Stev. 21 V Trstu, v 1072k, 21.fai?uarja 19T9 Ic'n'k JfLIV t/haja vsak can zjutraj, tudi oh nedeljah In praznikih. — L'redniit\o: ulica »v. FranHika AsiSkeca 10. I. na< *:r. D p'sl nfi m poši'ji;o ureiinfitvu. — Ne MnVinna pi$ma se ne prejemajo, rokopisi ne vra',!". — Izdsjaletjln odgo orni u ednlk Štefan Godina. - Lastil ko: orc j lista „Edinost". - T sk tiskarne Edino«!. - "Ulefon uiednlitva in tii3'»v$ it-v. 11 -57. -Nrroinlna *nala: za celo Itto tO K, pol leti 3u K, tri meter« I* K — za nedeljsko izdajo za cel ' leto 12 K, p 1 l, ta 0 K, Posamezna številka za Trst In okolico 23 vir., rur.aHOvn Ogla^ trgovcev in obrtnikov mm o Ovi-i ; (smm ce, štovalo pi^Un'ce, vabila oglati d na ni h zavodov ni po b0 v.; t-giasl v teHt 1 sta do 5 vrst 20 K. vsaka n.d-.hnj vrsta 3 ti. Malt oglasi po 8 vin. beseda, na manj pa 80 i. Og'av »pr.j.ma in-seratnl oddelek Edinosti. Narocirna In reki..m icje se poiiljajo Izključno upravi „hd uoati", l prava In inseratm oddelek se nahajala v ulici »v. Fr.init.ka As. i.U — Poštnohr.n. račun Stl.GM SfNZACUO^ALNO RAZKRITJE. rV^mčfi?! ponudila Srllj! razdelitev Avstro-Ogrske pod pogodi, oTtra|lne zastopane v državnem zWm na Drnaln rnz^n ra1!^, ITMrovtntf !n Daliuaclie, Srbija pa nai vzame Dalmacijo, Bosno In Hercogovino. Hrvaisko in Slavonija. Tak atna Pašlčeva vlada se ni dala premotiti in speljati na led nemški diplomaciji. Zavedala se i: oobio, sp.cj.uO to pogodbo, da Izda Celic in fili pahne v Se večjo robstvo. Zavedala se ic predvsem, da bi s sprejemom one pogodbe Izvršila obsodbe vredno Izdajstvo na krvnih svojih bratih Slovencih in istrskih Hrvatih, ter s tem pripomogla, da bi se Nemci dokopa'i c!o Jadranskega morja In si tam ustvarili trdno oodlago za nepremagljivo pan-germattsko gospodstvo. Zato je SrLii.i odklopila to vab'1!. vo nemško ponudbo. »Samouprav?.« pripominja nadal'1: .Tako je bilo leta ITfM. a leta 1908 in 1909 ie že nastopila Nemčija popolno solidarno z isto Avstro-Ogrsko, ki jo ie prele hotela razdeliti, in .ie podpirala dosledno vso njc-no politiko. Tej politiki je ostala zvesta tudi v času balkanske vo'ne in ves čas balkanske vojne«. Koncem članka naplrša »Samouprava«: »Navedeno razkritje je najboljši dekaz v to, kako neutemel'ene so trd'tve. da zasleduje staroradikalna stranka kake imperliallsfCnc vcll-knjrbske cilje in da stremi za ustanovitvijo VeliLe SrM:c. Ako hi bilo to res, bi se treni pcHHN leta lrN pač ne pomišljali niti trenutka, da bi nc sprejeli ponudb«. CURIH, 17 Jan. Čehosk>\a5H 4iskovn' urad pnrrča: Govori se d p bo.jpt-edsednlk \VHson Vipbiic poizku-.aljc-Šitl jugoslovansko-Italijanski spor. Starflevlia*"^? stranka prava o položaju, ZACREB, 18. J-n, EksekuHvni ^hnr StarčtvIčansVe franki* tirava Je Irt*cl pod predsedstvom dr. Pavelića izredno selo. na kateri 'c razpra' l ".1 o zunonom in notranjem političnem položahi ter sprejel naslednic resolucije: Stranka jemlje z veseljem na znanie osnovanje »Jugoslovanske demokratične 1'tre« in osvaja niena temeljna načela za ureditev države SHS. Stranka se radovolino odseve uo?.ivu lige ter vsion« lirro, pripravljena sode-lova ti z vsemi hrvatskimi, slovenskimi in srbskimi strankami, ki brdo siaie na istem pngM.nt; Stra'ika