LETO XXXVI. ŠT. 48 Ptuj, 15. decembra 1983 CENA 11 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE: Jubilej HE Formin (stran 2) O požarni varnosti v KS (stran 4) Kako se utrjujemo za jesen, zimo (stran 5) Pred kmetijstvom velike naloge (stran 6) Lep primer sodelovanja obrtnika (stran 8) JANEZ ZEMILJARIČ IN FRANCE POPIT STA OBISKALA TGA Dogovor za nadaljevanje dela pri modernizaciji Pogovor v TGA je zbral številne predstavnike zainteresiranih za proizvodnjo aluminija (foto L kotar) Prejšnjo sredo sta Tovarno gU- nice in aluminija Boris Kidrič obiskala predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Janez Zem- Ijarič in član Predsedstva CK ZK Slovenije France Popit. Po ogledu nekaterih proizvodnih obratov (glinice. obe elektrolizi in novo livamo)stase udeležila delovnega pogovora o sedanjem stanju v tem kolektivu in predlogu za moder- nizacijo proizvodnje primarnega aluminija. Predstavniki kolektiva so najprej predstavili sedanje stanje v TGA, ki se izboljšuje, prikazali ugodne proizvodne in finančne rezultate ter predlog za modernizacijo proizvodnje, ki so ga pripravili na številnih sestan- kih pred tem pogovorom. Dogo- vorili so se. da se s pripravami za modernizacijo nadaljuje, pred- vsem v okviru Projektnega sveta pri SOZD Unial, ki ga sestavljajo predstavniki vseh zainteresiranih. Projektni svet bo dodelal predlog in z njim seznanil tudi delegate zbora združenega dela republiške skupščine. Več o pogovoru pa na 2. strani. 1_ ^^t^r S PROGRAMSKO VOLILNE SU1 OK SZDL ORMOŽ Togost v delu socialistične zveze o metodah in otflikah dela zno- traj socialistične zveze je bilo na programsko volilni seji OK SZDL Ormož, ki je bila 9. decembra, veliko povedanega. Enotna pa je ugotovitev, da jih vse premalo uveljavljamo. Še vedno je preveč forumskega dela in togosti ter zapiranja v lastne okvire. Zani- mivo misel je razvil Vlado Kova- Franc Debeljak, novi pred- sednik OK SZDL Ormož čič, ki je dejal, daje forumsko delo povsod tam, kjer ni problemov. Dopolnil gaje Franc Debeljak, ki je dejal, da tam, kjer imajo dobre in konkretne programe, ljudje tudi delajo. Zato je nujno, da se ustvari interes; predvsem pa mo- ramo uveljaviti vse oblike in me- tode dela socialistične zveze. Vse premalo pa >>izkoriščamo« že po- znane oblike dela. Kako danes dela socialistična zveza? Osnova je v njeni odprtosti. Dalje je pomembno njeno živ- ljenjsko delovanje; bistveno pa je, da deluje povezano. Če ljudje ne vedo, kaj dela socialistična, potem ne moremo govoriti o odprti frontni organizaciji. Scialistična zveza bi se morala otresti tudi podvojenega dela, uveljaviti pa mora tudi svojo kontrolno fun- kcijo. V socialistični zvezi mora- mo tudi doseči kvalitetne premike Slavko Kačičnik, novi se- kretar Foto: Ciani v delovanju delegatskega sistema. Ni nova ugotovitev, da se socia- listična zveza prek delegacij po- zno vključuje v razreševanje pro- blemov. Predvsem pa je bila razprava na programsko — volilni seji kritična in objektivna, kar je povezano z današnjimi objektivnimi okoliš- činami. Iz poročila o delu občin- ske konference socialistčne zveze in njenih organov izhaja, da je v preteklem obdobju pridobila na veljavi in učinkovitosti. V Orm.ožu prav tako ugotavljajo, da so bile letne programske seje po- živitev delovanja tudi drugili oblik združevanja. Iz ocene tudi izluščimo, da je bilo premalo konkretnih povezav med občin- sko organizacijo in krajevnimi konferencami socialistične zveze. Premalo pa je čutiti tudi delova- nje sindikatov znotraj socialistič- ne zveze. V novem obdobju bo občinska konferenca SZDL Ormož delo- vala v starih organizacijskih okvirih. Konferenca šteje 65 de- legatskih mest, predsedstvo pa ima 23 članov. Na programsko- volilni seji so izvolili tudi druge organe predsedstva in konferen- ce. V celoti pa so zamenjali v vo- dstvo občinske konference. Spre- jeli so tudi novo delovno usmeri- tev, ki je Zapisana v enajstih toč- kah. Za predsednika so izvolih Franca Debeljaka. dipl. ekono- mista, doslej zaposlenega v TJK; za podpredsednika Jožeta Plohla, kmetovalca — kooperanta iz Se- jancev v KS Tomaž, za sekretarja pa Slavka Kačičnika. dosedanje- ga sekretarja občinskega sveta ZSS Ormož. Toplo pa so se udeleženci pro- gramsko-volilne seje zahvalili dosedanjemu vodstvu občinske organizacije SZDL in sicer Dragu Zabavniku, predsedniku in Mar- tinu Kramarju, sekretarju. Oba sta prejela spominsko knjižno darilo. Povedati velja, da Martin Kramar zapušča profesionalno politično delo in se vrača nazaj v združeno delo. MG Dolgoročni program gospodarske stabilizacije Pri Izvršnem svetu Skupščine občine Ptuj je bila imenovana Ko- misija za spremljanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Ta komisija je pripravila osnutek načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Ptuj. (Načrt bomo v Ted-. niku v celoti objavili, prvi del je na 3. strani že v tej številki). Gradivo je bilo predloženo delegatom in delegacijam za zbore Skupščine občine Ptuj, da bodo o njem razpravljali v delegatski bazi, zavzeli stališča, mnenja in predloge in z njimi oborožili delegata, ki se bo udeležil skupnega zasedanja zborov SO Ptuj. 26. decembra letos. Komisijo za spremljanje dolgoročnega programa gospodarske stabi- lizacije sestavljajo: Janko Bezjak (predsednik), Anton Ilec, Dragica ^^I^Olii^. Franc Tetičkovič, Jože Botolin, Janez Vrečer. Edo Kupojč, Milan : ^_ ' -inc Lukman. Jožica Carman. Branko Gorjup. Alojz Gojčič. nanič in Franc Ivanuša. F Program proslav in prireditev ob dnevu JLA v OBCMI ORMOŽ: V vseh krajevnih skupnostih bodo pripravili proslave ob dnevu JLA. v Droeram bodo vključili tudi učence osnovnih šol. Prav tako bodo proslave v OZD, kjer pa teh ne bo, so delavcem priporočili, da se vključijo v proslave v krajevmn skupnostih. Nosilci naloge so krajevne organizacije ZRVS in OO ZSS. Proslave pa bodo organizirali tudi v vseh osnovnih šolah skupno za vse učence in člane šolskih kolektivov. Pripravili bodo razstavo o vsebini dela in življenja v JLA in enotah TO ter najboljših likovnih in Uteramih del učencev osnovnih šol. Raz.stava bo v mali dvorani doma kulture v Ormožu od 19. do 22. decembra. Predvajali bodo tudi krajše filme o JLA. Ker letos v ormoški občini ne bo obiskov po osnovnih šolah, so priporočili vodstvom šol, da naj bi razstavo popeljali po vseh osnovnih šolah. Izvedli bodo streljanje s pištolo in vojaško puško v organizacijf občinskega štaba teritorialne obrambe. Prav tako tudi streljanje z zračno puško, ki ga bo izvedla Strelska družina »Kovinar« Ormož, k sodelovanju pa bodo povabili tudi ekipe iz ptujske gamizije in občinskega štaba TO. Na dan JLA — 22. decembra načrtujejo tudi pohod mladine, članov ZZB NOV, pripadnikov TO, JLA in drugih. Nosilec akcije sta občinska konferenca ZSMS in OŠTO Ormož. Predsednik Skupščine občine Ormož bo 20. decembra pripravil skupni sprejem pripadnikov JLA in predstavnikov ptujske in ormoške občine. Osrednja proslava ob dnevu JLA pa bo v domu kulture v Ormožu na isti dan, t. j. 20. decembra ob 17. uri. Na prireditve so vabljeni tudi predstavniki ptujske občine. V OBČINI PTUJ: Tradicionalno streljanje s pištolo in avtomatsko puško za člane ekip družbenopolitičnih organizacij in skupščin občin Ptbj in Ormož. Streljanje je bilo izvedeno v torek, 13. decembra na strehšču v Baboseicovi grabi. Deseta revija pevskih zborov občine Ptuj v petek, 16. decembra ob 18.30 v avli Srednješolskega centra Ptuj. organizira ZKO občine Ptuj. prijavljenih pa je 21 moških, ženskih in mešanih pevskih zborov z območja občine Ptuj. Obisk po osnovnih šolah v dneh 19., 20. in 21. decembra. Vseh 28 šol bo obiskala 4-članska delegacija, sestavljena iz predstavnikov JLA. ZSMS. ZZB NOV. TO in ZRVS. Formiranih bo 6 skupin. Tehnični zbor JLA z ogledom orožja in tehnike JLA v pamiziji Dušana K vedra v Ptuju in sicer 20. decembra za učence srednjih šol, 21. decembra pa za učence osmih razredov osnovnih šol. Tehnični zbor je odprtega tipa in si ga lahko ogledajo tudi drugi občani. Svečana akademija v počastitev dneva JL.A bo v Ptuju v sredo, 21. decembra ob 18. uri v avli Srednješolskega centra Ptuj. Na svečani akademiji bodo podeljena priznanja organizacijam in posamezni- kom za njihovo uspešno vk jučevanje pri podružbljanju in krepitvi ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. Sprejem pri komandantu garnizije Dušana Kvedra v Ptuju, 22. decembra od 9. do 10. ure za skupine pionirjev in.mladine iz obeh občin, krožek OŠ Ormož pa bo izvedel kratek program. Od 10. ure dalje pa bo sprejem za vodstva DPO, DPS, SIS, delovnih organizacij itd. iz Občin Ormož in Ptuj. DOGOVOR O RAZMESTITVI UČENCEV V PODRAVJU |jyy UIIIIJ ZA SREDNJEŠOLSKI CENTER PTUJ V Marihoruie hiia v torek. 