Osebne vesll. S0 let je dočakal dne 19. januarja v župniji Nova cerkev nad Celjem g. Fr. Jankovič. Rodil se je v Stari Loki pri Škcfji Loki. Izučil se je klobučarstva ¦in se je naselil po pomočniški dobi v iVitanj-u kot samostojen klobučar. Oče Jankovič je bil delaven, pravi ikršjčstnsiki mož in v dobi procvita nemškutarije zaveden Slovenec. Po smrti prvc žene se je poročil z gospo Antonijo Lešniik, vdovo Tevž. Izročil je svoje posestyo v Vitanju sinu Viktorju, sam se je preselil v Novo cenkev, kjer še scdaj živi Krepka slovenska korenina je oče g. dr. Fr. Jankoviča, znamenitega zdravnika v Mariboru in ministra v pokoju. Zaslužnemu možu naše iskrene častitk"e k redkemu jubileju! Zlato poroko sta obhajala v Škofji vasi pri Celj*u dne 28. t. m. v ozkem rodbinskem krogu ugledni veleposestnik g. Franc Čepl in njegova soproga gospa Marija. Taki jubileji vzornega krščanskega zakonskega življenja so danes že rcd.k pojav. Bilo šc nadalje srečno! Nesreče. Sreča v nesreči. Izpod grada v Ptuju sc je odlomila velika skala, odnesla s seboj precej zemlje in vsa ta navlaka je zdrobila in zasula gospodarsko poslopje in klct, last sodnega oficijala g. Pinterja. Plaz se je ustavil tik pred hišo. Domači so bili v usodnem trenutku v stanovanju. S poslopjem vred so uničeni vsi spravljeni poljski pridelki ter živila. V nevarnosti so vsc ostalo hiše, ki stojijo pod gradom. Na merodajnih mestih bodo storili vse, da preprečijo nadaljnc nosrečc. Smrtna žrtev nežnatnega ruvanja. Dne 26. januarja sta prala v celjski mestni iklavnici čreva mesarska pomočnika: 301etni Franc Lešnik in 181etni Jožef Brezovšek. Pri delu je prišlo do prepira. Brezovšek je navalil na Lešnika, ki je imel v roiki mesarski nož. Hoteč se Brezovšeka ubraniti, se je napadeni naglo okrenil in je zadel tovariša tako globoko v trebuh, da je zabodeni kmalu izdihnil. Lešniik se je java! sam policiji z izpovedjo, da je došlo d< uboja po nesreči. PREPOZNANE ŽRTVE ŽELEZNIŠEEGA ATENTATA. Zadnjič smo poročali o eksploziji pe klenskega stroja v vagonu brzovlak: med postajama Videm-Krško in Breži ce. Eksplozija je zahtevala tri smrtm žrtve, ki so bile vsled ognja zoglenele, da ni bilo mogoče takoj ugotoviti, kedc da so. Žrtve so položili v krste in so jih prenesli v mrtvašnico na Vidmu. Na te lefonično obvestilo iz Zagreba je prihitel iz Dunaja na Videm dne 23. januarja g. Ernest Wachtel, brat enega izmed treh smrtno ponesrečenih v spremstvu pokojnikove hčerke. Hčerka Truda je pr&poznala v enem mrtvem svojega očeta Edvarda po ostanku kravate, delu verižice in po poročnem prstanu z urezanim imenom njegove soproge in z datumom poroke. Pokojnilk je bil premožen lastnik večje zavarovalnice na Dunaju, star 52 let. Truplo Edvarda Wachtel so prepeljali na Dunaj. Kot druga žrtev je bdl ugotovljen 24. januarja uradnik ikemične tovarne \ Hrastniku g. Friderik Barachini. Prepoznali so ga po zelenem lovskem klobuku. V pondeljek dne 22. januarja zjutraj se je odpeljal s kočijo iz Hrastnika na Zidani most. Odpravil se je bil na 14dnevno poslovno potovanje po Dalmaoiji ter Liki, da bi prodajal za tovarl.o umetna gnojila. Kočijaž, ki ga je vozil na postajo, je potrdil, da je imel zelen iklobuk. Tudi sprevodnik prizadete ga brzovlaka je pripovedoval o sloven skem potniku, iki je stopil v vlak s karto III. razreda in se je pozneje preseli' v nesrečnj vagon II. razreda. NjegovŁ. žen_. Tea je