LJUBLJANSKI ČASNIK.
St.
I petih 21. Su&ea
18S1.
Povabilo na naročbo.
S pervim dnevam maliga travna tekočiga leta se začne nova naročba na časopis ^Ljubljanski Časnik".
Naj častiti bravci sami sodijo, ali je vredništvo o začetku leta naznanjenim obljubam in postavljenim vodilam zadostilo, ali saj, kolikor je bilo mogoče, zadostiti si prizadevalo. —
Kar smo takrat omenili, tudi tukaj ponovimo:
»Ljubljanski Časnik" bo sploh iz celiga serca Avstrijanec in kakor takšin posebno Slovenec. — Kakor Avstrijanec bo on, kar se bode le storiti dalo, vse podperal, kar naši dragi vesoljni Avstrii k dobrimu služi, in se bo vsimu zoperstavljal, kar edinost in mir med bratovskimi ljudstvi overa.
Kakor zvesti sin svoje slovenske matere si bo »LjubljanskiČasnik" iz cele moči prizadeval podpiran po enakomislečih naše ljudstvo na tisto stopnjo omike ali izobraženosti, blagostanja in sreče povzdigniti, na kteri se druge ljudstva znajdejo, in ktere je ono tudi popolnama vredno.
Vlada je „Ljubljanskiga Časnika" izvolila, svoje ukaze oznanila in postave Slovencam naznanovati. On si bo tedaj prizadeval svojim bravcam pravi pomen novih postav, kjer bo potreba natanjčnejše razlagati, in vladi deželne potrebe kazati.
Politiški stan evropejskih zadev je tak , de bomo gotovo v kratkim zlo važne in imenitne prigodbe, morebiti v mnogih deržavah doživeli. — Borno tedaj zgodbe politiškiga sveta in posebno Avstrije skerbno nabirali, in kar bode le mogoče naglo častitim bravcam prinašali. —
Kar se tiče politiškiga mnenja, je naša zastava znana, ktere se bomo tudi v prihodno zvesto deržali: svobodna, samostojna, ne-razvezljiva vstavna avstrijanska deržava, z enakopravnostjo vsih narodov po postavi 4 sušca 1849. — Vsi vodivni sostavki bodo temu namenu primerjeni, naše geslo je: Avstrija čez vse.
Svoje obljube dopolniti »Ljubljanski Časnik" le zamore podporan po enako mislečih. Naša slovenska domovina šteje toliko mož iskrene domoljubnosti in izverstne učenosti, kterih (žali Bog) skrite zaklade bi mi zlo radi v verstice našiga časopisa jemali, še poznim vnukam v spomin in slavo naših rojakov. Prosimo tedaj „Lepoznanski list" okinčati z poezijo in prozo, posebno bi vošili: cesto-pise po slovenskih krajih, življenj opise imenitnih Slovencov, popisovanje slovesnost na kmetih, domačih šeg in navad, zgodovinske spominke slovenskiga rodu, narodne pripovedke in pravlice, narodne pesmi itd. itd. — Kar je enimu nemogoče se bo slavno končalo viribus unitis.
»Ljubljanski ČasDik" izhaja vsak teden dvakrat in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blazniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje.
Pisma, v kterih se naročnina pošilja, se morajo po novih postavah frankirati.
Dopisi naj se pošiljajo v tiskarnico Jožefa Blaznika.
V Ljubljani 14. marca 1851.
D. Melcer, odgovorni vrednik.	Jožef Blazuik, založnik.
Tradnl del«
12. marca 1851 je bil ravno tu II. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1850, ki je 6. januarja 1850 v edino-nemškem, 6. septembra 1850 v slovensko-nemškem , 27. septembra 1850 v talijan-sko-nemškem, 29. oktobra 1850 v horvaško-nemškem, 3. decembra 1850 v česko-nemškem in 14. januarja 1851 v madjarsko- in 6. marca 1851 v rusinsko-serbsko- in romansko-nemškem dvojnem izdanju na svitlo prišel, v poljsko - nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlal.
Zapopade pod
Št. 2. Cesarski patent od 30. decembra 1849, s kterim se deželna vstava zavojvod-stvo avstrijansko nad Anižo z dotičnim volit-nim redam za deželni zbor razglasi in naznani.
Dunaj 14. marca 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
prostovoljnih prineskov v zalog (fond) normalnih šol z nekterimi premembami tudi vojaškim sodnijam razglasi, da nej se po njih ravnajo. — Razpis vojaškiga ministerstva od 8. februarja 1851, s kterim se bolj natanjko odločbe zastran zapriseganja vozotajstva na znanje dajo. — Cesarski ukaz od 10. februarja 1851, s kterim se §. 408 reda kazenske pravde zastran tega razlaga, kdaj se je cenitne prisege za iznajdbo odškodovine s kaznjivim djanjem poškodovaniga posluževali. — Razglas krajnskiga deželniga poglavarja od 19. februarja 1851. Uravnava ravnave glede razprostiranja zasledovavnih ljstov in sicer popisovanj oseb in reči.
18. marca 1851 je bil IV. del, III. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan, ki zapopade:
Cesarski ukaz od 25. januarja 1851, s kterim se da povelje, vojaško vozotajstvo (tar-ničarstvo) na vojaške člene zaprisegovati. — Okolnik ministerstva za vojaštvo od 8. februarja 1851, s kterim se cesarski patent od 28. junija 1850 zastran pristavljanja izpe-Ijavniga poterjila (poterjila izpeljivosti), in ukaz ministerstev pravosodja, denarstva, potem bogočastja in uka od 8. novembra 1850 zastran pobere in zaračunanja postavnih in
Ne vradiii deS.
Če Avstrija z vsimi kronovinami novo vstavljeni nemški zvezi pristopiti, ali le z nekterimi?
CDalje.)
II.