6. decembra tretia seja koordinacijskega odbora za vzgojo in izobraževanje, ki deluje v okviru SkupnosU po- dravskih občin in medobčinskega sveta SZDL za Podravje. RazpravljaH so arazmestitvi izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov in števila oddelkov prvega letnika srednješolskega usmerjenega izobraževanja v Podravju za šolsko leto 1984/85. & J & Za sejo je pripravila predlog skupna strokovna služba pri izob- raževalni skupnosti Slovenije. S predlagano razmestitvijo pa se člani koordinacijskega odbora niso mogh strinjati, zlasti ne člani s ptujskega in ormoškega območja, saj je predlog predvideval za celotno podravsko regijo skupno 95 vpisnih mest manj, vendar izključno na škodo Sred- nješolskega centra v Ptuju. Zato se s takim predlogom koordinacijski odbor nikakor ni mogel strinjati, ker bi to pomenilo dodatni udarec predvsem ptujskemu srednjemu šolstvu. Po argumentiram razpravi na seji so pripravili nov predlog, kije ugodnejši za Srednješolski center Ptuj, saj mu bo omogočal vpis za 120 učencev več kot je "bilo predlagano v prvotnem predlogu. Tako bodo v Ptuju še naprej izvajali usmeritve v elektro-energetiki, vendar to ne bo več dislociran oddelek, kot je sedaj, temveč samostojni program z dvenfa oddelkoma. mv tako bodo v SSC Ptuj v šolskem letu 1984/85 lahko vpisaU tudi po 3 oddelke v administrativno dejavnost in družboslovno-jezikovno dejavnost; v prvotnem predlogu sta oila predvidena le po dva oddelka. .... ,rr^, . ga predloga je koordinacijski odbor sprejel z inen Tiladini niiii.sKega in ormoškega obmocia tudi v oi. , , razmerah zagotoviti enake možnosti izob- raževanja kot ga imajo mladi v drugih krajih Slovenije. Na_nofiia£i nredlosa. izoblikovanega na seii koordinacijskega odbora na; bi v Srednješolskem centru v Ptuju v šolskem letu 1984/85 vpisali učence v 28 oddelkov, računajoč 30 učencev na oddelek je'to 840 učencev za prvi letnik srednjega usmerjenega izobraževanja. Največ oddelkov bo v Ptujutudi v bodoče v usmeritvi kovinske predelave, samo v programu kovinarstvo in strojništvo je predvideno 7 oddelkov za prvi letnik. Učenec v novih delav- nicah SŠC Ptuj pri praktičnem delu. Foto: L Ciani 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 15. december 1983 — TEDNIK OB OBISKU JANEZA ZEMLJARIČA IN FRANCETA POPITA V TGA KORISTNI POGOVOR ZA NADALJEVANJE DELA Po obisku v nekaterih proizvodnih obratih sta se Janez Zemljarič in I ranče Popit prejšnjo sredo udeležila pomembnega delovnega pogovora o prihodnjosti tovarne, (ire za izboljšanje delovnih in proizvodnih pogojev z modernizacijo. V začetku pogovora je predsednik začasneiga kolegijskega organa Alojz (iojčič predstavil sedaniestanie v tem kolektivu, dopolnili pa so ga )dgovorni za posame/Jia delovna področja. Dobre tri mesece je lega. kar s()'"bin za TC) A sprej'e(i ukrepi družbenega varstva. V tem času gre na bolje, čeprav še m razlogov za zadovoljstvo. Pri delu in delovnem vzdušju je več reda. discipline in dobrega dela. vendar se še vedno srečujejo s pojavi nedela ter slabe delovne tehnološke discipline. Vendar to ne velja za večino delavcev. Prav tako so premiki na bolje pri razbijanju toz- dovskc miselnosti, zapiranja, ki nikakor ne more sKunaj s tako organsko povezano proizvodnjo kot je v Kidričevem. Korak naprej je tudi v planiranju, saj bodo tokrat plan za prihodnje leto sprejemali še v tem mesecu. Kar nr^ejšnja leta ni bil primer ali običaj. Tako so v vseh temeljnih organizacijan in delovni skupnosti že obravnavali osnutek plana. Bis- tvenih pripomb, ki bi pomenile korenite spremembe, ni bilo, zato bo v sprejemanju na seji centralnega delavskega sveta, ki bo 27. decembra. France Popit, Alojz Gojčič in Janez ZemIjarič med pogovorom v Kidričevem (foto 1. kotar) Pred tem pa bodo izvedli tudi reterendum, na katerem bodo za- posleni sprejemali samoupravni sporazum o temeljih plana slovenskega elektrogospodarstva, spremembe samoupravnega sporazuma o zd- ružitvi dela sredstev za modernizacijo prve faze livarne in .spremembe sanuHipravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih vpra.sanj in pra- vilnikcn' o reševanju stanovanjskih vprašanj. Referendum je danes. Nc moremo tudi mimo uspeha, vzpostavitve samoupravnih odnosov v temeljni organizaciji Proizvodnja aluminija in delovni skupnosti skupnih služb, izvolitve novih delavskih svetov, za kar seje odločila velika večina delavcev v omenjenih sredinah. To je dokaz več. da večina zaposlenih hoče in zna naprej, čeprav je pri tem potrebno premagali nelalere ovire iz prejšnjih let. Precej dela in prizaclevani jih čaka na pt>dročju ureditve nagrajevanja po delu in rezultatih dela. kjer sc je dosedaj preveč videlo le samega sebe. Po oceni Alojza Gojčiča samoupravno in družbenopolitično življenje še nima dovolj čvrstih korakov, osnovna naloga vseh pa je proizvodnja, več, bolje m ceneje naredili. Pri tem ne gre prezreti pomembnega dejstva, da proizvodne rezultate držijo na phinirani ravni. To je zelo pomembno, ne samo za TCiA. temveč tudi za vse. ki aluminij potrebujejo. Predelovalci in trgovci pa bi ravno zalo morali bislveno več naredili za modernizacijo proiz- vod nje. Vrnimo se k proizvodnim rezultatom, ki so dali zelo ugodne fi- nančne. Od planirane proizvodnje po količini ne odstopajo, nekoliko le v asorlimanu. kar je posledica pomanjkanja nekaterih dodatkov, predvsem silicija. Tako bodo v TGA do konca leta proizvedli planiranih 105 tisoč ion glinice. blizu 46 tisoč ton elektrolitskega aluminija in blizu 5.^ lisoč ton livarniških proizvodov. Takšen pa je tudi plan za prihodnje lcu> s to izjemo, da bodo glinice proizvedli 5 lisoč ton več. I-inančne rezultate smo že omenili, .so zelo ugodni, prave primerjave z letom 19s2 pa zaradi takratnih slabih rezultatov ni. To se seveda pozna tudi pri osebnih dohodkih zaposlenih, saj je poprečni osebni dohodek seda] 20 lisoč dinariev. I/voz kot niMnpmhriH naloaa, bo dosežen, z njim bodo i/tržili 22 milijonov dolarjev, uvozili pa bodo za 14 milijo- nov, kar bo man) kol so planirali. Kot .so poudarili na pogovoru, zlasl: .lernei Kosiainšek. kljub dotrajanemu poslrojenju. zastareli tehnologiji in slanim delovnim pogojem dosegajo drbre izkoristke, to pa na račun zdravja in večjega investicijskega vzdrževanja. Proizvodnje ne morejo ptnecali. zal(\"kol pravijo, stojijo na mestu in proizvajajo invalide. Zalo le modernizacija več kol nujna. \o pa ]c bila tudi osrednja tema pogovora, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Irnpola, Uniala. predelovalcev aluminija, bank. elektro- tiospodarstva ler družbenopolitičnega in gospodarskega življenja ptuj- ske občine. Ivan Kodrič in Erika Feguš sta udeležencem predstavila predlog modernizacije proizvodnje primarnega aluminija, ki so ga iz- delali po številnih pogovorih pred tem sestankom. Po "predlogu bi v Kidričevem spremenih tehnologijo proizvodnje, saj sedanja bistveno zaostaja za svetovno. Gre za veliko porabo električne energiie na enoto proizvoda in veliko število zaposlenih. Takšno proizvodnjo kot je sedaj v Kidričevem, tortn blizu 50 tisoč ton aluminija, v sodobnih obratih doseže kar 250 delavcev manj. ob bislveno manjši porabi električne energije. Za boljši jutri je zalo v Kidričevem samo ena pol in to je sprememba tehnologije na proizvodnjo s predpečeno anodo. Zalo so predvideli dve fazi v modernizaciji. V prvi. veljala bi 12 milijard dinarjev, bi z rekonslrukciio elektrolize B povečali proizvodnjo na 35 lisoč ton. kar bi skupaj s halo A znašalo letno proizvodnjo 70 lisoč ton elektrolitskega aluminija. To pa je tudi j končni cilj. saj bi nalo halo A zamenjala nova elektroliza C za 35 tisoč ton aluminija. Pri prehodu bi polno izkoristili obstoječe možnosti in dodali nekaj potrebnih delov, zlasti tovarno anodne mase. Predlagatelji oce- njujejo, daje la cilj moč doseči tudi v sedanjih razmerah in sicer v desetih IcMin." seveda postopoma. Takšen predlog so podprli v 1M POLU in UNIALA) ler združenju porabnikov aluminija, nekatere pripombe pa so dodali predstavniki Bank in elektrogospodarstva. Janez Zemljarič je takoj v začetku svojega prispevka v razpravi izpostavil sedanje razmere, ki takšnemu projeklu niso ravno naklonjene, čeprav,so prav proizvajalci osnovnih surovin v najlež|em položaju, ker smo razvili obsežne in sposobne predelovalne kapacitete, ki iedai komaj ohraniaio delu. Zalo bi ravno predelovalci morali pospešiti izboljšanje razmer v bazni de- javnosti. sa| mora to bili njihov življenjski interes. Zato seje potrebno slrniti v irdrii reprodukcijski verigi, pritegnili vse zainteresirane, dodelati projekt inposkrnetiza izvedbo. Ob planiranih 70 lisoč tonah proizvodnje le izrazil c voni. sai v h-m č:isu /j i ikinii novečaxik.skjQiai_£ in ga dr>delal do takšne mere. da se bo z izvedbo lahke začelo, pred tc pa z njim seznanil delegate zbora združenega dela republiške skupščine. 