na Vidmu takoj spoznala zeleni iklobuk kot lastnino svojega moža in ostanke ure, ki se je v ognju raztopila. Pokojni se je rodil leta 1896 v Hrastniku, zapušča ženo in desetletn< hčenko. Truplo Barachinija so prepe liali iz Vidma v Hrastnik. O tretji žrtvi so prvotno trdili, da gi( za nekega zdravnika iz Dunaja. Spre vodnik je izpovedal, da je tretji ponc srečenec govoril hrvatsvko. Potoval je i. Dunaja. Na naši meji je kupil listek o< Št. Ilja do Zagreba. Pomotoma je stop; v tržaški vagon. Še le med Celjem tr Zidanim mostom se je preselil v usod( polni voz. V mrtvašnici na Vidmu .« označili to zoglenelo truplo kot »potnii drugega kupeja II. razreda«. — Ljul; ljansika policija j'e dognala dne 25. ja nuarja, da je tretja žrtev ladijski stro.j nik Jakob Kapus iz Trsta. Kapus j< imel opravka na Dunaju. Usodnegadm je odpotoval iz Avstrije proti Zagreb. kjer ga je doletela mcd vožnjo strašn; smrt vsled eksplozije pekl. stroja. Razne novice. Vrli in požrtvovalni Dobrovčani. V vasi Dobrovce v župniji Slivnica pri Mariboru so pozidali tamošnji vaščani prav lepo podružno cerkev. Svetišče so pričeli graditi v še dobrem letu 1924 in je danes dograjeno, manjka še samo notrajna oprema: oltarji in drugo. Stavba je stala dosedaj 90.000 Din, kar zna5i lepo svoto in je bila nabrana s prostovoljnimi donesiki požrtvovalnih Dobrov čanov. Na glavni oltar bo prišel lep in zgodovinski Marijin kip iz leta 1200. Omenjena Marija z Jezuščkom v naročju je bila svoj čas v slivniški župni cerkvi, sedaj je v kapelici v Dobrovcah. Priporočamo nabiratelje za novo dobrovško cerkev darežljivim srcem dobrih slovenskih Marijinih častilcev! Razveljavljena oprostilna sodba. — Lovski čuvaj Janez Zaplotnik iz Gozda pri Križah na Kranjskem je bil oproš_en od obtožbe, ker je ustrelil lani dne lO.maja na Kriški gori čevljarja Andreja Kuharja v mnenju, da je zadel ruševca. Državni tožilec se je pritožil radi ¦oprostitve in dne 24. januarja je razveljavilo ljubljansko apelacijsko sodiš&e prvo sodbo' in je obsodilo lovskega čuvaja na tri mesece strogega zapora. Zaslišan je bil tokrat izvedenec, ki je trdil, da bi bil moral obtoženi lovski čuvaj znati, če zleti ruševec z drevesa, se ne skriva v grmovju. Lovsko pravilo se glasi: »Ne streljaj, če se nisi prepričal, nakaj streljaš!« Nov sleparski škandal na Francoskem. Ogromna sleparska afera Staviskega še davno ni zaključena in je tudd zaradi nje morala odstopiti sedajna francoska vlada, proti ikateri so se vršile neprestano demonstracije in krvavi nemiri. Med tem, ko je slučaj StaviSki še v živem ospredju, poročajo iz Pariza o najnovejši sleparski zadevi bankirja Georgesa Aleksandre, ki je že pod ključem in spada njegova sleparska zadeva med največje v zgodovini. Georges Aleksandre je osleparil od leta 1931 n.pv. j za vpčje svote: 3 poslance, 18 EEjUjaga francoskega sleparja StaTiskega. Deset žrtcv letalske nesrece pri francoskem mestu Corbigny so položili v Pa-rizu na mrtvaški oder. prefektov, 30 intendantov, 12 predsednikov sodišč, 2 državna tožilca, 2 namestnika državnih tožilcev, 50 sodnikov, 12 policijskih ikomisarjev, 103 vodje zemljiških knjig, 307 izterjevalcev davkov in 75 častnikov. Navedenim je prodajal delnlce podjetij, ki jih je bil sam osnoval, a so bile popolnoma brez vrednosti. Aleksandrejeve goljufijepresegajo svoto 200 milijonov frankov. Take slucaje bo treba iztreblti. Nad mizarsko orodje