Rožni cvet leta 1815 v zgodovini slavniga spomina zgubil ne bo, 18. dan tistiga mesca je Napoleonovo cesarstvo po zmagi pri Wa-terloo v prah raspadlo, ravno tisti dan pa so tudi nemški knezi zavero nemških deržav podpisali in ji tako vesoljno veljavnost dali. Ob-segla je ona 38 samostojnih deržav, namreč 34 samovladi j, ino štir svobodne mesta pod republikansko vlado. Med samovladnijam je bilo eno cesarstvo (avstriansko) pet kraljestev, namreč porusovsko, bavarsko, vviirttem-
berško, hanoveransko in saksonsko, in druge nadvojvodije, vojvodi je in knezi je. — Namen te nerazvezljive zaveze je bil: z zedinjeno močjo sezoperstaviti vunajnimu sovražniku, ki bi vtegnil eno ali drugo družbinih dežela nadlegovati — sicer pa tudi za notranjo vravnavo zedinjenih deržav skerbeti. Od časa do časa so bili poklicani veliki posvetovavni zbori, ki se zbori deržavne nemške zaveze imenujejo v starim nemškim mestu Franko-brodu Majnskim, — tam so se znidili ob odločenim času pod pred sed niš t vam Avstrije poslanci vsih deržav nemške zaveze, in kar so oni sklenili, je vsim veljalo. Med temi vladami so bile le dve velike evropejske deržave namreč avstrijansko cesarstvo, in porusovsko kraljestvo. Tudi dve zvunajni vladi so zastran posamesnih del nemški zvezi pristopile, namreč danski kralj zastran Holsteina in kralj doljnih dežel (Niederlande) zastran Luksenburga. Tudi austrijanska in porusov-ska vlada niste z vsimi svojimi deželami nemški zvezi pristopile. — Avstrija ji je odločila Galicijo, vse dežele ogerski kroni poddane namreč Ogerško, Hrovaško, Slavonsko, Er-deljsko, in celo Granico; Dalmacijo in lom-bardo-beneško kraljestvo; Porusovska vlada je odločila kake proti izhodu ležeče dežele.
Zakaj je takrat avstrijanska vlada cesarstvo v dve polovici ločila, v nemški, in ne nemški del — se je že dostikrat vprašalo, in mi po našim omejenim znanju moramo obstati, de popolnama veljavniga vzroka take delitve ne najdemo, če bi ne mislili, de so ptuje vlade to nasvetvale, katerim je moč in blagostanost Avstrije kakor nemškiga bilo tem v peti. Če
svobodi in samostojnosti naše deržave iz tega nič škode ne zvira, ako se zvezi drugili tud samostojnih deržav pridruži, bi se bil ravno tako lahko tudi nenemški del cesarstva nemškimu dodjal;če bi pa iz takiga znidenja samostojnosti Avstrije kaka škoda izrasti vteg-nila, ni bilo nič manj nevarno se le s polovico samovladije v taki politiški stan reči podati. Že tačas bi bila morala po naši pameti ta veljati: z v sim i kronnimi deželami nemško zvezo ali pa z v s i m i iz nj e stopiti.
Če bi nam kdo odgovoril, de je tačas oger-sko kraljestvo imelo vstavno vlado in de je ta okoljšna zaderžek stvarila, mi porečemo ali je ta izjema tudi veljala zastran Galicije, Dalmacije, Granice in lombardo-beneškiga kraljestva? —Če se je pa le na večino nem škiga jezika v kaki kronovini gledalo, kako se more Češko, Moravsko, Silesko, Krajnsko in Primorsko nemškimu došteti, ker je gotovo, de v vsih teh kronovinah večina pre bivavcov ni Nemcov, ampak Slovanov mnogih narodov, kterim je narodnost ravno tako draga, kakor Hrovatam, Slavoncam ali Dalma-tincam. — Tode eno seme se je tačas neprevidno sejalo, katero je še le v letu 1848 k tako silno veliki in grozovitni nevarnosti doraslo. Nemci tako imenovanih avstrijansko nemških kronovin v poglavitnih mestih posebno na Dunaju so se prevzeli, in so začeli ošabno gledati na druge avstrijanske narode ravno tistih kronovin, čez ktere so se ti za lastno narod nost poganjali. Sploh se je le slišalo: naša vlada je nemška, Avstrija je nemška deržava, mi smo vsi Nemci, i. t. d. — Tem nasproti so se Madjari, pervaki bivšiga ogerskiga kraljestva, ravno tako ponosno na nemški del cesarstva ozirali, jim je bilo Švab (Neme) ne veliko bolj častito ime kakor To t (Slovan); ltaliani so nas tudi le poznali kakor tedesehi (Nemci), — nemoremo se tedaj čuditi, če se je tako redko od Austrijancov govorilo. Nar nevarnejšiga punta namreč Dunajčanov in nemške stranke bi mi gotovo ne bili doživeli, če bi že v letu 1815 samostojna samovladija z vsimi deželami nemški zvezi se bila pridružila. In to sicer brez pogube narodnosti in lastne samostojnosti, kakor so za-popadeni v Švajcarski zvezi Nemci, Francozi in ltaliani. — In tako lahko je bilo v letu 1815 nekaj osnovati, kar zdaj, ko je javno mnenje tako zdraženo, toliko zvunajnih in zno-trajnih nasprotnikov najde, ker se nekateri nemški vladarji še zdaj ne dajo izučiti, de je Nemcam še zmiraj clo malo prida doteklo, če so svoj pogled na zvunajne kraje obračali.