1. kotar V petih letih 2 milijardi 936 milijo- nov kWh električne energije JUBILEJ HE FORMIN Natanko pred petimi leti so delavci Dravskih elektrarn. Elektrogospodarstva in vseh delovnih organizacij, ki so sodelovale pri izgradnji elektrarne, Formin slavili Dan republike — 29. november še posebej svečano, saj so hkrati proslavili veliko delo- vno zmago — naši domovini bratskih narodov in narodnosti so ob rojstnemu dnevu dali najlepše darilo: dokončan elektroenergetski objekt — hidroelektrarno Formin. Slavje je bilo še toliko večje, ker je z dokončanjem hidroelektrarne Formin končno zaključena veriga hidroelektrarn na slovenskem delu reke Drave in zapolnjena vrzel med hidroelektrarnama Zlatoličje in Varaždin. Dokončno je ukroče- na silna energija reke Drave na Slovenskem. Pričetek ukročevanja sile reke Drave sega v dalnje leto 1918, ko so 6. maja prvič v zgodo- vini slovenstva zahrumeli takrat ogromni stroji dravske lepotice -7- hidroelektrarne Fala, za takratne čase ene največjih hidroelektrarn v Evropi. Hidroelektrarna Fala je bila temelj za nadaljnjo graditev elektroenergetskega sistema in industrializacijo dravske doline, ter predstavljala simbol elektrifi- kacije in industrijskega razvoja Slovenije. Elektrarno Dravograd so zgradili Nemci v času okupacije. Tretja elektrarna na Dravi Mari- borski otok je začela obratovati le- ta 1948 in letos slavi 35. obletnico obratovanja. Četrta elektrarna Vuzenica je pričeta obratovati leta 1954, peta elektrarna Vuhred leta 1956, šesta elektrarna Ožbalt leta 1960 in sedma elektrarna Zlatoličje leta 1968. Potem je na področju izgradnje elektroenergetskih objektov zavla- dalo zatišje. Z GRADNJO PRIČELI LETA 1975 Prvotni rok za začetek gradnje elektrarne Formin je bilo leto 1967. Zaradi finančnih in drugih problemov se je pričetek izgradnje vse bolj odmikal. Sele kritične elektroenergetske razmere po letu 1970 so prispevale k sprejetju odločitve, da se prične z gradnjo leta 1975. K odločitvi je nedvomno prispevalo tudi dejstvo, da je sose- dnja republika Hrvaška gradila na Dravi elektrarno Varaždin, ki je bila dana v obratovanje leta 1975. Zaradi odlašanja s pričetkom gradnje elektrarne je investicijsko- tehniška dokumentacija izdelana v .šestdesetih letih deloma zastarela in jo je bilo potrebno prilagoditi najnovejšim tehniškim spozna- njem. Pogodbe z glavnim izvajalcem gradbenih del Gradisom, za doba- vo in montažo turbinske opreme Litostrojem, za dobavo in monta- žo hidromelianske opreme jezu ia strojnice Metalno, dobavo in mon- tažo generatorjev, transformato- rjev in visokonapetostne opreme Rade Končarjem, opremo za zašči- to, signalizacijo ter avtomatiko I.s- kra so bile sklenjene v letih 1975 in 1976. Poleg teh glavnih pogodb je bilo sklenjeno še prek petdeset drugih pogodb za izgradnjo daljnovodov 110 in 20 kV, obrtniška dela, tele- fonijo, dobavo druge elektro opre- me itd. Opravljeno je bilo ogromno de- la, kar kaže tudi podatek, da je bilo potrebno doseči prek 1200 sporazumov za pridobitev zemljišč potrebnih za gradnjo objektov s privatnimi lastniki, občinami in krajevnimi skupnostmi. V projektu elektrarne je bilo potrebno upoštevati posebne značilnosti spodnjega Ptujskega polja, saj je gradnja tako obsežne- ga objekta ogromen poseg v nara- vno okolje pokrajine. Zanimiv podatek je tudi, da so pred pričet- kom zemeljskih del pričeli z delom arheologi in opravili veliko dela, saj so iz kopali okrog 250 starih grobov in v mnogih naleteli na ža- re. Ozemlje po katerem poteka dovodni kanal in na katerem stoji sirojnica je znano po starih rim- skih zgradbah in nekdanji cesti od Poelovie do Murse. Ko je bilo vse nared, je leta 1975 Ptujsko polje od Ptuja do Ormoža zaživelo. Na orjaškem gradbišču je tedaj delalo blizu 1000 delavcev, ogromni gradbeni stroji so se zaži- rali v zemljo Ptujskega polja, veli- ki kamioni odvažali, dovažali in tako vednomer naprej — kakor brez konca. Preko 80 tisoč konj- skih moči vpreženih v motorjih gradbenih strojev je izkopalo ogromne količine materiala — pri- bližno 12 milijonov kub. m, za so- časen prevoz — le količine bi potrebovali 200.000 največjih tovornjakov, ki bi napravili kolono dolgo prek 1200 km. Poleg zemeljskih del je bilo položenih 743 tisoč kv. m asfalta na bazenu in odvodnem kanalu, zgrajeno 110 tisoč kv. m tesnilne zavese na bazenu, strojnici in odvodnem kaaahi. . ______________... ^ Z VELIKO VOLJE NAD TEŽA- VE IN PROBLEME Strokovnjaki različnih področij so sproti reševali težke včasih na pogled nerešljive probleme, ki so se vsakodnevno pojavljali. . Potrebno je bilo zgraditi vodo- vode in omogočiti oskrbo s pitno vodo vsem prebivalcem med dovo- dnim kanalom in staro strugo reke Drave do strojnice in prebivalcem Zavrča pa do sosednje republike do va«ice Vratno zaradi znižanja podtalnice. Zgraditi je bilo potrebno pet mostov na dovodnem, in tri na od- vodnem kanalu ler enega prek sta- re struge reke Drave na LovreČa- nu. Pred pričetkom gradnje je bilo potrebno odkupiti 530 ha zemlje, delno njiv in gozdov ter nekaj zamočvirjenih zemljišč. Zemlja pa ni bila izgubljena. V zameno za žrtvovano zemljo in razorana polja je obvarovano okoli 2000 ha plod- ne zemlje pred vsakoletnimi popla- vami, saj je pretok po stari strugi reke Drave znižan za 500 kub. m/sec. Dne 4. 6. 1978 so bili prvič na- grajeni ogromni napori vseh sode- lujočih pri gradnji. Takrat je prvič zahrumel prvi agregat, ler oddal v omrežje elektroenergetskega siste- ma prve kWh dragocene elektri- čne energije. Veselje je bilo neizmerno in še z vežjim zagonom so po.tekala nadaljnja dela in us- peh ni izostal: dne 26. 10. 1978 je bil prvič na omrežje sinhroniziran tudi drugi agregat — gradnja elek- trarne se je prevesila v zaključno fazo. Dne 25. 11. 1W8 je elektrarna svečano predana v obratovanje. To je bila prelomnica za skupinico ljudi, ki so predstavljali zametek bodočega delovnega kolektiva elektrarne in ki se je zbirala na ob- jektu tekom izgradnje. Pred temi ljudmi so stale težke naloge in velika odgovornost: — Prva naloga je bila v najkraj- šem času detaljno spoznati vse izredno komplicirane sklope in naprave elektrarne, ki so bile tak- rat plod najsodobnejše tehnologije in dosežkov naše industrije. — Organizirati vse potrebno za nemoteno obratovanje elektrarne in redno vzdrževanje naprav. — Čimprej izpopolniti kadrov- sko zasedbo elektrarne, saj je bilo odločeno, da bo elektrarna organi- zirana kot temeljna organizacija združenega dela. — Sočasno je bilo potrebno opraviti vse aktivnosti za pravno- formalno ustanovitev nove temelj- ne organizacije. Kljub izredno široki in raznovr- stni paleti zahtevnih nalog so delavci elektrarne ob veliki pomoči ostalih delavcev Dravskih elektrarn uspeli. Uspešno je prebrodeno nekaj najkriličnejših začetnih mesecev obratovanja. Nešteto dnevov in noči, nedelj in praznikov so delav- ci preživeli ob agregatih, opravljali najnapornejša in zahtevna dela pri vzdrževanju agregatov in odpra- vljanju pomanjkljivosti, nešteto ur preživeli ob mizah polnih navodil in načrtov. Vse je bilo podrejeno samo cilju, da bi agregati nemote- no in brez zastojev obratovali in dajali družbi prepotrebno in dra- goceno električno energijo. KONSTITUIRANJE TOZD HE FORMIN Vsem strokovnim problemom navkljub so potekale tudi istoča- sno vse aktivnosti za kadrovsko Hidroelektrarna Formin danes ... Foto: I.Ciani; izpopolnitev in konstituiranje te- meljne organizacije. Vsi napori so bili poplačani, ko so se, 26. oktobra 1978 na 1. zbo- ru delavcev sedaj že kolektiva elektrarne odločili o konstituiranju nove temeljne organizacije združe- nega dela, kot sestavnega dela de- lovne organizacije Dravskih elek- trarn. 