k' .išta-t n. da ic estal v HrvatsM in Sla\"nijl kl!ub ustanovitvi eržavp StJS nt krmilu ^e ve^'no tri režim, > r ti katereimi se dvieajt med prebivalstvom upravičene obtožbe. Zato zahteva stranka čimprelSnjo temeljito spremembo re?lma v Hrvatski in Slavoniji ter razp;s volitev na tem*''1.! snlo?ne in enake vriilne pravice za obnovo občinskih zastopov po ccii deželi. StrnnVa zahteva, da se čim prei raz^iriin na celoten teritorij države SHS Jamstva državljanskih nrnvic in ustavnih svoboščin, ki jih j.e sklenila deleeaclia NV. Stranka zahteva, da se čim prej skliče Državno veče. da eksekutiva ne ostane še nadal'e brez ustavne državne kontrole. Stranka odobrava pisarne svoieea glasila in n'rgovo nac'fistlčno stališče ter naiostreiše obso'a tako separatistične protidržavne, kakor tudi hepemonlstfčnc In imperijallsitične stnre, ki zastrupljajo medsebojne razmere In slabe moč mlade drža ve. Povratek dr. Kotnika In prof Banlča v Zagreb. ZAGREB, IR. jan. Iz Rusije sta se vrnila v Zagreb bivša voditelia desldentskega ribanja v ruskih jugoslovanskih legijah dr. Kotnik in profesor Banič. Oba odpotujeta v Belgrad, da poročata vladi o dogodkih v jugoslovanski diviziji na Ruskem in o vzrokih secesije. Hrvatski strokovnhkl na mirovni konferenci. ZAGREB. 18. jan. M^UirvaUklml stokovnjakl, ki so pridelJcni miro\md delegaciji v Parizu, se nahajajo sledeči gospodje: profesor dr. Ferdo Sišič, dr. Ivan l.orkovič, Vlllm Bukšeg, dr. Fran Poljak, drl Cervar, dr. VrFanič in drUarac. Sestava nove vlade na Hrvatskem. ZAGREB. 18. jan. Novi ban dr. Paleček bo pričel v pri-hodti'šh dneh s pogajanl! s strankami glede sestave nove vlade. Poleg hrvatsko-srbske koallcre bo sodelovala pri sestavi vlade tudi starčevlčanska stranka prava, kateri je hrvatsko-srbska koalicija Izrccno ponudila sodelovanje pri vladi. Da pride do sporazuma, bo treba premostiti še precejšnje težkoče. ker zahteva starčevićanska 6tranka odločilno besedo, na kar pa koalicija ne pristane. Nemci protestirajo proti žigosanju bankovcev. LJUBLJANA. 19. jan. Avatrljiko-ogrska banka le vlo žila protest proti IlioiBllltl bankovcev v Jutpt!av|)| In sicer na tri mesta: 1. na nemško avstrijsko vlado in na vlado drugih narodnih držav; 2. pri pretesni seji generalnega sveta; 3. na vlade ententnih držav. Iz Poljske. VARŠAVA, 19. jan. Cehoslov. tisk. urad poroča: Novi kabinet je sesiavben tako-te: Predsedstvo in zunan'e sivj^jiPaderewik4^otranjc: Stanislav WojciecR6wski, pravosodje: LeonSupiit&Ul, trgovina:"TToncfa, RTelblce: Stanislav ienicki socijalno skrbstvo: hvanowski, pošta in brzojav: Linde. bogočastje: Przesnicki. iavna dela: Prachnik, vodja prometnega ministrstva: Eberhardt, finance: Englisch. prehrana: Mlnkiewicz, javno zdravstvo: Janisze\vski, vojne zadeve: polkovnik Wroczinskl. Naučni miniater bo imenovan kasneje. Ukrajina. STANISLAVA. 