Tako nepopolnama izkovana nemška zveza se je vlekla do leta 1848. Že davno so umni in skušeni politiški možje svoje prepričanje na znanje dajali, de bi treba bilo podobo nemške zveze potrebam časa primerno prena-rediti in zmote popraviti, katerih kakor vsaka človeška naprava, tudi zvezna postava leta 1815 popolnama prosta ni. Zveza sicer je nerazvezljiva in nerazdeljiva, podoba pa ima pomanjkljivosti, katere se morajo poravnati. Že to ni bilo prav, de so nekteri udji bili tako clo majhne deržavice ineni drugih udov velikih evropejskih deržav. Druga napaka je bila, de nemško zastran zvunajnih zadev je bilo pri ptujih vladah premalo obrajtano, kar se je pa le zgodilo, ker je udam dostikrat potrebne edinosti manjkalo. Tretjič se bo gotovo tudi vsakimu napčno zdelo, de so nemške deržave kakor udji tako tanke zveze,tako razne vladbine podobe imele. Brez de bi tukaj govorili od štirih svobodnih nemških mest, ki so se imenovale republike, so nekatere zvezne kraljestva, vojvodstva i. t. d. imele saj začeto osnovo vstavne vlade pa brez na tanj-ko določenih mej, tjer se jo dostikrat prigo-
dilo, de so si vlade in poslancov zbori na skri-žem segli. — V Berolinu pa in Dunaju smo najdli samoderžni vladi brez djanja in imena vstave. Kako je bila tedaj centralna zvezna oblast v Frankobrodu v stanu enakopravno svobodne mesta, vstavne in samoderžne deržave obšeči in vladati.
Clo nikjer ni prekucija leta 1848 tako žalostnih nasledkov imela, kakor na Nemškem nikjer se niso ljudem tako silno možgane zmešale, kakor tam, povsod je tudi dandanašen mir že bolj vgotovljen, kakor ravno na Nemškim. Tudi naši Avstrii so od tod nar hujši nevarnosti žugale, razdeljivna nemška stranka je puntarskini Madjaram in Italianam nar terd nejši podporo ponujala, na Dunaju pri gro zovitni revoluciji 6. kosoperska leta 1848 je ona namenila avstrijansko cesarstvo v serce zadeti. Še zdaj so le nemške zmešnjave ogenj iz kateriga nezadovljne stranke na Ogerskim in na Laškim vedno žerjavco za nove punte išejo. Na Nemškim mora naša vlada zoper-stavke premagati, zlo težke zoperstavke od raznih strani. Tam se zedini z puntarskini duham, ki netrudno vse kraje Evrope podpihuje, svojoglavnost in terdovratnost nekate rih vlad in kratki pogled deržavnih mož, ki v politiških rečeh niso tako vajeni, de bi razu meli imenitne žlahtne namena, katere avstrijanska vlada za mir in blagostanost nemški-ga in cele Evrope skerbijiva ne preneha za vpeljavo ponujati. Tode kar je Avstria v resnici hotla, se je še vselej zgodilo, če ne gre z besedo in z peresam. bo gotovo šlo z orožjem in topovi. — V sledečim sostavku bomo omenili kake potitiške naprave ponuja naša vlada tako Avstriji kakor Nemškimu v prid.
(Konec sledi.)	Melcer.
Kako zamorejo »ceniki po deželi v učencih pretuhtovavnost zbuditi in se sami od njili kej učiti Ž
Posebno razveseli učenik svoje male učence, ako jim take reči da izdelovati, s kterimi so persiljeni nekoliko misliti, pa vender de niso za nje pretežke. Ljudje po deželi se po zimi, ko imajo bolj čas, večkrat pomenkovajo, ko liko p. kdo pozna lesov, trav, živin itd. Tudi učeniki bi prav storili, ako bi ukazali učen cam p. enkrat, de naj vsak popiše imena vsih lesov, ki jih pozna, drugikrat vsih trav in želiš, drugikrat vsih živin in zverin, drugikrat vsih ptic, drugikrat vsih laznin , drugikrat žuž , merčesov itd.; zopet drugikrat vsih bolezin; zopet drugikrat imena vsih travnikov njiv, pašnikov itd., ki so okoli vasi vsakte-riga; zopet drugikrat vse dele voza, hiše, kozelca itd. To bi bile narodovne in doma-činske naloge za učence, ktere bi z veseljem izdelovali; včasi bi doma cela hiša tuhtala,de bi več reči skupej spravili. Kar bi kteri na pak zapisal, bi se mu lahko povedalo, de se tako in tako mora pisati. Kaj bi to več prida jerneslo, kot marsikteri iberhaus, dektanda, pelitenc itd. itd.	(Dan.)
Austrijansko cesarstvo.