1 Ustanovitev temeljne organizaci- je združenega dela je za vse delav- ce pomenila še večjo odgovornost in zadolžitve, za najbolj racional- no gospodarjenje in ravnanje z dragocenimi sredstvi, ki nam jih je družba zaupala v upravljanje. Ze v prvem letu obratovanja so bili izvedeni trije obsežni in težki remonti obeh agregatov. Izvedena je sanacija sifonskih oblog obeh agregatov, sanacija statorja agre- gata 2 in sanacija revizijskih po- krovov turbine 2. Vsa redna remontna in vzdrže- valna dela so delavci elektrarne opravljali v glavnem sami brez po- moči tujih izvajalcev. Vse po- manjkljivosti v delovanju naprav so vedno pravočasno opažene in odpravljene v času revizij ali re- montov, tako da je bilo čim manj izpada proizvodnje električne energije. Z LASTNIM ZNANJEM DO IZBOLJŠAV Na napravah elektrarne je nare- jeno veliko število izboljšav in pre- delav, ki so jih brez izjeme zasno- vali, pa tudi večinoma izvedli sa- mi. Naj naštejem samo nekaj naj- pomembnejših: — predelava avtomatike sistema priprave hladilne vode agregatov. Obstoječa avtomatika se je veliko- krat kvarila in povzročala notnje v obratovanju. — idejna rešitev rekonstrukcije pritrditve generatorskih hladilni- kov. Zaradi prekomernih vibracij so pogosto pokale cevi hladilnega sistema. — idejna rešitev za rekonstrukci- jo 10 k V povezave generator — transformator vsied pokanja pod- pornih izolatorjev — projekt in izdelava filtrov za tesnilno vodo ogljenih tesnilk. Ne- čista voda je botrovala prehitri izrabi tesnil. — rekonstrukcija ščitnikov stropnih odprtin turbinskega vto- ka. Pred rekonstrukcijo je bilo če- pe možno izvleči samo s pomočjo potapljačev. Po rekonstrukciji po- tapljači niso več potrebni. — rekonstrukcija tlačnega maza- nja nosilnih ležajev agregata zaradi neustrezne izdelave in tesnenja. — rekonstrukcija pogonskih omaric ločilnikov in ozemljitvenih nožev zaradi nezanesljivega javlja- nja položajev — rekonstrukcija krmilno blo- kirnih naprav stikališča vsled neza- nesljivega delovanja — rekonstrukcija termostatiranja generatorjev in več predelav START STOP avtomata. — idejna rešitev in izvedba prila- goditve naprav za avtomatsko po- zicioniranje zapornic potrebam daljinskega vodenja. — idejna rešitev in izdelava apa- rata ,,simulatorja pozicij" za kon- trolo in servisiranje aritmetičnih enot merilnikov nivojev vode — projekt in realizacija trojnega pogona vrat in trojne govorne naprave na jezu v Markovcih. Se bi lahko naštevali. Da so vsa ta obsežna dela lahko izvedli je poleg izredne prizadevnosti delav- cev, pripomogla tudi uvedba de- žurstva na domu za vodje izmene, ki so ga uvedli v letu 1980. S tem so prekinili dolgoletno tradicijo na dravskih elektrarnah, ki zahteva 24-urno prisotnost vodij izmen na objektu. Nov način dežuranja omogoča v normalnem delovnem času hkratno prisotnost vseh vodij izmene, ki skupaj z vodjema vzdrževanja in ostalimi predsta- vljajo močno ekipo strokovnja- kov. S tem so dosegli pri najbolj usposobljenem strokovnem kadru mnogo višjo delovno storilnost, kot bi bila sicer. KMALU 3 MILIJARDE kWh ELEKTRIČNE FNERGIJF Seveda vse navedeno potrjujejo tudi doseženi proizvodni rezultati: — do 25. novembra 1983 je elek- trarna proizvedla 2.936.733.253 kWh cenene električne energije — agregata sta v petih letih obra- tovala skupno 64.243. ur. V tem času je bilo 20. izpadov zaradi ok- var in sta bila agregata izven pogo- na samo 169 ur in 25 min, kar po- meni 0.26 % skupnega obratoval- nega časa. Poleg uspešnega reševanja stro- kovne problematike, delavci elek- trarne uspešno razvijajo tudi sa- moupravne odnose. Samoupravni organi in družbenopolitične orga- niz-acije si prizadevajo in skrbijo, da je delavec subjekt vsega odloča- nja in odnosov v elektrarni. S tem so dani tudi pogoji, da se sleherni delavec uveljavlja kot nosilec in aktivni ustvarjalec našega samo- upravnega socialističnega sistema. Ukrotitev reke Drave vse do Ptujskega polja je pomenila ogromno delo povojnih generacij. Zgraditev elektrarn je olepšala in obogatila življenje prebivalcev ob Dravi. V okviru tega je tudi te- meljna organizacija HE Formin, takšna kot je danes, plod velikega prizadevanja delavcev elektrarne in vseh delavcev Dravskih elektrarn. TEF^Mf x/ 15. december 1983 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 PROGRAMSKE USMERITVE OBČINSKE ORGANIZACIJE SZDL PTUJ Na voHIno pHno|;raiaski seji Občinske kon- ference szdueiuj. Jajc inuk 24. novembra, so na podlagi razprave in. prej pripravljenega gradiva sprejeli tudi osnutek programske usmeritve občinske organizacne SZDL za mandatnoobdobje 19W—1987. Osnutek bo na seji imenovana komišja Se dopolnila in oblikovala končno besedilo, vendar vsebinsko bistvenih dopolnitev ne bo, zalo povzemamo programske usmeritve iz osnutka. Uvodoma je poudarjalo, da naloge Občin- ske konference SZDL. izhajajo iz skupnih družbenih nalog, ki bodo v obdobju 1983—87 zahtevale učinkovito ddo vseh subjektivnih sil in mobiUzacijo delovnih ljudi in občanov. Badlaga za programsko usmeritev socialistične zveze so naloge in programi vseh družbeno- političnih organizacij, program dela občijoske skupščine, usmeritve in opredelitve volilne konference in pobude delovnih ljudi in občanov. Osrednja skrb socialistične zveze bo name- njena odgovornosti do de^egatsk^ astema in delegatske prakse ter utijevanju mobiilizadj- ske vloge socialistične zveze pri naporih za uresničevanje nalog na področju gospodarske stabilizacije. Zato bo delovanje socialistične zveze v nasledmcm mandatnem obdobju usmerjeno na sledeča podro^^ Razvijanje socialistična samoupra^janja in poglabjanje ddcgatsk«^ sbtema na vseh ravneh. Krajevne organizacije SZDL Morajo posvetiti vso skrb razvoju krajevne samo- uprave in obUk neposiedn^a odločanja občanov, zlasti pa ddu dci^acq v krajevni skupnosti, sindikati in samoupravni organi v OZD pa del^acgam v OZD in jih močneje povezovati z aktivnasl^ in {Moblematiko sa- moupravnih cmtganov. Le tako bodo delegacije lahko oblikovale in uskli^evale stališča v skladu z reaiičnimi interesi ddovnih ljudi in občanov. Na področju družbenega izobraže- vanja pa bo usklajevala dejavnost vseh nosil- cev izobraževanja in usposabljanja članov de- legacij in članov samoupravnih organov v KS in OZD. Socialistična zveza se bo prav tako vključe- vala v nastajanje in usklajevanje skupščinskega progriima in si prizadevala, da bodo obravna- vana vprašanja odraz stvarnih potreb in in teresov občanov, delovnih ljudi in vseg združenega dela. Poglobila bo odgovornost za delovanje družbenopolitjčnega zbora m v vecji meri delovala kot konferenca delegacij za ta zbor. Skrbela bo tudi za nadaljevanje poglab- ljanja sistema družbenega in javnega informi- ranja. Pri uresničevanju politike gospodarske sta- bilizacije bo socialistična zveza usmerjala ak- tivnosti v uresničevanje dogovorjenih kon- kretnih nalog in za to nalogo mobihzirala de- lovne ljudi in občane. Zavzemala se bo za uresničevanje nalog in ciljev, ki so zastavljeni v srednjeročnih planih in še posebej za cilje, zastavljene v letnih resolucijah. Pri tem bo dajala poudarek prednostnim nalogam: druž- bena aktivnost varčevanja, zagotavljanje osnovne preskrbe prebivalstva, gospodarjenje s stanovanji, uresničevanje socialne politike, oblikovanje in sprejemanje sprememb in do- polnitev plana, urejanje odnosov na področju skupne in splošne porabe v pogojih zmanjša- nja razpoložljivega dohodka. Na področju kmetijsko-zemljiške pjohtike bo stKialisiična zveza organizirala aktivnosti za uresničevanje postavljenih ciljev, zlasti pri pridelovanju več hrane, ohranjanju kmetijske zemlje, akcijam za izboljšano obdelovanje kmetijskih površin, setvi, spravilu poljščin, melioracijam, zložbam kmetij.skih zemljišč in razvoju družbeno-ekonomsicih odnosov v kmetijstvu. Dejavnost socialistične zveze bo usmerjena tudi v krepitev obrambnega in družbeno-zaš- čitnega delovanja delovnih ljudi in občanov. Zato bo vodila akcije usposabljanja delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih m v OZD ter skozi aktivnosti v akcijah NNNP preverjala usposobljenost delovnih ljudi in občanov ter drugih nosilcev obrambnih nalog. Razvijala bo aktivnosti in oblike dela, ki bodo pripomogle k razreševanju interesov in potreb delovnih ljudi in občanov, zlasti še na področju zdravstvenega in socialnega varstva, osnovnega in usmerjenega izobraževanja in kulture. Na področju nadaljnjega razvoja organizi- ranosti socialistične zveze bo pozornost usmerjena v poglabljanje obstoječih obiiK dela, zlasti pa Ipodo morali doseči, da bodo sekcije in sveti socialistične zveze delaU za potrebe delegatskega sistema m prakse. Posebna skrb bo veljala nadaljnjemu uveljavljanju krajevnih organizacij in njihovih vodstev. Zlasti bo treba uveljaviti frontni način delovanja in delegatske .xinose tudi v sekcijah in svetih. Socialistična zveza bo skrbela za izvajanje načel dolgoročne kadrovske politike. Pri tem bo posebno skrb posvečala vključevanju mla- dih in žensk ter usposabljanju aktivistov. Na področju obeleževanja pomembnih do- godkov iz NOB ter drugih družbenopoHtičnih in kulturnih