19. jan. Cehoslov. tisk. urad poroča: Zapadno-ukrajlnska narodna republika je poslala ogrski vladi noto. kjer ji naznanja, da bodo n'ene čete zasedle ^-Pg.rskg- kicr *ta*"l* \cg knt ^ Ukrajincev, ie ocic ncyo zasedle ukrajinske čete ra izrecno zelo prebivalstva ter z namenom, da zabrani zasedbe teh zemelj po drugih narodnih. Nota Izraža uoanie, da bo ogrska vlada vzlic temu nadaljevala prijateljstvo z zapadno ukra;insko republiko. STANISLAVA, 19. jan. Cehoslov. tisk. urad porrča: Vlada zaprdno-kraMnske narodne republike je odposlala oosebno odposlanstvo v Prago, ki naj naznrni čehrslova-ški republiki priklopitev ukrajinskega dela bivše kraljevine Ojrrsko zapadno ukra'inskl narodni republiki STANISLAVA, 19. jan. Celiostov. tisk. urad Javlja: V smeri proti Munkaču so ukrajinski oddelki dospeli dne 15. januarja do Voloča in nrodirajo dalje, l1!^i-Jflajinaro* Sig^ju stoje naše čete nekaj kilometrov južno odniestu m so dospele do Tise. Nort ireiliirl v Mpskem. LIPSKO, 18. Jan. Izbruhnili so včeraj zvečer težki nemiri. Razjarjeno ljudstvo je javno zaiigalo večerne izdale meščanskih ks-tov. Oborožena jpno/ica je vdrla v po-slop'e lista »Leipziger Ncuesie Nachricliten«, popolnoma demoH-ala opravo iti napravila ogromno škodo. Vrši se r?;f:'r'a za s^lošeu '"traik. Na cestni električni železn:ci :e tudi takoj izbruhnil štrajk. Štrajkov*ko gibanje se razteza na industrijske krnic. Zahtevajo splošno oborožitev proletarijata. Vodovod jc prekinjen. Ponoči je prišlo do velikih izgredov. Oborožene mnoŽ'ce »o vdrle v Kostilfle, hotele in kavarne in plenile in goste oropale. Avstrijski NcmcI se zopet pritožujejo. DUNAJ. 17. jan. Dunajski korcspondenčnl urad poroča: Državni urad za zunanje stvari je dunajskim misijam nevtralnih dežel poslal cirkularno noto s prošnjo, da jo odd«jo i Awtro-Of/s!i« »-ojiijočim ve ppti sc nadrbne razjasnju'.eio iiemSko-avstrHskl kontakti z Jujo-slovmsl.o vlado. Nota poudarja, da Je ncmško-avstrljsko \!ado vsikdar vodiio stremljenje dotlej, ko sr>omc meje urodi rok mirovne konference, Izbegavati vsak spoDad s tem. da se tečno drži dcmarkacllske črte. Trditev iug*>-slovanske \Iade. da ie Nemška Avstrija v gotovih delili Koroške z brutalno silo napadla slovensko prebivalstvo, ie po v .en ki iva. Odoc.i lugoslovanske vlade le doslej cnenny.:o.:al p^galanja Zase.lba čisto (!) nemških vasi in T.8s ^ naposled orcblva!«tvo n--'ziu' -tih kraj-iu tako raz-jniila. da se kljub pom'irlevalnini poizkusom nemško-av-strljsl i \lade izbruh l.udike nevolje ni dal preprečiti. Nemško-avslrijska vlada le ponovno potom švicarske In švedske vlade ententl stavila predlog, naj bi se sporno ojemPe nevtrallzovalo in naj bi zlasiti Celovec in Be!;ak zasedle britske ali ameriške čete. Pa doslci nI mogla doseči nič drugega, razun odgovor, da se n en predlog v resno uvažesan'e sporoči ententni konferenci v Parizu. Razvidno re. da se jc nemško-avstrilska vlada vsr' akor prizadevala, drseči m;'no rešitev tega vprašatva, m da povodom poga'nni zaradi prevoza živil storjene obdol-žitvie prav tako nasprotujejo resnici, kakor \sa ostala očitanja in trošcn'a. ki lih zoper nemško-nvstriisko vlado razširja Jugoslovanska vlada. — Hkrati s to oirku-larno noto jc nemško-avstr!isk*i državni urad za vnanje stvari Narodni vladi v Liubljanl In v Zagrebu poslal pro testno noto, v kRteri ugovarja zoper zajelbo radgonskega podžupana dr. Kamnikara kot talca In izraža nado, tla bodo velikovškl in radgonski talci kmalu na svobodi. Razen tega le neniško-avstrijska vlada naprosila dunajskega lirroslovansketia poslanika, naj bi