Xp. Dopis iz Celj a. 5. hudodelstvo, čez tero se je v Celju pri porotni sodbi sklepalo, je hudodelstvo, ki se zavolj pohujšanja človeške nrave vedno bolj in bolj razprostira in človeštvu pogin žuga, ki hudodelnika pod neumno živino poniža in priča, da nima nobeniga človeškima čuta, kterega le malokdaj kaznovana roka zadene, ker hudodelstvo tožnika konča; to je hudodelstvo delomora; žalostno znamnje jomanjkljivosti pravih verskih zapopadkov, naj vstane iz ne-ali napačne izobraženosti; pa še bolj obžalovati je, da se to hudodelstvo med kmeti vedno bolj razšira in tako kmetiško nravno prostoto kali in smešno stori. —
Tega hudodelstva obdolžena je stala pred sodbo 25 let stara (kakor je menila) neože-njena dekla iz Koničje vasi, Marija \Veber, majhne, čverste postave; natora je ni posebno ne z dušnimi ne z telesnimi lastnostmi obdarovalo, akoravno je v velikem sumu, da se je že v tretje z moškim spolam pregrešila. To so sledeče okoljšine kazale:
22. septembra pretekliga leta so najdli v mlinskem potoku novorojeno dete mertvo; zdravniki so ga pregledali in djali, da je bilo že v drugej stopnji gnjilobe, da je razun matere živelo , kar je sapna in plučna poskušnja pokazala, da je bilo za življenje zmožno, da je pa koj po porodu, naj bo zavolj poškodovanja na čelu, temenu in tilniku, ki se je moglo z roko zgoditi, ali pa, kar je še bolj gotovo, v vodi smert storilo. To so zdravniki, med kterimi so bili 4 doktarji, enoglasno terdili; na vprašanje pa, kako dolgo je bil otrok v vodi niso vsi enako govorili, bil je razloček od 2—6 dni, slišali smo clo mnenje, da voda gnjilobo pospeši. — Tedaj se ni ve-dilo, kdo da je bila mati tega otroka, kakor je še dandanašni neznano, preiskovalo se je toraj in pri tem preiskovanju pride zatožena v sum, ker ni še davno, kar je bila noseča, in se je potem nosečosti znebila, brez da bi kdo vedil na kako vižo, brez da bi bila sama v tem kaj zadovoljniga napeljala. — Ona sama, poklicana, se zavolj tega opravičiti, pravi, daje, kakor iz znamenj sklene, mesca februarja spočela, da je na nedeljo sv. imena, to je 8. ali znabiti 15. februarja sad od nje šel. Da so se to nedeljo take znamnja na njej vidile, terdijo priče, pravijo pa tudi, da, če je rodila, se je to le takrat zamoglo zgoditi, ker je vpadla in ker so potem skerbno nanjo pazile. Ko se je zatožena 23., 24. in 25. septembra telesno preiskovala, so zdravniki se izgovorili, da je mogoče, da je pred 2—6, ali kakor eni zdravniki terdijo pred 14. dnemi rodila, ker se zavolj čverste postave ne more misliti, da bi bil sad prezgodej od nje šel; vsi umetniki pa pravijo, da, če je 8. februarja rodila, ne more nikakor najdeno dete njeno biti. C. k. deržavni pravdnik v oseb namestnika Maurer obstani sicer pri tožbi, je pa jasno spoznati dal, kako malo vzrokov zoper zatoženo priča. — Zagovornik je skusil pokazati, da najdeno dete ne more zatožene biti. —
Potem ko je predsednik vitez Azula vse okoljšine, ki za in zoper zatoženo govore, ponovil, odgovore porotniki enoglasno na pervo vprašanje, če je zatožena kriva, da je svoje nezakonsko, živo dete koj po porodu nalašč z rokami stiskala in ga potem v mlinski potok vergla, in da je z enim ali drugim tem dja-njeni otroka vsmertila: „Ni kriva", in na drugo vprašanje, če je kriva prestopka, daje porod skrivala, tudi enoglasno: „Kriva". Na to jo je sodništvo na tri mesce v ostri zapor obsodilo. — Ta cela obravnava, toraj tudi pogovori so bili v gladko tekočem slovenskem jeziku, in predsedniku ni bilo treba zase tol-
mača, samo pri spraševanju zdravnikov, kakor tudi pri govorih deržavniga pravdnika in zagovornika, ki svojih mnenj, predlogov ali govorov v slovenskem jeziku niso mogli ali hotli naznaniti, se je moral rabiti. Ta obravnava ni bila očitna, ker se pri posameznih rečeh ni moglo opustiti, reči v misel vzeti, ki sramožljivo dušo žalijo. —
* Krepčajoče vino, ako se nezmerno pije, kar se žalibog! po stari navadi pustno nedeljo med kmeti le prerado zgodi, rodi prepire in pretepe, ki se večkrat z hudim poškodovanjem, večkrat celo z smertjo eniga ali druziga končajo. — Taka nesreča, hudodelstva uboja namreč se je 13. in 14. t. m. pred sodbo sto-ječimu zgodila. Ignac Sluga, po domače Ga-
lič, 30 let star, posestnik in oče petero nedoraslih otrok iz Zabukovca, velike postave, je pustno nedeljo, nje pomen dobro spoznav, že na jutro začel piti in do večera pil, le včasih nekoliko prenehav. Že nekoliko pijan gre s tremi druzimi pivskimi tovarši , po ju-trajni božji službi v vinsko klet soseda , ker so kupe jako praznili. Pri tej priložnosti gre posestnik Juri Benetek ravno memo, povabljen piti, se sicer iz začetka brani, se potem vendar pivskim bratom pridruži govoriv, kakor več prič terdi: Jez nisiin konjederec, da bi ne smel med ljudi. Potem gre Sluga z Benetkam prijazno v poslednjiga klet, pa komaj prideta 6 sežnjev preč, že slišijo po kožuhu, kteriga je sam Benetek imel, pokati in čuti: „Me boš konjederca imenoval"; ko prideta k pervi hiši, slišijo priče češpljevo vejo odlomiti in vedno bolj gosto po kožuhu biti od ene strani z očitanjem: Me boš še konjederca imenoval" in od druge strani z prošnjo: „Pusti me, roko imam že tako zlomljeno". Potem poskusi pretepen uiti, pa zatoženi ga ujame, akoravno je pot zlo navzdol peljala, ga tukaj z odlomljenimi, nalašč za to napravljenimi če-špljevimi vejami pretepa tako , da bližnji sosedi slišijo vedno stokanje z besedami: ,5Je-zus Marija pomagajta! in od druge strani: „Jezus in Marija ti nista dala konjederstva in rekla mene konjederca imenovati". — Ko so začeli bližnji sosedi upiti, ki si niso upali njemu nasproti postaviti, ker so se bali tepeni biti, je zatoženi nehal tepsti, in se je goder-njaje navkreber naravnost proti domu podal. Še le potem pogledajo priče na tleh ležečiga Benetka, ki je bil ves kervav in je le nektere besede še govoril; spravijo ga domu, kjer je že čez dve uri, brez da bi se bil potem še kaj zavedel, dušo pustil. — Po zdra vniškemspri-čevanju je Benetek zavolj ran na glavi, obrazu in obeh ramah in zavolj pretresenja, posebno pa zavolj tega , ker so mu bile na zadnji strani glave dve kosti preklane, moral umreti. — Zavolj tega k opravičenju poklican, ne taji hudodelstva, on je pri pervem preiskovanju clo zagotovil, kakor tudi pri glavni obravnavi, da mu vest pravi, da je on Sluga zavolj besede „konjederc", ktero je on nase obernul, pretepal in ubil, in zavolj tega se je tudi sam pri sodništvu zatožil. On pa terdno pri tem obstane, da je bil takrat, ko je to storil tako pijan, da ni vedel, kaj da je delal, in da se tudi ne ve spomniti na vzroke in doprinešenje tega hudodelstva. On tudi taji, da je svoji ženi na večer po doprinešenem hudodelstvu rekel, kaj da se mu je zgodilo, ki je pa pri pervem preiskovanju s tem, da se je odpovedala postavne pravne pravice, ktero je imela, to poterdila in se je še le pri glavni obravnavi te pravice poslužila. — Nekoliko prič, kterih je bilo 16 h glavni obravnavi poklicanih , je pri glavni obravnavi v prid zatoženiga govorilo, kar se pri pervem preiskovanju ni zgodilo, pred kot ne da zavolj tega, ker se jim je zatoženi smilil, ker je že % leta v ječi sedel, in ker se mu je na obrazu ječni zrak tako poznal, da so ga komaj spoznale.