dogodkov, katerih jubileje pra- znujemo, bo socialistična zveza pobudnik in k(.x>rdinator. da bi tako dosegli namen in tudi racionalnost proslavljanj. Na podlagi teh okvirnih programskih usmeritev občinske organizacije SZDL bodo predsedstvo, sveti in koordinacijski odbori pri predsedstvu Občinske konference SZDL Ptuj sprejeli rokovno opredeljene in usklajene ak- ajske programe svojega delovanja. omol NE DOSEGAJO FIZIČNE RASTI Zadnja seia prerl<«isvvb ob- činskega sveia ZSS C^-mcl je biia namenjena pn^kiša gospotfautskih dosd9cov ormoškega fqqx>dacstva v obdobju jamar—seiilendxr 1983. predsedstvo je ob lem ugotovilo, da gospodaidd lezukati niso najboljs in da sfcanq poiptaca industrijskih praizvioaloev pt dosega nezoltatov tri&eiitf0^ leta 1982. Vse kaže, da načrtovana fizična rast ne bo doseiena. pri izvozu so lemllati skcr bo^ vendar načrti za lelo 1983 ne bodo uresnič«ii. * V primerjavi s poodtjem kta 1983, so izgube sicer niiie, vendar so se v primerjavi s tricctrdetjem leta 19S2 povečale za 1s9 od- stotkov. visoke obveznosti pa so vplivale, da se je zmanjsala akumulativna sposobnost goq>o- obresti pa so že presegle . umulacije. .i kazalci sicer kažejo . . > rast, vendar so nižji od . bskih povprečij. Visoki stro- ; osiovanja. naskladja med ce- ne, reprodukcijskim ma- p. ceno končanega izdelka piivalo, da so porabljena sredstva hitreje naraščala kot celotni prihodek. Predsedstvo je razpravljalo tudi o evidentiranih možnih kandidatih za vodstvo občinskega sveta, pred- sedstvo in občinski svet. Predlog je pripravil odbor za kadrovska vprašanja pr' občinskem svetu ZSS Ormož, predsedstvo pa je na 20. seji sprejelo sklep, da se o predlo- gu izrečejo tudi v osnovnih or-' ganizacijah sindikata. Rok za razpravo je 31. december letos. Evidoitirani kandidati za vod- stvo občinskega sveta ZSS Ormož so: Vekoslav Kosi — predsednik, Otmar Medik — podpredsednik in Vera Rep — sekretarka. MG Razstava in svečanosti ob dnevu JLA ,a osrednja prireditev ob praznovanju -\ na območju občine Slovenska Bistrica bo - er praznika, 2l decembra v Domu kulture j Bistrici. ;ru praznovanj pa so že v soboto, 10. v vojaSnici Pohorski bataljon Slovenska i,a svečano odprli razstavo pod naslovom ionsko topništvo I, slovenske artiljerijske de. Razstava prikazuje razvoj in borbeno ix>t zanskega topništva na Sloveaskem. Pripravila pa sta jo Muzej ljudske revolucije Slovenije in garnizija v Slovenski Bistrici. Svečanosti v okviru dneva JLA pa bodo v teh dneh potekale tudi v številnih krajevnih skupnostih občine Slovenska Bistrica in tudi sosednje občine Slovenske Konjice, s katerimi vojaki bistriške gar- nizije že vrsto let uspešno sodelujejo tako na družbenopolitičnem kot tudi športnem in drugih področjih. Viktor Horvat SLOVENSKA BISTRICA Akcijska usmeritev komunistov Obdobje po osmi seji CK ZKS in 10. seji CK ZKJ so komunisti v občini Slovenska Bistrica uspešno izkoristih za svoje aktivnosti, ki so jih oblikovali na osnovi akcijskih programov tako pri OK ZKS kot v osnovnih organizacijah ZK. 1'gotovitev. da v največ osnovnih organizacijah komunisti dos- ledno uresničuj|ejo zastavljene naloge, spremlja tudi spoznanje, da je med njimi tudi nekaj takšnih, ki se še vedno vedejo dokaj pasivno, ob upoštevanju trenutnega gospodarskega stanja. Občutiti je, da te priča- kujejo spodbudo od »zgoraj«, kar pa bodo pri OK ZKS Slovenska Bistrica v najkrajšem času tudi storili. Komunisti bistriške občine se zavzemajo, da bi v vseh sredinah kar najbolj konkretizirali stabilizacijske programe in povezane aktivnosti. Ob tem je treba povedati, da so v posameznih sredinah na tem področju že dosegli pomembne rezultate. Pomembno vlogo pri tem bo morala imeli tudi ZK v delegatskem sistemu, kjer ostajajo še mnoge neizko- riščene možnosti uveljavljanja komunistov pri izvajanju stabilizacijskih ciljev v življenju. Da bi to tudi v praksi dosegli, bodo v najkrašjem možnem času organizirali idejnopolitično izobraževanje, predvsem v obliki poUtične k)k. oddelka marksizma. Konkretno in odločno pa bo potrebno oceniti trenutno težavno situacijo v vseh delovnih kot tudi družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Posebna priložnost za takšno oceno bodo programske konference v OO ZK. ki bodo potekale do konca letošnjega leta. Na njih bodo spregovorili tudi o upadanju števila članstva in o ležavah. s katerimi se srečujejo v OO ZSMS. Viktor Horvat ODLIKOVANJA PREDSEDSTVA SFRJ v prostorih SO Ptuj je bila v ponedeljek, 12. decembra krajša slovesnost, na kateri je pred predsednikom SO Ptuj, Francem Tetičko- vičem in predstavniki družbeno političnih organizacij najprej slovesno zaprisegla Vida Vidovič, ki so jo zbori občinske skupščine septembra im"enovali za občinsko javno pravobranilko. Zatem e predsednik izročil plaketo občine Ptuj Vladimirju Tum- jeju, kije bil ob občinskem prazniku, ko so plakete pHjdelievali, odsoten. *o krajših obrazložitvah oa ie izročil še 8 odlikovanj predsedstva SFRJ. Ludvik Lepej je prejel odlikovanje red dela z zlatim vencem, Jože Kolar red republike z bronastim vencem,' Anton SedlaseK rea zaslug za narod s srebrno zvezdo, Elizabeta Jurgec. Rene Glavnik in Silverij Carli so prejeli red dela s srebrnim vencem, Maks Drevenšek pa medaljo zaslug za narod. Vsem odlikovancem čestitamo? _ OM Dobitniki odlikovanj predsedstva SFRJ in plakete občine po sprejemu. Načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Ptuj s tem m:.-.-k.^ k:n.:-i;2 ;i sr,emljanje uresničevar;/. . ■ ; : .. . j^oJarske stabiliz.acije ra naloge, ki jih opredeljuje o n gospodarske stabilizacije sprcjc'. • zizi oziroma v «publiški skuDŠčini. Nosiki naiog (ozd, sis, KS, DPS) morajo usmeritve sprejetji v-iV "uzacijskih programov vgraditi v svoje letne, s-caaic:Qčne in dolgoročne planske akte tako, da bodo v celoti up^p^tevani tudi posamezni doiculhenti, (seperaii), ki jih je sprejela posebna komisija zveznih družbenih svetov. Vsi navedeni dokaraenti tvorijo celovit koncept dolgoročnih siabiKzad|skih usineritev, ki jih bomo morali v nivojih doskdnc izvajati, po f>otrebi pa tudi dopolnjevati. Stenini izvedbeni predpisi, ki jih nakazuje zv^ezni in deSno tudi republiški program bodo ddovali v smeri krepit\% samoupravljanja in večje odgovornosti. V občinskem načrtu ne ponavljamo konkretnih nalog, ki jih za pajamerne nosilce postavlja republiški dol{H>ročni predam gospodarske stabilizacije, saj je prodarstva: Takoj preveriti svoje srednjeročne plane predvsem z vidika pnhzvodno-|xodajnih pogojev ter povsod, kjer so realne modbiosti povd^ prcMzvodnjo z uvedbo dela v dveh ali več izmenah. Te možnosti moraio /Jasli_Drf»i«ti v TOD TOZD Elektronika, KONUS^TOZD lahka obutev. MTl-iUZD Vol^ neni izdelki, agis—SERVESI in proizvodni TOZD), ELEKTROKOVINA-TOZD PME, EKK TOZD Petov^ in TOZD muarstvo, ter Olga Meglic. Vsi že uveljavljeni izvozaild oiprajo intenzivirati napore za nadaljnjo rast izvoza neposredno aH pa posredno na osnovi skupnega deviznega prihodka. Posebna naloga velja tistim OZD, ki doslej niso izvažale ali le v minimalnem obsegu, da takoj proučijo možnost vključitve v izvoz oziroma v njegovo povečanje. Te OZD so predvsem: AGIS, EKK, IMP, KONUS, LIK-TOZD Lesna industrija. ELEKTROKOVINA-TOZD Mali motorji, TGO- TOZD Elektronika, SAVA-TOZD Gumarna, IMP- TOZD EKO, KGP-TOZD Avtopark, CERTUS, AGROTRANSPORT. OZ Panorama. Vse TOZD, ki ne dosegajo povprečnih rezultatov podskupine dejavnosti, v katero so uvrščene, predvsem pa tiste, ki dosegajo v minulih štirih letih manj kot 70 % povprečja dohodka na delavca morajo pripraviti temeljito analizo poslovanja in ak- cijski program za doseganje boljših rezultatov. Ta mora predvideti zlasti ukrepe v smeri: 1. prestrukturiranje proizvodnje oziroma uvajanje novih proizvodnih programov, 2. izboljšanje kadrovkse strukture in zamenjava nesijosobnih kadrnv 3. potrebna vlaganja, 4. ustreznejše samoupravne organiziranosti. OZD, ki v obdobju 1979—1982 izkazujejo v primerjavi s podskupino dejavnosti izrazito slabe re- zultate in morajo pripraviti dolgoročni sanacijski program so: EKK TOZD Petovia, TOZD Vino- gradništvo, TOZD Mizarstvo in TOZD Ptujske topli- ce; Agrotransport, AGIS—TOZD Orodjarna, TOZD Velika oprema, TOZD Vzdrževanja; ELKOM—PIP, GP Drava, GIP—TOZD Gradnje. HIKO Olga Meg- Uč TOZD HIDO, Elektrokovina TOZD Mali motor- ji, IMP TOZD Elektrokovinar in SAVA—TOZD Gumarna. Intenzivnejše naložbe v kmetijstvo v sedanjem in prihodnjem obdobju kot tudi v modernizacijo proiz- vodnje aluminija v TGA Kidričevo ne zagotavljajo potrebnih novih delovnih mest, zato se problem nezaposlenosti močno zaostruje. Iz teh