pil svoj^ vladi posredoval v prilog mariborskemu evangcljskemu pastorju dr. Mahnertu, dn ga Izpuste iz zanorn v kptr^m Je že od 29. grudna In iz katerega ga ne puste, češ, ker se Je bati, da bi začel nastopati, kakor je nastopal prej. Trgovski dogovor z Nemško - Avstrijo. DUNAJ, 17. jan. »Neue Fr. Pressp« poroča, da le konzul dr. Sclnvegl, dospevši na Dunal, pooblaščen s strani liubl'anske vlade, sklenil z Ncmško-Avstriio trgovski dogovor, zadevajoč kompenzacijske predmete izvoza in dovoza, ki bo v soboto podpisan. Taki dogovori tudi v bodoče niso izključeni. 100,000 brezposelnih oseb na Dunalu, DUNAJ, 18. jan. Število brezposelnih oseb na Dunaju Je naraslo nad 100 tisoč. Podpora zanje je znašala po 7 K za osebo. Dunajski župan dr. Welsk1rchner na je Iziavil. da mest« lesa ne prenese več In se bo morala podpora znatno znižati. Bati se je Izgredov. Miro ina konferema. Otvoritvena seja. PARIZ. 18. Jan. Predsednik francoske republike Poin-carč ic otvoril konferenco s svečanim nagovorom, v katerem ie predvsem pozdravil udele/cnce in sc zahvalil, da si ie konferenca izbrala cnodušno svoje razprave Pariz, kl ie Ml štiri leta glavni cilj sovražnih naporov, glavno mesio Francoske, ki Je morala pretrpeti ogromne žrtve, ne da bi bila najmanje kriva vojnih strahot. Zastopniki na konferenci /.astopanlh niarodov moreo upo-stavltl mir pravičnosti, ker^ se nobeden teh narodov nI omadeževal s krlvičnostlo. Človeštvo more zaupati vanje, krr niso bili kršitelji pravic Movcštva. V uadaljurrn je iz- valaL kako ste osredn'e vlasti, hoteč se polastiti nadvlade v Lvropi in potem vsega sveta. Iznašli ua odijozne šo pretvezo, da si preko truula Srbije odprete pot na Vzhod In preko Belciie v srce Francoske. Angleško so skušali pridobiti, da bl se ne upirala njihovemu pohodu proti Francoski, češ da Dotem ne bi vdirali v Rokavski preliv, na drugi strani na sn bili pripravljeni priznati Francoski nevtrainost, če bi Hm odstopila Briey, Toul in Ver-dun. Zaporedoma so stooale n;:to v boj za obrambo pravice sedanje zavezniške države, med n::mi kot prvi Angleška in Francoska, ki ste jamčili za neodvisnost Belgije in ste prisegli, da jo rešite. Priključila se ic bom za pravico potem Japonska. Italija. Romunska, trška, Portugalska, Kitajska in Sjam. Nemški pohlep le t; l:o dovs del v zvezo vse narode, male in velike, proti is* • i u nasprotniku. kateri so se s slovesno izjavo v rr ; leta 1917. prikl:u{lle tudi Zedfnjenc drŽave ameriške, katerih predsednika pozdravlja govornik v imenu Francoske In vseh zastopanih narodov. Izjavile so se proti Nemčiji še amerikanske države Brazilija, Kuba. Guatcmala. Nika-ragtta, Malti in Honduras ter pretrgale ž njo diplomatske zveze Bolivija. Peru. Ukuador in Urugay. V posebno tonili) besedah se je soom'njal Poincnre nato sodelovanja Zedinlenlll držav. »Hči Evrope. Amerika, Je pri?!a čez ocean, da reši svolo mater sužen'skega ponižanja In reši olvilizaci'o.