Zagovornik, kteriga smo že enkrat pohvalili, si je prizadeval v izraznem, dobro preu-darjenem govoru mirno dokazati, da je bil zatoženi tako pijan, da čisto nič ni vedel; samo to bi bilo želeti, da bi bil razločivne okoljšine bolj povzdignul, in da bi bil nekoliko visok govor zavolj zastopnosti porotnikov bolj primerno speljal. C. k. deržavni pravdnik je ostal pri svoji tožbi. — Predsednik, svetovavec deželniga sodništva, Braulič je potem vse okoljšine kratko zastopno in nestransko povzel in porotnike podučil. Porotniki so na pervo vprašanje, če je Sluga kriv, da je hudodelstvo uboja doprinesel, enoglasno „kriv", in na drugo če je bil Sluga tako pijan, da ni vedel, kaj
da je delal, „ne" odgovorili. Sodništvo je tedaj Ignaca Sluga tri leta v teško ječo obsodilo, ki je razsodbo zaslišal in vedel, da je kriv.
Vse se je v nemškem jeziku obravnovalo in po tolmaču od besede do besede tudi po slovensko napeljalo; toraj je bila pa tudi obravnava težavna in dolgočasna in je toliko časa terpela!
Avstrijanska.
Njegovo veličanstvo, svitli cesar bi znal že o začetku prihodnjiga mesca na Hervaško in Slavonsko iti. Pravijo tudi, da bo on pri tej priložnosti vojvodino obiskal.
*	17. t. m. so Slovani na Dunaju praznik sv. Cirila in Metoda praznovali.
*	Nekdajni minister pravosodja Anton vitez Šmerling je zvoljen za perviga senatniga predsednika najvišjiga in kasationainiga sodništva
Serbsko.
„Vojvodjanka" naznani, da mislijo od noviga Bečeja, do veliciga Bečkereka vodotoč skopati na banaški strani, s kterim se bo Fran-cov vodotoč za Bečkerekam zvezal.
*	„Srbske novine" zagotovijo, da so bo vojvodina z nova vravnala in da je vravnava na Dunaju že gotova, ktero bo general Mayer-hofer sam na Serbsko prinesel. Politiška gosposka bo cesarsko deželno poglavarstvo. Dežela se bo v tri okrožja razdelila: v serbsko, romansko in nemško. Politiški poglavarji teh okrožij, namreč: serbski podvojvoda, romanski kapitan in nemški nadžupan bodo na enaki stopnji pod deželnim poglavarstvam stali.
Horvaška.
Društvo za „jugoslavensko povestnico" je ravno pervi zvezek jugoslavenske zgodovine pod vodstvom mnogo zasluženiga Ivana Ku-kuljeviča izdalo. To zbirko moramo vsakimu prijatlu jugoslavenske zgodovine zlo priporočiti. Izdalo se je na deželne stroške; ban sam je za to 500 gold. podaril. Delo ima več razdelkov. Eden naj bolj zanimivih sestavkov je gotovo hervaška kronika iz 12. stoletja. Za izdajo te kronike so porabili rokopis iz Vatikana v Rimu in drug rokopis, kteriga je društvo dobilo po prizadevanju Stan-kota Vraza.
Imeniten je potem tudi zapisnik dragotin in imetja grofa Zrinia iz Čakaturna, zapisnik rokopisov, ki so podlaga jugoslavenske zgodovine. Za zgodovino tiskarstva je imenitno napeljanje jugoslavenskih tiskarjev v 15. in 16. stoletju.
Vidi se, da je bilo posebno v Benetkah mnogo. Slavenov tiskarjev. Opomnimo potegi latinske postave mesta Zagreba od Iela 1242 do leta 1429. Zgodovina Vil je tudi zlo prijetna.
Društvo šteje zdaj 258 udov, kterih vsak na leto 2 gold. plača. Med njimi je 26. častnih udov, kakor: Hammer-PurgstalJ, Šafarik, Palacky, Wocel, brata Grimm, Fallmereyer in Robert Cyprien iz Pariza.
Delavnost društva, ki se ne peča samo z zgodovino Hervaškiga, Slavonskiga in Dal-inatinskiga, ampak tudi Serbskiga, Bosniškiga in Bulgarskiga, moramo zlo pohvaliti, ker bodo zadeve, nrave in navade Jugoslavenskiga mnogo pripomogle k zgodovini celiga Slaven-stva. Naj društvo začeto delo jako doverši.