razlogov morajo vse OZD, predvsem pa nosilci razvoja v obči- ni pripraviti v sklepu srednjeročnih oziroma dolgo- ročnih planov razvoja jasno projekcijo novih zaposli- tev. Da bi stimulirali vlaganja v odpiranje novih delov- nih mest bomo v novem srednjeročnem obdobju samoupravno združevali del akumulacije OZD za te nampn(> n7trorna po izteka sedanjepa nbčinskeea samoprispevka nadaljevali z novim za odpiranje no- vih delovnih mest. Akcijo bo vodil izvršni svet skup- ščine občine Ptuj skupaj z nosilci programov za vla- ganja, ki bodo omogočila večje zaposlovanje. Velike razvojne možnosti v zasebnem sektorju kmetijstva narekujejo izdelavo programa tržnega usmerjanja kmetij ne le v ravninskem predelu občine, pač pa predvsem za območje Haloz in Slovenskih go- ric. Pri tem bomo intenzivirali kmetijsko proizvodnjo s pospeševanjem komasacij in sp^bujaii tržne proiz- vajalce v smeri večanja in zaukrožanja kmetij, pred- vsem pa specializacije proizvodnje. Pogoj za učin- kovitejšo zasebno kmetijsko proizvodnjo je strokov- no izobražen kmet, učinkovita pospeševalna služba pri KZ in QZVZ, ki sta glavna nosilca naiog na tem fXxlročju. Povečali bomo napore v smeri povezovanja OZD sorodnih dejavnosti (gradbeništvo, promet, trgovina, kmetijstvo itd.) tako, da se ho krepila funkcija delov- nih organizacij — nosilk gospodarskega razvoja ob- čine (KK, PP, TGA, MIP, AGIS) ter njihovo vključevanje v širše reprosisteme. Drobno gospodarstvo, predvsem zasebna obrt, beleži v tem srednjeročnem obdobju ugodno stopnjo rasti skladno s sprejetim družbenim dogovorom o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva. Zato bomo tej dejavnosti tudi v prihodnje omogočali v ob- čini največje možne ugodnosti, ki bodo družbeno op- redeljene predvsem na področju davčne, cenovne in kreditne politike. Z dolgoročnim planom razvoja bo- mo precizno opredelili cilje in ukrepe za hitrejši raz- voj obrti, kar bo pripravil izvršni svet skupščine obči- ne Ptuj v sodelovanju z OZD, Obrtnim združenjem in OZ Panorama Ptuj. SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUP- NOSTI A. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Na osnovi doseženega nivoja sredstev skupne pora- be bomo opredelili nivo te porabe za vsako SIS do povprečij v SRS in na osnovi dejanskih potreb ter ranga zaostajanj določib objektivne razvojne prio- ritete za SIS v občini. Delež sredstev SIS za funkcionalne stroške strokovnih služb se mora v prihodnje zmanjšati naj- manj za 10 %. Zato morajo SIS pospešiti aktivnosti za smotrnejšo organiziranost strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti v občini, oziroma pripraviti konkretne varčevalne programe, v katerih bo naka- zan prej navedeni stabilizacijski cilj. Sporazum o medsebojnem brezobrestnem kreditiranju SIS za zagotavljanje tekoče likvidnosti morajo SIS oblikovati in sprejeti v najkrajšem mož.iem času. SIS oziroma izvajalske OZD, morajo sprejeti samoupravni sporazum o združevanju sredstev amortizacije za nujne prednostne naložbe v družbenih dejavnostih občine. Zavzemali se bomo za spremembo zakonodaje v smeri, da bi del sredstev za vse SIS, ne le zdravstvo, prispevali tudi kmetje. Važnejše naloge po posameznih področjih. a) Zldravstvo Zdravstveni center Ptuj-Ormož bo povečal svoje prihodke na osnovi neposredne svobodne menjave dela, večje participacije zavarovancev, z uvajanjem turnusnega dela ter povezovanjem z mariborskim zdravstvom zniževal stroške poslovanja. V Ptujskih toplicah bomo pospeševali razvoj zdraviliškega turizma, okrepili nego bolnikov na domu ter osnovno zdravsveno varstvo, ki ga je treba čimbolj približati delavcem in občanom. b) šolstvo Večjo racionalnost bomo dosegli s preobUkovanjem šolskih okolišev, tako da bodo obstoječe prostorske zmogljivosti osnovnih šol enakomcrneje zasedene. Tudi s povezovanjem osnovnih šol moramo poceniti sedanje poslovanje ter izenačiti pogoje delavcev. V Srednješolskem centru Ptuj bomo izvajali tiste programe, za katere bodo širše potrebe združenega dela in interes učencev z območja občin Ptuj in Ormož. c) Kultura Na področju kulture bomo določili prioriteto izvajanja dejavnosti (kulturna skupnost) in prioriteto vzdrževanja kulturnih spomenikov. se nadalje bomo pospeševali množično kulturno dejavnost delavcev in občanov. d) Socialno varstvo OZD, KS in Center za socialno delo morajo imeti ustrezne evidence delavcev in občanov, ki so socialno ogroženi ali prejemajo socialno pomoč. Z racionalnejšo izrabo stanovanjskega fonda, s solidarnostnim združevanjem sredstev OZD in z večjo udeležbo sredstev občanov bomo reševali pereče stanovanjske probleme delavcev in občanov. Zavzemali se bomo za povečanje deleža za starostno zavarovanje kmetov po katastrskem dohodku in zmanjšanju povšalnega zneska, ker preveč prizadene male kmete. e) Zaposlovanje, kadrovska in štipendijska politika OZD morajo ustrezno usposobiti kadrovske siužbe, večji poudarek pa dati izboljšanju kvalifikacijske sestave delavcev z dopolnihiim izobraževanjem in izpopolnjevanju za posamezne naloge, sknipno s potrebami OZD. Tem ciljem bodo OZp sledile tudi s kadrovskimi štipendijami za deficitarne poklice ter zaposlovanjem pripravnikov. f) Raziskovalna in inventivna dejavnost OZD moraio pospeševati inventivno in raziskovalno dejavnost z materialnimi in moralnijii spodbudami posameznikov, povečati sodelovanje s strokovnimi in'ititiicijami, prek raziskovalnih skupnosti pa doseči večjo financiranje razvojnih programov. Sole in strokovne organizacije morajo okrepiti interes mladine za tehnično kulturo. NadaUevanie in konec prihodi\)i£ 4 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 15. december 1963 - TEDNIKI jutri bo pelo 22 zborov Prireditveni prostor v srednješolskem centru v Ptpju bo jutri ob 18. uri in 30 minul ponovno prizorišče vsakoletne revije odraslih pevskih zbedo pri- dobivamo aktivisti Socialistične zveze ter krajevne in vaške samo- uprave ljudi za delo, za združeva- nje denarnih sredstev za izvedbo načrtovanih nalog v krajevni skup- nosti ali v okviru vaške samoupra- ve. Druga oblika informiranja lju- di so zbori krajanov po vaseh, ki se sklicujejo trikrat na leto. Kraja- ne pa informiramo tudi prek Radia in Tednika Ptuj, ki sta za krajane pomembno sredstvo hitrega obve- ščanja o najpomembnejših dogod- kih in samoupravnih odločitvah. Najbolj pomembna oblika pa je seveda osebni stik z ljudmi, kar pa zahteva od naših aktivistov, da ho- dijo po poti od človeka do člove- ka, od hiše do hiše." Krajevna konferenca je prejela zvezno diplomo samoupravljanja, kar je nedvomno dokaz resničnega uspeha pri razvoju samoupravlja- nja v KS. To diplomo ste prejeli tik pred iztekom vašega mandata predsednika krajevne konference SZDL. Za vas je to najbrž veliko priznanje in spodbuda. Za novo vodstvo KK SZDL pa odgovornost nadaljevati začeto delo? ,,Priznanje Zvezne konference SZDL Jugoslavije pomeni vsem našim krajanom zelo veliko in ga vsi skupaj sprejemamo kot prizna- nje za opravljeno delo. Vsi doseže- ni uspehi so rezultat prizadevanj naših ljudi, zlasti pa aktivistov so- cialistične>zveze ter krajevne in va- ške samouprave. V naši krajevni skupnosti smo uveljavili tako v Socialistični zvezi kot v organih krajevne in vaške samouprave ko- lektivno delo, kar je trdno jam- stvo, da bomo dosežene uspehe obdržali na doseženem nivoju, v prihodnje pa jih obogatili z novimi uspehi samoupravne in družbeno- politične aktivnosti." Krajani KS Rogoznica najbrž ni- so bogati, saj je večina kmečkega prebivalstva ali pa delavstva, pa ob referendumih ni problemov. Skratka, ljudje imajo razumevanje za skupne akcije. Kako vam je to uspevalo? ,,V naših skupnih prizadevanjih za krepitev krajevne in vaške samouprave se je okrepilo spozna- nje in zavest krajanov, da je najsi- gurnejša pot napredka ter zadovo- ljevanja skupnih potreb tista, ki temelji na lastnih silah ljudskih množic in usklajenih raz\'ojnih programih krajevne skupnosti in samoupravnih interesnih skupno- sti. Poudariti moram, da je spreje- manje srednjeročnega razvojnega plana krajevne skupnosti na refe- rendumu najvišja in najbolj demo- kratična oblika samoupravnega odločanja krajanov v krajevni skupnosti, kajti ljudje se zavestno odločajo tudi o višini svojega pri- spevka, s katerim bodo na referen- dumii sprejeti plan pomagali tudi uresničevati. Da pa je srednjeročni plan razvoja na referendumu spre- jet, je potrebno predtem veliko razgovorov z ljudmi, veliko priza- devanj, da se veliko potreb in zah- tev uskladi z realno materialno možnostjo krajevne skupnosti in družbenopoIitič.ie skupnosti, pa tudi