« Zatirani narodi so začeli tretl verige, v katerih "i bili uklenjenl, klicali so nas na pomoč, bežali so Iz svojih ječ nam v pomoč. Poljska nam Jc pošiljala svoje čete. CchosTovakl so si v Sibiriji, Francoski iu Italiii Dridobivali pravico do neodvisnosti, Jugoslovani, Armenci, Sirijci, Arabci, vsi zatirani narodni so sc obračali n n nas kot svoje naravne branitelje, vojna ie postala prava križarska volna človeštva za svoje pravice. In če nas mora kaj potolažiti za bridkosti, ki smo jih pretrpeli, je misel, da le naša zmaga tudi zmaga pravice. In ta zmaga ie popolna, ker Je sovražnik prosil za premirje, da sc izogne nepopravljivemu porazu, in iz te zmage je sedal treba v prid pravičnosti in miru izvajati popolne posle dice. Kakor so bili zavezniki edini v bom, 'bodo edini in nerazdružljlvl tudi pri mirovnih pogajanjih. 7x pred sklc-mmi premirja so se zavezniki podredili moralnim in po-litlčnim resnicam, katerih glasnik je VVilson. Iskali bodo tudi samo pravičnost, toda pravičnost, ki zahteva, da sc popravi škoda, storjena narodom in posameznikom, ali se prt tem nc da voditi po sovraštvu in po želji za repre^a-IIjami, pač pa gre le za dvojnim ciljem: da da vsnkenvi svoje In ne Izpndhula na ponovitev napadov. Zahteva kazen krivcev ter učinkovito poroštvo proti pov.nl t vi napadnih namenov In sicer predvsem tako poroštvo onim narodom, ki so bili in bi mogli biti tudi v bodoče bol' izpostavljeni napadu ali grožnji. Izključuje pa pravičnost sanje o osvojitvah in imperijalizmu, prezirijoče voljo narodov, samovoljno zamenia vanje pokrajin med državami, kakor da bi bili narodi le pohištvo in postavka v igri. NI več Čas, ko so mogli diplomafle ro svoji lastni voIM IzpreminlaH zemljevid držav. Ce hočete preurediti zemljevid sveta, morate storiti to v imenu narodov, zvesto podavajoč njihovo mišljenje, upoštevaloč pravico narodov, malih in velikih, da sami razpolagajo s sebol, in spravljajoč lih. z enako svetimi pravicami narodnih Iti verskih manišln, Vsem tem narodom je treba zagotoviti materialna in moralna sredstva za obstanek. V smislu Stirnalstc, po vseli zavezniških velesilah cnodušno sprejete točke se ustanovi splošna zveza narodov, ki bo vrhovno lamstvo proti novim napadom na pravo narodov, ki nc bo naperjena proti nikomur in ii bo bistveni cilj v mejah možnosti preprcčatl ponovitev vojne In ohranjati mir. kar bo tem lažie, ker bo ta mir vseboval sam največjo pravičnost in najtrdnejše predpogoie stalnosti. Spo-minja'oč se. da jc pred 48 leti, 18. Januarja 1*71. leta, nemška armada v Versaillesu oroglasila pruskega kraFa za nemškega cesarja lu jc novo cesarstvo posvetilo svoj narod z ropom dveh fran. pokrafin. je končal: V svo'crn začetku tako izprldena država Je nosila v sebi kal smrti. Poroiena v krivlčnosti. končava v sramoti. Sestali stii sc. da popravite zlo. kl ga je povzročila, da se prepreči oovrnitev. V svollh rokah imate bodočnost sveta. Lotile se svojih važnih razprav; proglašam pariško konferenco za otvorjeno. Volitev predsodnlštva. Po svoiem nagovoru je predsednik Poincarć odšel iz dvorane. Začasno predsedstvo je prevzel francoski ministrski predsednik Clemcnceau in pozval konferenco, da si izvoli predse<'ništvo. Predsednik VVilson. govoreč angleški, predlaga, da naj se predsednIStvo. ne samo po dosedanjem običa'u. temveč tudi v počast francoskemu narodu, ki gostoljubno soreiema v svoji sredi zastopnike narodov, francoske republiki In tudi osebi sami, ki vodi nieno vlado, izvoli za