Češka.
l)r. Kollar popisuje razun slovanske staro-žitnosti stare Italije tudi panganske bogove, ktere je v Meklenburgu pregledal. To poslednje delo bo dal na stroške velikiga vojvoda Meklenburškiga v nemškem jeziku na svitlo.
*	6. aprila se bo praško-draždanska železnica odperla.
Ogerska.
Na Temišvarskem gimnaziju ste bile dve stolici za serbski in romanski jezik od ministerstva uka napravljene.
Lombardo-beneško kraljestvo.
Iz Milana se piše, da je zima ondi tako gorka, da bodo travnike ravno zdaj že v tretje to leto kosili, in potem se sme še upati, da to leto še 16 krat do 18 krat.
Tuje dežele, Bosna.
„Osservatore dalmato" naznani, da se Seraskier Omer paša z 6000 vojaki in 7 topovi 6. t. m. v Posušje na dalmatinsko mejo prišel in da se je potem v Krajno obernul. Še dva druga oddelka gresta po drugi poti v Krajno. Pred kot ne, da sta to vojaška oddelka Mu-stafa pašata Melemendžia, ki je iz Tuzle prišel in se proti Jaici obernul, med tem ko se je general Ali paša z dvema četama proti Skander Vakupu napotil.
Turška Serbska.
Gospod Miloš Popovič, vrednik in izdajatelj „srbskih novin" bo spomladi o svetem Jurji v Belgradu bukvarno zalogo odperl. On se je prizadeval z vsimi večimi mesti v Evropi v zvezo stopiti, posebno z Rusijo, kar bo sla-venskimu slovstvu gotovo v veliko podporo, ker na celem Jugoslavenskem ni nobene prave bukvarne zaloge.
Nemška.
Novo francosko pismo zoper vesolni pristop Avstrije k Nemčii je prišlo. „Journal des Debats" naznani, da Porusija tirja razdeljenje predsedništva in šest glasov za male deržave, med tem ko Avstrii dva glasa dovoli.
Turška.
Privatno pismo iz Kaire pravi, da zadeve med turško in egiptovsko vlado niso poravnane, vendar pa se ni še bati, da bi se tako zmedle, da bi vojska vstala.
Francoska.
Francoska vlada je v vradnem delu časopisa „Constitutionnel" naznanila, da se imajo vsi beguni iz Švajca spraviti. Kako se to vjema z dogodbo , da hodijo vojaki, da bi se uperli, ako bi se kaj zoper Švajco započelo, na mejo, kjer jih bo skoraj 12,000 zbranih?
Azija.
Puntarija na Kitajskem še ni vdušena. Kitajski vojaki so sicervQuansi vstajnike zmagali; pa na otoku Hainan se je nov punt unel, kjer je 10,000 prebivavcov za orožje prijelo. Ova vojaška oddelka sta bila zoper vstajnike poslana; pervi se je z njimi pobratil, drugi je bil pa pobit in se je razšel.
Ljubljanski novicar.
Včeraj popoldne ob treh so se zbrali ljubljanski mestni svetovavci v hiši mestniga poglavarstva k volitvi noviga mestniga župana, ker je gospod Ambrož dragovoljno odstopil. Vpervo je dobil kupec gospod Baumgartner 11 in doktor zdravništva gospod Čuber 10 glasov. Zavolj tega se je moralo vdrugo glasovati. Predenj se je pa to storilo , sklenejo svetovavci se pol ure pomenkovati, da bo v drugo volitev toliko bolj gotovo končava. Pri drugem glasovanju dobi tedaj gospod Baum-gartner 17 glasov in gospod doktorčuber 11; tedaj je bil pervi za župana izvoljen. Ker ga pa ni bilo pričijočiga, je bilo sklenjeno, ga vprašati, če županstvo prevzame ali ne, kar mora v 48 urah gospodu Čubru naznaniti , da se bo , ako ne bi hotel županstva prevzeti, prihodnji četertek volitev ponovila. C.
Vradni list št. 10. k ljubljanskim časniku.
Št. 2069/ i 345/H.
Oznanilo.
(35.) 1
Visoko ministerstvo kupčije, obertnije in javnih stavb je po razpisu od 23. februarja t. 1. št. 1345 H po odločbah najvišjiga patenta od 31. marca 1832 samo sledeče privilegije podeliti za dobro spoznalo.
1) J. N. Wagner-u, kupcu v Berni št. 84, po Panlu Love-u žgajnarju na Dunaju, Altlerchenfeld št. 5, za poboljšanje navadniga žganja in sicer tako, da je dober kakor francoski vinski cvet; za eno leto. Da se znajdba na skrivnem ohrani, se je poprosilo. V javnim zdravlju, ako se to pooblastnjenje rabi, nič ne škodje.— 2)Bavno temu za znajdbo nove, prav lepo dišeče vode „Berno-cesarska voda" imenovana, ktera tako imenovano Kolnsko vodo nepotrebno stori; za eno leto. Da se znajdba na skrivnim ohrani, se je poprosilo. V javnim zdravlju, ako se to pooblastnjenje rabi, nič ne škodje. — 3) Franc Seyfried, kontrolor v c. k. magazinu Havanah-smodk, na Dunaju Alservorstadt št 103, za znajdbo tobačnih in smodkinih pip iz Gutta-Perche; za eno leto. Da se znajdba na skrivnem ohrani, se je poprosilo. V javnim zdravlju, ako sc to pooblastnjenje rabi, nič ne škodje. — 4) VVilhclm žlahtni VViirth lekar, na Dunaju Landstrasse št. 705, za poboljšanje Wurthoviga kleja za zobe, ki je 27. januarja 1836 privilegij za-dobil, votle zobe zamašiti in tinktura zobe čiste ohraniti; za pet let. Da se znajdba na skrivnim ohrani, se je poprosilo. V javnim zdravlju, ako se to pooblastnjenje rabi; nične škodje. — 5) Francu Engler-u, ki pride-ljuje žgana pijače, v Fiinfhausu pri Dunaju št.