pripravljenost ljudi na sociali- stično solidarnost ter dajanje pred- nosti najnujnejšim potrebam v krajevni skupnosti ali v posamezni njeni vasi." Veliko ste naredili, al: se vam kljub vsemu zdi, da bi bilo mogoče narediti še več? „V naši krajevni skupnosti je bi- lo doslej že veliko narejen^a, na- redili smo velik korak naprej v razvoju naše krajevne skupnosti na vseh področjih. Vse doseženo je rezultat dda in zavesti naših kraja- nov ter požrtvovalnosti številnih aktivistov socialistične zveze ter krajevne in vaške samouprave, družbenih organizacij in društev, ki so bili veliko med ljudmi, jih prepričevali, {»-idobivali in usmer- jali njihovo pripravljenost za skupno delo v dobrobit celotne krajevne skupnosti in naše sociali- stične skupnosti. Vsi skupaj smo si prizatkvaii, da bi storili, kar je na- ša dolžnost, lahko bi naredili še več, pa veiklar je to pogojeno z materialnimi možnostmi krajevne skupnosti in z razpoložljivim ča- som njenih aktivistov." Vi ste eden redkih družbeno poli- tičnih delavcev, ki premagujete razdalje peš ali s ktrfesom. Je mor- da v tem skrivnost vašega zdravja? „Ze v rani mladosti sem se opre- delil za pw hojo in kolesarjenje. To mi je ostalo v krvi še iz prvih kt po osvoboditvi, ko smo mla- dinski aktivisti prep^ačili dolge poti na mladinske sestanke v naj- bolj oddaljene kraje ptujskega okraja. Spomnim se pešačenja po Koroškem, Pomurju in Podravju, ko smo bili ves dan na nogah in od hiše do hiše pridobivali mlade z.a vstop v mladinsko organizacijo in v mladinske delo^ne brigade. Slo nam je za vsakega mladega člove- ka. Skratka, nekoč smo aktivisti veliko prepešačili, bogat je bii tisti, ki je imel kolo, veliko smo delali na terenu med ljudmi in ob vsa- kem uspehu smo bili zelo srečni. To živi z menoj in mi daje moč, da obvladujem obremenitve, ki mi jih nalagajo številne dolžnosti, v tem pa vidim tudi jamstvo, da si ohra- nim zdravje." Zagotovim lahko, da ni krajana va.si, ki jih združuje KS heroja Lacka Rogoznica, ki Feliksa ne bi poznal in ne kraja, kjer ne bi bil zaželjen. Zato sem prepričan, da se željam k trdnemu zdravju in ure- sničitvi vseh ždja pridružujejo vsi krajani, za katere je žrtvoval velik del svojih življenjskih moči. Maks MENONl O požarni liriinsii ¥ uriigiinii mmpf iMstih Predstavniki Požarne skupno- sti in Zveze gasilskih društev občine Ptuj so v času med 26. oklobrom in 2. novembrom 1983 opravili razgovore v vseh krajev- nih skupnostih na območju obči- ne Ptuj. razen v KS Vitomarci in KS z območja mesta Ptuj. Na razgovorih so sodelovali pred- sedniki svetov KS in komitejev za SLO in DS. poveljniki štabov CZ. upravitelji obrambnega in varnostnega načrta v KS. povelj- nik gasilskega centra in predstav- niki predsedstev požarne skup- nosti in ZGD občine Ptuj. KS Vitomarci sestanka za razgovor ni organizirala, na ob- močju mesta Ptuj je bil razgovor opravljen na posebnem sestanku predstavnikov KS in skupnih služb. Nadalje niso bili razgovori izvedeni v popolnem smislu in obsegu v naslednjih KS: Lo- vrenc. Ptujska gora. Stoperce, Žetale. Markovci. Juršinci in Trnovska vas. ker niso prišli na razgovor vsi vabljeni, zato so bili razgcwori okrnjeni. Organizatorji razgovorov so povzeli splošno ugotovitev za vse obiskane KS, da imajo načrte varstva pred požarom, ki pa so v okviru načrta CZ v KS. ta pa je sestavni de! obrambnega načrta. O ukrepih v primeru požarov je razmeroma malo navedenega, zato nastaja vprašanje, kako bi v primeru jx)trebe uspešno izvajali akcije. Večina KS tudi ni izdelala svoje ocene požarne ogroženosti, taka ocena je izdelana le v KS z območja mesla Ptuj. Požarnovar- nostnega načrta na osnovi meto- dologije, ki jo je pripravila Zveza SIS za varstvo pred pt^žarom SRS pa nima nobena KS. čeprav je o tem pri nas že večkrat tekla razprava. V razgovorih je bilo tudi ugotovljeno, da v letu 1983 večina KS ni pripravila in spreje- la programa aktivnosti NNNP- 83. čeprav je bila dana ustrezna usmeritev, da se nadaljujejo že začete akcije iz leta 1982. Izjema so le KS Dolena. Hajdina. Cirku- lane. Zavrč. Destrnik. Rogoznica in Kidričevo. V okviru akcije NNNP-83 so KS sicer izvajale najrazličnej.še vaje. ki pa niso imele fkiudarka na listih osno- vah, ki so jih KS v zvezi s tem prejele. Ena od pomembnih tem raz- govora so bili požarno-preventiv- ni pregledi. Na podlagi podatkov lahko trdimo, da večina KS ni ustrezno pristopila k skupnemu formiranju komisij za pož^rno- preventivne preglede, razumlji- vo, da se temu primerno ti pregledi tudi izvajajo, čeprav so nekatere KS to nalogo v redu izpeljale (KS Kidričevo). V veči- ni KS to nalogo izvajajo sedaj po navodilih Zveze gasilskih društev Ptuj. žal pa brez dovolj tvornega ,s(xlelovanja z ustreznimi odgo- vornimi organi v KS. Nalogo — 5 lisoč požarno-preventivnih pre- gledov bo ZGD Ptuj opravila in tako prispevala svoj delež k akciji 100.(100 požarno-preventivnih pregledov v SR Sloveniji. Na razgovorih v večini KS je bilo ugotovljeno, daje sodelova- nje med organi KS in gasilsko organizacijo dobro. Pri tem je treba posebej pohvaliti sodelova- nje, ki prinaša vidne uspehe tako KS kol ga.silski organizaciji na operativnem in organizacij.skem področju v KS: Hajdina. Cirkov- ce. Cirkulane. Destrnik, Doma- va. Leskovec in Rogoznica. V precej KS je prisotna proble- matika glede delovanja gasilskih ' društev, predvsem glede oprem- ljanja gasilcev. Srečujejo . se s pomanjkanjem sredstev za na- kup gasilske opreme in orodja. V največ primerih je to zato, ker KS ne namenjajo sredstev za financiranje nabave opreme in orixlja gasilskim društvom, zlasti J v KS na območju mesta Ptuj, I Kidričevo ipd. ] V nekaterih KS je zaslediti nerazumevanje povezav in odno- sov med gasilsko organizacijo in gasilskimi enotami civilne zašči- te, ki so pod vodstvom štabov CZ v KS. So tudi primeri, da pone- kod opremo gasilskih enot CZ »)Ijubosumno« čuvajo ločeno od .gasilskih društev. V takih KS tudi ni skupnega dogovarjanja, planiranja in nabavljanja gasil- ske opreme in orodja, v nekate- rih KS pa je to zelo dobro in učinkovito usklajeno, zlasti v KS Destrnik. Hajdina in deloma Cirkovce. Na razgovorih so ponekod izstopali tudi nekateri specifični problemi, kot: premalo ustrezne- ga strokovnega kadra v gasilskih društvih in štabih ter enotah CZ. pt)manjkanje denarja, potrebne adaptacije, prevozi pitne vode, financiranje gasilskili društev, sodelovanje G D na raznih prire- ditvah KS. žične in brezžične povezave, odstopanje prostorov v druge namene, prevozi z ga.sil- skimi avtomobili za razne name- ne v KS. vodenje kadrovske poUtike v GD in KS itd. .- razgovorov lahko povzame- ugotovitev, da v krajevnih skupnostih razmeroma malo šir- še razpravljajo o požarnovarno- stni problematiki in da požarno varnost .skoraj v celoti prepuščajo gasilskim društvom, ki pa sama vedno niso kos vsem nalog^am. V organih KS še vedno ni sprejeto spoznanje, da je pc:>žamo varstvo del SLO in DS. ki gaje treba kar najbolj podružbiti. Dvotimost razvijanja in opremljanja gasilskih enot CZ in gasilskih društev je žal še vedno mcxno prisotna, kar obojestran- sko povzroča več škode kot konsii. Pozitivna je pripravljenost v vseh K.S. da stanje na področju požarnega varstva izboljšajo in da so pri tem pokazali veliko pripravljenost za vsestransko so- delovanje s Požarno skupnostjo, Zvezo gasilskih društev občine Ptuj. gasilskimi centri in gasilski- mi društvi. V požamo-preventivne pregle- de se je večina KS preslabo vključila. .Akcija bi prav gotovo imela večjo odfmevnost, če bi se bolj vključili pristojni organi v KS. Ni odveč tudi ugotovitev, da cx:ene požarne obremenjenosti po priporočeni metodologiji ni- ma nobena K S in da akcije NNNP niso tako organizirane in vodene, kot je predvideval pred- lagani okvirni program aktivno- sti. To poročilo je bilo poslano delegatom v krajevnih skupno- stih m v gasilskih centrih, da o njem razpravljajo, zavzemajo svoja stališča in predloge ter jih na zasedanjih obeh zborov skup- ,>čine Požarne skupnosti občine Ptuj. ki bo v petek. 