so se spravili Iz zaiklenjene delavnice mizarskega mojstra Jožefa Vesenjaka v GorLšnici pri Ptuju so odnesli vlomilci mizarsko orodje in raznih drugih predmetov za 1000 Din. Najden umorjen novorojenček. — V Martijancih v Prekmurju je našla posestnica NovaJk v svojem sadovnjaliu trupelce novorojenčka. Brezsrčna mati je otroka koj po rojstvu ubila najbrž s kolom in ga odvrgla. Obsodba radi uboja. Obširno smo poročali o uboju Martina Meha v župniji Z jadrnico hoče objadrati svet Fraucoz Alain Gerbault, ki se je podal na pot dne 27. septembra 1932 iz francoske luke v Marseille. V severnoameriški državl Colorado so odpravili za nsmrčenje električni stol. Na smrt obsojcne nsmrtijo s strupenim plinom. S plinom je bil v zgorajnl celici usmrčen mladostni morilec Walter Renpin. Smartno ob Paki, (ki se je dogodil letos dne 6. januarja. Na odgovor pred celjsko sodižče sta bila pozvana dne 23. januarja 261etni posestnik in krčmar Fr. Verdev in 221etni delavefc Srečfco Tajnik, oba v Paški vasi. Omenjenega dne je pil Martin Meh z obtoženima in še s štirimi fanti v Verdevovi gostilni v Paški vasi. Po odhodu Meha iz kr.me s-o zažvenketale šipe na gostilniški sobi. Tajnik je skočil ven in je našel pred krčmo Meha. Takoj je prišlo do spopada in je dobil Tajnik zabodljaj v hrbet. Krčmar Verdev je pohitel ven, zagrabil je kol in udrihnil parkrat Meha preko glave. Udarjeni se je takoj zgrudil in še le nato ga je lopnil Tajnik preko trebuha. Meh je radi zdrobljene lobanje kmalu izdahnil. Verdev je trdil, da se ni dotaknil Meha, dočim je Tajnik izpovedal, da je Verdev udaril Meha večkrat s ikolom po glavi. Franc Verdev je bil obsojen na dve leti robije in petletno izgubo častnih pravic, Sre&ko Tajnik pa na 1 mesec strogega zapora. Ostra obsodba radi težkega obstrela. Oženjeni delavec Ivan Kocmut z Janževskega vrha je živel pri vdovljeni sosedi Mariji Januš. Ko je zvedel, da se hoče Januševa omožiti z drugim, jo je začel pretepavati. Lani dne 30. septembra je odšel Kocmut z doma z grožnjo, da ne bo dobro, ko se vrne. Prestrašena ženska je pdklicala na pomoč soseda. Kocmut se je vrnil zvečer z nabito puško in ustrelil skozi zaprto okno. Polni naboj šiber je zadel Januševo v glavo. Sosed je spravil težko obstreljeno v ptujsko bolnišniico, kjer so ji rešili živIjenje, a je ob levo o!ko in desno je tudi v nevarnosti. Dne 26. januarja je bil Kocmut od mariborskega sodišča obsojen, ker je izvršil dejanje po treznem prevdanku, na 12 let robije, na trajno zgubo častnih pravic in Januševi rnora plačati 10.000 Din za bolečine. Proti oi>sodbi je vložen priaiv. Zaslužena kazen. 311etnemu posestniku Ivanu Koprivniku iz Cerovca prd Rogaški Slatini je prodala Marija Osefc dne 18. septembra 1931 in izročila po- sestvo za 13.000 Din poi obljubo, da jo bo poročil. Po predaji posesti je pa Koprivnik spremenil obljubo zakona v — batine in je iskal drugo nevesto. Dne 28. oktobra 1. 1. je poklical Koprivnik sosedo in ji povedal, da je Osekova v noči umrla. Ženskam je še natvezal, da je morala Os-kova v nooi pasti s peči in se je ubila. Pri preoblačenju mrtve za mrtvaški oder so opazile sosede na rajni znake nasilne smrti. Osekovo so pofcopali, jo izgrebli in sodno raztelesenje je dokazalo, da je bila zadavljena. Koprivnik je tajil dne 26. januarja pred celjskim sodiščem krivdo, a je bil obsojen na dosmrtno ječo. Obsodba radi krvavega dejanja. Dne 30. novembra 1. 