, za poboljšanje navadniga žganja, tako da je clo bolj prijeten in okusen kakor francoski; za eno leto. Da se znajdba na skrivnim ohrani, se je poprosilo. V javnim zdravlju, ako se to pooblastnjenje rabi, nič ne škodje. ^ 6) Jovan Filip Evichsen-u, mehaniker, na Dunaju Wieden št. 68, za poboljšanje dratnih žebeljskih mašin, tako da se vsakbart, ko se zaverti, mnogo čavelnov, žebelčkov ali iglic, namreč šest popolnama zdelanih naenkrat naredi in sicer v eni sekundi brez vsa-ciga truda, med tem ko dozdajne mašine eno samo narede; za pet let. Da se znajdba na skrivnem ohrani, se je poprosilo. Tuj revers je tukaj. — 7) Filipu Goldšmidt-u kupcu, v Berolinu, zdaj na Dunaju v mestu št. 941, za znajdbo elastičnih vratnih zaperavnic, ki vrata same zaprejo, ko jih človek spusti, brez da bi kak ropot napravile, kise dajo na vsake vrata od zunaj in znotraj tako rekoč za kinč napraviti, zamorejo se preč vzeti, kadar kdo hoče, so veliko manjši, kakor nasprotna teža in jeklene peresa in bolj poceni, kakor vsaka taka dozdajna naprava; za eno leto. Da se znajdba na skrivnem ohrani, se je poprosilo. Tuj revers je tukaj. — 8) Gustafu Pfann-kuche-u, c. k. priviligiran fabrikant, rta Dunaju Landstrasse št. 514, za znajdbo z ma-šinami iglice in žeblfčke popolnania zagotovljene iz vsake sorte rude delati, brez da bi bilo potreba kake roke pri tem rabiti; za eno leto. Da se znajdba na skrivnem ohrani, seje prosilo.
Ljubljana 10. marca 1851.
Gustav yrof O/iorinski/ deželni poglavar.
l. r.
Št. 835.
Oznanilo.
(39.) 1
Most čez Savo pri Verijah spet narediti, se je po oznanilu tukajšne vradnije od 9. januarja 1851 št. 113, dražba na 19. januarja 1851 odločila.
Ker k tej dražbi ni nikogar bilo, bo 2. aprila 1851 spet dražba v hiši okrajniga poglavarstva ob 10. dopoldne.
K dražbi se tisti, ki mislijo to prevzeti z pristavkam povabijo, da je za delo na
skalovju.....'. . is gold. 50l/tt kr.
za zidarsko delo in pripravo .......72
za tesarsko delo . . . 619 za kovaško delo .... is odločenih, in de se zamore v tukajšni vradnii pregledati popis stavbe, vzeta mera, preračun stroške in dražbine pogodbe.
C. k. okrajno poglavarstvo Ljubljana 6. marca 1851.
41 41
Št. 3261/104
Oznanilo.
(38.) J
Glede učniga načerta c. k. višje kmetijske šole v ogerskem Altenburgu za poletno polovico 1851.
Poletna polovica višje kmetijske šole v ogerskem Altenburgu se začne 22. aprila in neha se 15. septembra. Učni načert zapopade to polovico sledeče predmete.
/. Glavni predmeti:
Poljedelski poduk, posebno sajenje želiš, ravnanje s travniki, gojzdmi in cenitev lesa; rejo goveje živine in prideljevanje svile, kme-tijsko-tehničke obertnije; djanski uk oskerb-ništva in djanski uk zemljoznanja za sajenje sadja, tert in sočivja.
11. Temeljni in pomočni predmeti.
Poljodelsko ločbo, vaja v poljodelskim ke-miškim razkrojenju, živinoznanstvo, živino-zdravništvo, meteorologija, posebna botanika, mehanika, geometrija z poljomerstvom, risanje in kmetijsko stavboznanstvo.
V pomoč se bodo razun zbirk in kemiških in tehniških delavnic porabile poskušne in vajne polja, botaniški vert, drevesna šola učilnice, razprostrane oskerbništva nad vojvodo ve z raznimi tehniškimi in poljedelskimi napravami; potem hoja na druge posestva, fabrike, pogovori o znanstvinih in djanskih predmetih.
Kdor hoče v to napravo stopiti, od tega se tirja, da se skaže da je obiskoval višji gimnazj ali realno šolo ali se v natorskih znanostih podučil, da naznani ponudbe, ki somu prišle o praktiškem izobraženju za kmetjstvo; potem je treba, da skaže dobro zaderžanje.
Celi poduk dve leti terpi. V šolo stopiti se zamore ali spomladi, ali jeseni.
Za vsako obeh pervih polovic se za poduk in porabo naprave 40gold. v srebru, od tretje polovice in naprej pa le po 20gold. v srebru plača.
Za nepremožne, ki imajo vse potrebne lastnosti v to napravo vzeti biti, je deržava in tudi njegova cesarska svitlost, gospod nadvojvoda Albrecht nekoliko mest odločil, tudi so za take milodari vstanovljeni.
Vodstvo na vprašanje bolj natanjkih razmer naprave, kakor tudi glede stanovališč v mestu ogerskim Altenburgu, radovoljno vsa-cemu to reč bolj na tanj ko naznani.
Ogerski Altenburg 10. februarje 1851.
Vodstvo c. k. višje kmetijske učilišne naprave.
Dr. Papst, c. k. oddelkni svetovavec.
Št. 330.
(40.) 1
Izpis
iz sejniga zapisnika kupčijske in obertniške zbornice za krajnsko kronovino od 14. marca 1851.