predsednika Clomenceau, kateri ic z vsemi svojimi sil iml delal na to, da se čim preje reši človeštvo vojnega trpljenja in da se bo mogel vsakdo vrniti k plodonosnomu mirnemu delu. V imenu andeSke vlade le ministrski predsedn k Llovd fieorge. govoreč tudi angleški, kar naitopleje podpiral Wilsonov predlog, poudarjajoč, da Clemcnceau s svojo odločnosti nudi lamstvo. da se na konferenci ne bo brezplodno izgubila! čas. VVilsotni in Llovd Oeoreeu sc ie v imenu italijanske vlade priključil tudi Sonnino, nakar je dal Clemcnceau na glasovanle \Vilsonov predlog. Za predsednika je bil soglasno, z dvlgnjenjem rok, Izvoljen Cleinenceau. Izvoljeni so bili nadalje: podpredsedniki: I.ansing (Amerika). Llovd Cleorge. Orlando. tnarki Sa'onji (Japonska); glavni tajnik: Dutasta (Fr.); tajniki: Clarkc Orevv (Am.). Hanlev (Ang.). Gauthier (Fr.). conle Aldro-vandl (It.). Sadao Saburi (Jap.); verlflkaclj.skl odsek-VVhite (Am.). Balfour (Ang.). Jules Lan bon (Fr.). Sonnino (It.). Ksičiro Matsul (Jap,); redakcijski odsek: James Brovn Scott (Am.), Hurst (Ang.), Formageot (Fr) Riccl Busattl (It.), Šunlči Nanoka (Jap.). Po izvršenih volitvah je izpregovoril Clemenceau, ki le v uvodu svojega govora poudarjal, da so ga srčno genile prijateljske besede Wilaona in Lioid Oeorgcve, in po- Siran (T, »EDINOST« štev. 21. V Trsili, dne 21. januarja 1919 tem nadaljeval, da Ic pač resnična trditev Wi!sonova, (i a sr> tu sedaj prvikrat zbrani zastopniki vseh civiliziranih narodov, katerih skupne napore naj venča uspeh konference, kar se gotovo z ».od!, čc imamo vsi res stalne h res določne misli, in kar se more zjjoditi !e tedaj , čc ostanemo vsi tretao zedinjcnf. Prišli srno semkaj kot pripelji. a posloviti se moramo k^t bratje. Vse se mora r.drcjati potrebi vedno ožjeca zedinienia narodov, ki so sodelovali v tet veliki vojni. Zveza narodov je tu. je v vas. in na vas je, da fo oživite; zato pa tudi ne sme biti .'rtve, ki bi je ne bili pripravljeni prenesti. Pridemo do izida, toda pod pogoietn, da nepristranski poizkuSa-i!0 praviti dozdevno si nasprotujoče koristi, da dosežemo najvišji cill največje, najprisrčnejše in najboljše človečnosti. Projrram za tx> konferenco je določil predsednik Wi!son: mir narodov. Ta projrram zadostuje sam po sebi Ju bi bila preveč vsaka beseda, ki bi se dodajala. Skušal-mn la. da bomo delali hitro in debro. Pravilnik konference se razdeli udeležencem, dnevni red pa je naslednji: 1. odgovornost započelnikov voftie. določitev kazni za zločine. Izvršene tekom vojne. 3, stvoTitev mednarodnih delovnih zakonov. Vse vlasti se poživljajo, da predlože spomcnice o teh treh vprašanjih. Vlasti ,ki imam omejen interes, se vendar prosijo, da predlože spomenice o vprašanjih teritorijalnoga, finančnega in Rospodarskcza značaja, ki jih zanl-i::ajo posebno. Take spomenice je predložiti Klavnemu tajništvu. Vsi tu zastopani narod! morejo predlagati vprašanja, ne samo o svojih vprašanjih, temveč tudi o onih splošnega značaja. Spomenice nai se predlože čim '„•je. Priporočal je, da naj se odposlanstva nemudoma pnćno baviti s prvo točko, za kar je na razpolago kot pripomoček brošura dekana pariške pravoslavne fakultete. Larnaudea, z naslovom »Pretres kazenske odgovornosti cesarja Viljema II.