1. je prizadjal radi dol- gotrajnih prepirov posestnik Fr. Dečman iz Senovice v župniji Šmarje pri Jelšali čevljarju Jerneju Zupančiču s sekiro devet udarcev po glavi. Težko ranjeni je na posledicah poškodb umrl v celjski bolnici dne 6. aecembra 1. 1, Dečman je bil dne 26. januarja v Celju obsojen na 7 let robije. Proti obsodbi je vložen priziv. Mladostni vlomilci in tatovi na zatožni klopi. Lansko poletje in jesen je vršila mladostna vlomiilska družba pravo strahovlado nad mestom Kranj in nad okolico. Organizirana brezposelna di-užba se je iklatila okrog pod svojim glavarjem in vlamljala% kjerkoli je čula, da je ikaj denarja. Obtožnica pravi, da so nepridipravi lani dne 7. sept. pri belem dnevu udrli v trgovino Ahačič ter Šifrer v Kranju. Odnesli so gotovine 8900 Din. Glavar je razdelil plen med svoje tovariše taiko, da je prejel eden 2200 Din, drugi 1200 Din. Po posrečenem vlomu se je odpeljala deteljica na Jesenice ter Bled ter zapravljala denar. Pri drugem večjem vlomu v Šavrovo ikrčmo v Kranju so računali na Na Japonskem so dobili prestolonaslednika in celo cesarstvo se je vzradostilo radi tega dogodka, Cesarski dvoi se zahvaljuje ljadskemn navdušenja. 30.000 Din, a jim je padlo v roke le 130 Din. Dne 20. septembra se je odpeljala tolpa v Tržič, kjer so vlomili v Ruhovo gostilno. Prepričani so bili, da se bodo polastili 50.000 Din, a so se morali zadovoljiti s 30 Din. V Trbojah so hoteli dvakrat vlomiti pri posestniku Anžeku, pa jim je nakana izpodletela. Trikrat so vlomili v tiskarno »Sava« v Kranju, vsikdar so odnesli le rrialenkost. Razen omenjenih vlomilskih dejstev je izvršila družba še več manjših tatvin. Dne 25. januarja se je bavilo z žalostno družbo ljubljansko sodišče in je mladostne izprijence tudi strogo obsodilo. Starejši maloletniki so prejeli prav primerne, a rnilejše ikazni. Drugi, štirje polnoletniki pa so dobili: samski Viktor Markelj, stanujoč na Jesenicah, 9 mesecev strogega zapora; Albin Šmid, človek brei. stalnega bivališča, 1 leto in 1 mesec strogega zapora, hišnik Jože Ahačic na 5 mesecev strogega zapora in glavar te tolpe France Magdič na 2 leti in 4 mesece robije. Vsi so bili nadalje obsojeni v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 in 3 leta. Obsojenci so brez nadaijnega ikazen sprejeli in so odšli v žapoie okrožnega sodišča. Bosanec pripravil požig barake, katero je poprej zavaroval. Ob Vodovodni cesti v Ljubljani v gramozni jami poseda Bosanec Imbro Hamžič barako. Poleg lastnega stanovanja je oddajal prostore še dvema družinama. Hamzič je znan nasilnež, ki ima na vesti uboj. V baraki je skrival nepošteno pridobljeno blago in so se shajale pri njem sum- Ijive osebe. Lani novembra je zapustil barako in se je odpravil v svojo domovino. Pred odhodom je zavaroval svoj imetek v gramoznici: barako za 15.000 Din, razne nepremičnine za 5000 Din. Nagovoril je tovariša Mehmeda, da bi naj barako spalil v njegovi odsotnosti proti nagradi 2000 Din. Policijaje napravila v baraki slučajno preiskavo in odkrila za požig pripravljene sveče ter petrolej na raznih koncih barake. Mehmed je priznal po daljšem oklevanju dogovor s Hamzičem in je moral takoj v zap-or. Imbra Hamziča so prijeli v Bosni in so ga pripeljali v Ljubljano. Ako bi bil požig uspel, bi bila lahko nastala velika požarna nesreča, ker stoji Bosančeva baraka v bližini drugih, ki tvorijo celo kolonijo.