Sejo je odperl ob treh popoldan predsednik zbornice, gospod Lambert Lukmann.
Najpopredse je posvetovalo v naeertu opra-
vilniga reda za kupčijsko in obertniško zbornico; govoril je gospod Drago t in Kranc, vodja fabrike. Načert je bil kakor nasvetovan, le prav malo premenjen, sprejet in se bo, ko bo od ministra kupčije poterjenje zadobil, po tisku naznanil in razdelil. Potem se je pogovarjalo od stanovališče po §.40.začasne postave za kupčijske zbornice, ki odloči, namreč : da je občina, kjer je kupčijska zbornica, zavezana prepustiti za to potrebno stanovališče in za potrebno pripravo skerbeti. Na podlago te postave gospod Sam asa namestnik predsesnika predloži zavolj tega dopisati ljubljanskimi! prepstojništvu, kar se je popolnoma poterdilo. Gospod kupec J. N. Miihleisen govori o plači tajnika, kteriga bo potreba izvoliti, in o plači služabnika. Predlog plače za tajnika se je sprejel, služabniku je bila pa plača povišana. S tajnikam pogodbo storiti se $ odbor zvolil, ki obstoji iz gospodov: Kranc, llol-cer, Blaznik in Czernv. Potem seje tajnik volil in enoglasno dr. Vincenc Klun izvolil. Ker bo po smislu novih predpisov 27. t. m. nova volitev merkantilnih in menjavno-sodniš-kih prisednikov za c. k. deželno sodništvo v Ljubljani, so bili za zaupne može pri tej vo-I it vi udi zbornice, gospod Holcer, Miihleisen, Aichholeer ie Huda vernik zvo-Ijeni.
O vprašanju gospoda ministra kupčije glede dnine delavcov pri poljodelskih in obertniških rečeh, kakor tudi obstoječih naprav za pod-
poro delavcov, se je v zboru govorilo in imenovanimi! gospodu ministru se je to naznanilo. Druziga posebniga odloga ni nobeden storil.
L. Lukmann,	Dr. V. Klun,
predsednik	tajnik.
Št. 562.
Oznanilo.
(37.) 1
Visoko c. k. višje vodstvo za kuminikacio je na predlog z razpisam od 27. januarja 1.1. št. 743/F. za dobro spoznalo, de zamorejo tudi neposredno na cestah Male pošt obstoječe poštne ekspedecie popotnike v Male pošte sprejemati proti tem, de se sledečih odločb derže.
1.	De se smejo popotniki od teh poštnih ek-spedicij v Male pošto vzeti, ako je v vozovih dovolj prostora zanje.
2.	De poštne ekspedicie sicer do vsake na cesti zadevajoče Male pošte ležeče poštne vradnije zamorejo popotnike po poštni postaji sprejeti, vendar ne d alej, kakor do konca Male pošte.
3.	De poštne ekspedicie od popotnikov, ktere na vozove vzamejo, voznino po'poštnih miljah od kraja poštne ekspedicie do poštne vradnije z pošln« postajo tirjajo, do ktere se popotniki z Male pošto peljejo.
4.	De imajo tisti popotniki, ki se peljejo z Male pošto do kraja kjer je le poštna ekspedicia in ne poš tna postaja, voznino vsakbart do poštne postaje, ki perva za zadevajočini krajem poštne ekspedicie leži, odrajtati.
Tedaj imajo pravico popotnike na Male pošto jemati:
C. k. poštne ekspedicie v Badičah za kraj do Zidaniga mosta potem do Zagreba in Siska.
V Višnji gor i do Ljubljane in Karlovca
V Senožeču
Tersta
To se s tem pristavkam očitno naznani, da je doba, ki ta naredba veljavo zadobi na 1. aprila postavljena glede poštnih ekspedicij v Badičah in Višnji gor i, med tem ko je poštna ekspedicia v Senožečah že popred to pravico imela.
C. k. poštno vodstvo Ljubljana 3. marca 1851.
Hofmann l.r.
št. 149.
Oznanilo.
(36.) 2
Podpisano c. k. poštno vodstvo se je namenilo z 1. aprilam 1.1. pošto po voznem potu, ki bo vsak teden trikrat med Kočevjem in Čer-nomljem šla, vstanoviti.
Ta vozni pot bo tiste dni, ko pride ko-čevsko-ljubljanski vozni pot, tedaj v četertek, v seboto in pondelik, iz Kočevja šel in do 4. zvečer v Cernomelj prišel, torej se pridružil černomljo-metliški pošti ki ob 5. zvečer odide.
Pot bo potem v Černomlju prenočil in drugi dan potem ko pride metliško - černomeljska pošta in se pripeljane reči pregledajo, se spet v Kočevje povernul.
Zavolj te nove naprave, bo poštna ekspedicia v Kočevju od te dobe in do naprave c. k. poštne ekspedicie v Poljanah, Starim tergu ali Predgradu z c. k. poštno vradnijo v Černomlju neposredno pisma in liste vožnje pošte zamenjavala.
Kar se s tem sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 12. marca 1851.
Hoffmann s. r.
št.63i/85i. Oznanilo. C?l) a
V	Kropi na Gorenskeni se je z l.maream
c. k. poštna ekspedicia vstanovila.
Ta poštna ekspedicia se ima pečati z pre-iskerbovanjem pisemskih in vožnopoštnih po-slatev do treh liber teških, in v vsakdanjo zvezo stopiti po pešnem potu z C. k. poštno ekspedicio v Badolci.
Kar se s tem sploh na znanje da.
C. k. poštno vodstvo.
V	Ljubljani 4. marca 1851.
Hoffmanti 1. r.
f34-)	Oznanilo.
V Ljubljani v Blatni vasi pod hišno štev. 126 je novo in pravo seme Lucernske (nemške) detelje na prodaj in se dobi funt po 24 krajcarjev.