, posebno desna stran. Uršič slabši kot običajno. Krilska vrsta se tudi ni zmogla znajti v prvem 'polčasu, med tem ko je obramba briljirala z izjemo prvega gola, katerega bi Erman lahko obranil. Sodil je sicer objektivno, toda premehko g. Strnad. Storil pa je napako v prvem delu, ko ni priznal gola, streljanega po Ermanu II baje radi ofsi-da. V taki gneči, ko je stalo v tem momentu najmanj pet igralcev Jadrana na golovi črti, ne more biti slučaj of-sida. Maribor. Delavstvo rabi svojo dvorano. Zadruga »Ljudski Dom« je sklenila, pozvati delavstvo in organizacije, da pod- piše gotovo število deležev za zidanje velike dvorane v »Ljudskem domu«. Dvorana naj bi stala na vrtu Lj. doma in po svoji obsežnosti zajela okoli 1000 obiskovalcev. V kratkem se prične s podpisovanjem deležev po 125 Din in upamo, da bo akcija rodila uspeh. Več še poročamo. HigijeiLska razstava v Kazini. Ob 11. uri v nedeljo so otvorili higijensko razstavo v kazinski dvorani in bo odprta do 1. marca dnevno do 6. ure zve-čer. V nedeljo je razstava odprta cel dan. Vstopnina znaša 2 ali 4 Din. Delavci: Zdravje je moč. Obiščite razstavo! Predavanja v Studencih. Ljudska univerza v Mariboru priredi svoje predavanje o higijeni tudi v Studencih. Le žal, da so zbrali v nepoučenosti razmer Sokolski dom za mesto predavanj, kamor naše delavstvo sicer ne zahaja rado, vendar mu priporočamo udeležbo. Predavanja se vrše v ponedeljek, sredo in petek, vedno ob 7. uri zvečer. Predavali bodo gg. zdravniki iz Maribora. Posamezne slilke pokažejo v filmu. Delavska zavednost, kje si? V neposredni bližini Maribora je gostilna, na koje lokal je vsled pomanjkanja prostorov v Del. domu marsikatero naše delavsko društvo navezano. Taki gostilničarji žive zgolj od delavskih žuljev in grdo je dejstvo, da smo našli v tej gostilni vse mogoče časopise, le delavskega ne. Opozarjamo gostilničarja, da čim prej naroči socijalistični list, pa bodisi že »Voksstimme« ali »Delavska Politika«. Delavci bodo odslej nato pazili. — Delavec. Naši železničarji so v zadnjem času razvili živahno organizacijsko delovanje. Dosti se vrši zaupniških sej in skoro bo zaupnikov toliko, kolikor je bilo zborovalcev takrat, ko so železničarje mešali Radiči in Zeboti. Razume sc, da je z novimi elani prišel v organizacijo tudi nov duh, nova mnenja in novo življenje. In vse to veje iz njihovih sestankov. Razumljivo je to, to je pokretu potrebno! To bo dvignilo malodušnost enih in ohladilo nepreračuna-no navdušenje drugih. Enotna organizacija postaja čezdalje močnejša in nikdo je ne podere več. Zato upamo, da pojdejo železničarji letos 1. maja zopet z nami. Ptuj. Podružnica delavskega konzumnega društva v Ptuju sklicuje za svoje člane članski zadružni shod, ki se vrši v nedeljo, dne 14. marca t. m. točno ob pol 10. uri v gostilni pri Pošti. Dnevni red: 1. pomen zadružništva in naloge članstva, 2. slučajnosti. Govornik iz Maribora. Ker je shod velevažen, je dolžnost vsakega člana, da se sigurno udeleži ter pripelje seboj novih članov, pripeljite seboj tudi žene. — Odbor. Podružnica »Svobode« v Ptuju sklicuje svoj redni občni zbor v nedeljo, den 21. t. m. točno ob pol 10. uri dopoldne v gostilni pri Pošti. Dnevni red: 1. poročilo starega odbora, 2. volitev novega odbora in pododsekov,3. slučajnosti. Sodrugi in sodružice, dolžnost je da pridete vsi in pomagate graditi našo bodočnost. — Odbor. Iz Mežiške doline. Prevalje. Zopet povečanje zadružne posesti. Konzumno društvo za Slovenijo je te dni kupilo hišo ge. Scharf z vsem zemljiščem. V hiši bodo stanovanja za tukajšnje zadružne uslužbence. Ker je ta hiša v neposredni bližini Zadružnega doma, se je zadružna posest s to kupčijo zelo spretno in dobro arondirala. Le tako naprej. Odprodaja zimsko blago in ostanke v lastno izgubo. Vse drugo blago pa po zelo znižani ceni. 89 Sentpitirslii bazar Ljubijini, Martinova g. 8. Sirite Drl. Politiko! Proda se temnomoder kostum za nizko ceno. Naslov se izve v upravi lista. 124 Makulaturni papir se proda po 4'— Din za 1 kg. Več se poizve v upravi lista. 103 Polenovko namočeno, marinade vseh Vrst po konkurenčnih cenah morske in sladkovodne ribe dobite vsak dan v špecijalni trgovini 90 „R ibaw Ljubljena, Gradišče 7. jPfI nakupu spomladanske in letne moške obleke obrnite se zaupno na specijalno zalogro češkega ir» angleškega sukna JOSIP IVANČIČ, Ljubljana, Mikloatcava cesta 4. Naj večja izbera! — Cene neverjetno nizke! — Oglejte si zalogo! — Pprepri- čajte se! — Ostanki skoraj za polovična ceno! Leposlovne knjižnice II. zvezek CHARLES DICKENS: Preve! * * * 1926 Cena Din 12. Naročajte to lepo delo pri Zadružni založbi v Ljubljani. J Produkcija - krema za čevlje. Zahtevajmo in kupujmo vedno in povsod le »Produkcijo kremo“ za čevlje. 130 Ključavničar preizkušen strojnik in kurjač z daljšo prakso v elekrični centrali išče primerne službe Cenj. ponudbe pod »Spreten" sprejema uprava 1.1. t35 Prepričajte se o trpežnosti vrvarskih izdelkov iz prve kranjske vrvarne loan H. Udarnic Ijublana, Sv. Petra cesta 31 in pri podružnicah Maribor, Vetrinjska 20, ter Kamnik Šutna 4. Vsled ugodne nabav« »me znatno znižali »ene i nogavicam in drugim : pleteninam a ■ • P. n. trgovce in Konsumna društva prosimo, j da zahtevajo cenike, ter se priporočamo ■ j i. Franzi C sinoči Poštni predal 44. Ljubljana« Priao* IO. BBBBBBBBfflBBBBBBBBBBflBBBBBBaBB Kupujte srečke državne razredne loterije pri Zadružni banki g Ljubljani illelisantlFova cesta S. Glavni dobitek Din 1,900.000- . Vsaka druga srečka zadene! Cena: cela srečlia Din 80*—, polovica srečke Din 40—, četrtina srečke Din 20—. Naročilo potom dopisnice zadošča. m m u m B m B m a Kdor želi kupiti prvovrsten in poceni PREMOG in sploh kurivo naj ga naroči pri PRODUKCIJI €€ osrednji zadrugi asa nakup to prodajo r. z. 25 o. 9 L3UEL39HI, Tržaška cesta, kalonija „5tsn in Za Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — Izdaja konzorcij »Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. Lisk J. Blasnika nas) v Ljubljani- tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.