« Predlagani spored se je sprejel brez ngovorn, nakar je naznanil predsed.. da pride prib. kot prva točka na dnevni red vprašanje Zveze narodov, in pripomnil, da naj z oziram na to, da. je treba delovati v popolnem sporazumu, dani konference vse, kar sc jim zdi potrebno, sporočalo »redsedništvenemu uradu, ki bo sprejemal izraze vsaka-terega mišljenja In odgovarial na vsa vprašanja. Ker se na tozadevno vprašanje nI nihče oglasil k besedi, ic predsednik zaključil sejo. Bz jugoslovanskega sveta. Državni poslanci JDS. Za »Državno Ve če« v Bel gradu * cen: PF] Ptlf! vj<>vaisče pr^no so;.oS|J'J 15,, Kg svetlega spomtidan-rillCllIll v sredini mesta, v pri Uega t~r 160 kg lese iskeea ima na tiifju ali prvem nadstropju. fronu.)tninika Nesjinija in Elize Seli. Kot osumllen tatvine ic Ml aretiran GaHiano Zorzetioni, ker so naSli pri njem 16 mesnih konserv. Promet v pristanišču. Prispel le »Karlsbad« Iz Benetk, odpiul pa »Pohnesia v Taranto. Umrl ic oni Ivan ScKulin, ki Ra je predvčerajšnjim povozil neki vojaški avtomobil. — Včeral okoli I popoldne ie v ulici Cliulia zopet neki voiaški avtomobil povozil človeka in Ra lečko poškodoval. Nesrečnika so z istim avtomobilom prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu nMo umrl za zndobljenimi poškodbami. Po listinah, ki so ilh dobili pri nJem, se je izvedelo, da se imenuje Anton ŠtefančIC Snirtn;i nesreča. Na parniku »Zrinvl«. ki stoji ob pomolu Saniti je včeral 46letni težak Peter Bizjak padel v podpalttbje. Na njeteov krik so mu prihiteli na pomoč mornarji, ki so pa potegnili na krov. Poslali so po zdravnika rešilne nostale, a Bizjak ic bil v tem že mrtev. Zlomil si Jc tilnik. Nesreča aH poizkus samoumora? Ko se je včeral vrnila v Kolonji st. 67 stanujoča Ra. Cravosova domov, je našla svojo lsletno hčer kakor mrtvo ležečo na tleh v kuhinji, klrr je silno zaudarlalo po plinu, ki je uhajal skozi odprt petelltiec tia oRnliSČu. Poklicani zdravnik rešilne postaje ie rešil dekle nevarnosti. Je o1?rl šopi! ci Jo odJkcvana fcrojioiico v ulici San Francesco 34, III. Priporoča se slavnem« ob instvu za nova de1a in popravila. i UM ' itmrnm J. CIP-MM: i IrstB, d, Clcflcblno RosslrJ 12 m\ al. flslle Poste I Izdiranje zobov brez bolečin. Plombiranja j Umetni zobje. Umetni zobje. f 90li M Vjfe ff'^ te'! 0Jđ3 kupice po tajvi^ih cen; h dobro7nana urama in zlalaira A. Potil« v Ti slu, B nLra veje _ krone m obrobki OlUEH TCSKE8, Kcnt. ZObOlGiinlH Trst, ulica Caserma štev. 13, II. — Ordinira od 9 p edpoldne do 6 zvečer. — MAH OGLASI fnirnsHo pri il ?je. PttlltiVI, JsirUimo i. pr:Ui^c. tnbn, reKlInn«, prod M. Ul. dtll'Olnn ( 3»7 a lld se pfdifo stoli lilAVAf (vili• no) »C proda na VUlKL V rdeli. Naslov pove Ins. d!. Mlnoitl.______ P rc dal o]o 'utid i fr'« niči-, t dm »»•, velika roJnala prepro. - TRST - Via Cassn Si Rlspcrn 13 5 - Vin S. M!:oId 9. Podružnice: Dimnj, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, ZaUar. Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v bančno stroko spada-(bjoče posle. Sprejema vlojje na knjižice in tekoči račun ■ar v lirah in kronah po najkulantnejšili pobojih. — Uradne ure blagajne od 9 do 13. — sa7 biga itd. Mercato vecchio i