23. decembra v gasilskem domu v Ptuju, tudi povedo m s tem poročilo dopol- nijo. - u WW^'mi^m - 15. december 1983 Zrno izkoristiti tudi za izobraževanje Strokovna predavanja so že tradicionalna oblika zimskega izobra- ževanja kmetovalcev. Letos bo potekalo to izobraževanje v organizaciji društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Ptuj, bo pa v Ptuju in morda še v katerem zunanjih krajev ptujske občine, če bo seveda tam večje število zainteresiranih kmetovalcev. Program izobraževanja bo obsegal predvsem poljedelske teme: pripravo zemlje, pridelovanje sladkorne pese in pšenice s posebnim povdarkom na novi tehnologiji, ki zagotavlja mnogo višje pridelke. Priložnost bo^o izrabili tudi za strokovno predavanje o pridelovanju krme na travniških in njivskih površinah, o gradnji hlevov, za rejce krav molznic pa še higienski prireji mleka, saj je prav s higieno mleka še vedno precej problemov. Letos prvič bodo v predavanja vključili tudi kmetijsko zakonodajo in dedno pravo, saj so kmetje premalo seznanjeni z zakoni s področja kmetijstva, predvsem tistimi, ki urejajo dedovanje ter promet s kmetijskimi zemljišči. Izobraževanje bo izvedeno v obliki enodnevnih seminarjev in sicer zadnje dni decembra ter v začetku januarja. Pomembno je seve- da, da se izobraževanja udeleži čim večje število kmetovalcev, saj bodo teme zanimive, ^anje s podrofij, ki smo jih omenili pa je za vse kmetijske proizvajalce več kot nujno. JB Prikaz uspešnosti poslovanja OZD Izvršni svet Skupščine občine Ptuj je pripravil anaHzo uspešno- sti poslovanja organizacij združe- nega dela gospodarstva občine Ptuj v primerjavi s podskupinami dejavnosti v SR Sloveniji za obdobje od 1979 do 1982. V analizi so primerjah vse 'OZD ptujskega gospodarstva s pod- skupinami dejavnosti po nasled- njih kazalcih poslovanja: skupna osnovna sredstva po nabavni vrednosti na delavca, oprema po nabavni vrednosti na delavca, dohodek na delavca, čisti doho- dek in osebni dohodek na delav- ca, dohodek s poprečno uporab- ljenimi poslovnimi sredstvi, stopnja reproduktivne sposobno- sti in stopnja zaposlovanja. Za tem so v analizi podrobneje razčlenjeni podatki za področje industrije, kmetijstva, gozdar- stva, vodnega gospodarstva, gradbeništva, prometa in zvez. trgovine, gostinstva in turizma, obrti in osebnih storitev, stano- vanjsko-komunalne dejavnosti ter finančne, tehnične in poslov- ne storitve. Ob koncu obširne analize je Izvršni svet SO Ptuj dal naslednje zaključke in usmeritve: Rang OZD po dohodku na delavca v primerjavi s p>odskupi- no dejavnosti, v katero so uvršče- ne, kaže na zelo neugoden polo- žaj ptujskega gospodarstva, saj kar 48 TOZD ali 60 % ne dosega teh poprečij. Gospodarstvo kot celota je doseglo v obdobju 1979- 82 le 87.7 % poprečja po dohod- ku na delavca, v obdobju 1981- 82 samo 84.9 % tega poprečja, v letu 1982 pa 85 % poprečja v gospodarstvu SRS. Skupna osnovna sredstva na delavca so skoraj za četrtino večja kot v gospodarstvu SRS, oprema pa slabih 5 % večja kot je na delavca v gospodarstvu SRS. kar kaže na to, da so objekti v osnovnih sredstvih prevladujo- či (izrazit vpliv HE Formin). Najslabšo opremljenost imajo: AGIS temeljne organizacije Veli- ka oprema. Piecizna mehanika, Vzmetarna in Kovinska predela- va. KG P TOZD Nizke gradnje in stanovanjski servis. Elektrokovi-' na TOZD mali elektro motorji. Gradiš TOZD Gradnje. EKK Ptuj tozdi: Gradbeni remont in Petovia. Intes TOZD Vinko Reš, KZ Ptuj in Lovrenc. OZVŽ tozd Veterinai-stvo. PP terheljna orga- nizacija kooperantov in TGA TOZD Promet. Vse te OZD ne dosegajo 50 % poprečja opreme na delavca svojih podskupin dejavnosti. Čisti dohodek na delavca v gospodarstvu občine Ptuj zaosta- ja manj za gospodarstvom SRS. kot je to zaostajanje pri dohodku, kar kaže na manjše obremenitve dohodka ptujskega gospodarstva (xi poprečij v gospodarstvu SRS. Relativno najbolj je obremenjen dohodek v EKK TOZD Ptujske toplice. Petovia. Vinogradništvo in Miziirslvo. DO Olga Meglic TOZD Hido. Sava TOZD Gu- mama. AGIS TOZD Velika oprema, torej vse OZD z izgubo oziroma poslovanjem na meji rentabilnosti. Osebni dohodek na delavca zaostaja v gospodarstvu nekoliko manj za poprečjem v gospodar- stvu SRS. kar kaže na nekoliko slabša delitvena razmerja kol v SRS. Največja nesorazmerja med višino čistega dohodka in osebnim dohodkom na delavca izkazujejr' v^e OZD iz prejšnjega odstavka in še EKK TOZD Slovenske gorice. PTT TOZD Ptuj. AGIS tozdi Orodjarna in Komerciala. IMP TOZD EKO, Elektrokovina TOZD PME. GP Drava (rast OD je večja najmanj za 10 poenov od rasti čistega doh(Hlka). Vse navedene OZD morajo pripraviti temeljito analizo svoje- ga dosedanjega poslovanja, ki jo morajo obravnavati na zborih delavcev in na samoupravnih organih v delovni organizaciji, v katero je TOZD povezana. Ana- liza mora obravnavati predvsem: vzroke za slabe gospor" irske rezultate, kadrovsko zasedbo in oceno dela odgovornih delavcev v TOZD. program preusmeritve proizvodnje (sanacije financ), program potrebnih naložb, oce- no ustreznosti samoupravne or- ganiziranosti in možnost ustrez- nejših povezav itd. Izvršni svet SO Ptuj bo na osnovi te analize pripravljal sku- paj s Službo družbenega knjigo- vodstva podrobnejše analize po- slovanja posameznih OZD ali skupin DZD in predlaga kon- kretne usmeritve. O analizi bodo razpravljali zbori Skupščine občine Ptuj na skupnem zasedanju. 26. decem- bra, še prej pa v delegacijah in na konferencah delegacij, zlasti na področju gospodarstva, saj se nanje analiza neposredno nana- ša, stali.šča iz delegatske t^aze pa bodo delegati prenesli na skupno zasedanje. -u r in.^ IVtILOVAilOVIČ SVEfOJE KAKO SE UTRJUJEMO ZA JKEN, ZIMO! obolenja, povprečji mučijo vs; Večina se pojavi- odpc Obolenja se prenai s kihanjem, kaSIjanj pa tudi z rališča romale v kakšno grainoznito? R-.imo smo iahko prodali le gume od tovornjakov in še to le tiste, ki niso ojačane z jeklenimi žicami. Ne vem, zakaj po radiu in televiziji toliko pi.Šejo in reklamirajo o koristnosti zbiranja izrabljenih avtogum, ko pa imamo zbiralci s tem same težave. Včasih, pred leti smo veliko teh gum prodali tovarnam, kjer so jih obnavljali, ne vem zakaj sedaj, ko je gospodarska situacija še težja, tega ne delajo več. Vsi vemo, da je surovina za gumo izključno iz uvoza, da so za to potrebne devize, ne vem zakaj se proizvajalci ne poslužujejo predelave izrabljenih avtogum. To je vsekakor neizrabljena sekundarna surovina, ki jo bomo navsezadnje morali sami verjetno sežgali v kakšni gramoznici. Zelo žalostno je to za vse nas, za vso našo družbo!" I^ij Ozmec Kovinska obdelava proti združitvi v delovno organizacijo v torek. 6. decembra so v delovni organizaciji Agis izvedli referen- dum, na katerem so se zaposleni \ vseli temeljnih organizacijah odločali o samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo. Slo je za ptmovni referendum, sai na lanskem sporazuma niso sprejeh. Tokrat so se za sporazum in torej tudi za nadaljevanje skupne poti v okviru delovne organizacije odločili v vseh TOZD. razen v temeljni organizaciji Kovinska obdelava, delovna skupnost skupnih služb pa v takšnih primerih ne gla- suje. Takšen izid pomeni, da tudi tokrat referendunuiiusDel. saJ bi se ZA morala odločit; večina zaposlenih v vseh temeljnih organizacijah. v Agisu sedaj pripravljajo analizo vzrokov, ki iojevčerai pripravil tudi delavski svet delovne organizacije, ko je verificiral rezultate referen- duma in sprejel usmeritve za nadaljnje aktivnosti. O tem bomo poročali v prihodnji številki. 1. kotar PREPREČEVANJE SRČNIH KORONARNIH OBOLENJ bR. FRAN BRUIVIEN 3. nadaljeva ■' ' .: v Da bi doseg'.' vnoi-iio - .-. ''e- no prehrano, ptipoioča.^. < ■iadja, zelenjave, stročnic ni o->;il<: rastlinske pridelke, ki vsebujejo mmnogo rudninskih sestavin, visa minov in vezivnega tkiva, ki pospešuje prebavo in ne vsebuje mnoco kalorij. RIBE KURETINA IN OSTALO NEMASTNO ME- SO, kakor tudi prifm-avkj iz posne- tega mleka ter rastlinske maščobe, ki naj čim izdatneje izpodrivajo mastne živalske in mlečne pri|xav- ke. Upoštevati je treba, da so alkoholne pijače visokofcaiorično žrvito, ki med drugim najefektneje prispeva k dviganju krvnega priti- ska. Posebej povdarjajo, da je višina najnižj^ (diastoiicnega) tlaka med 90 in 100 za koronama srčna obolenja in kapi že pomem- bno povečan rizike. Najvažnejša naloga splošnih preprečevalnih uk- repov je zgodnje ugotavljanje in zdravljenje zvišanega krvnega pri- tiska. SKOPA ZMERNOST PRI UŽI- VANJU ALKOHOLNIH PIJAC JE NUJNO POTREBNA! Debelušnosti se je treba braniti. Dovajanje natrija je v večini indu- strijskih dežel preobilno, zato NAJ Cl OVEK V ENEM DNEVL^ NE POUŽIJE VEC KUHINJSKE SO- LI KAKOR 5 GRAMOV — to je približno ena najmanjša žlička, kakor jo uporabljamo za črno ka- vo — pri tem verjetno grešimo vsi. Kakor že ponovno omenjeno je ukinitev kajenja cigaret najvažnej- ši ukrep! Sprejeti načelo nekajenja je treba uvrstiti med vzore zdrave- ga življenja! Kadilce cigaret je treba nenehno in sistmatično osveščati, in jih tr- dovratno navajali k odločitvi, da bi prenehali s kajenjem. Tozade- vne vzgojne načrte in sptxlbujanje je treba za.staviii že pri otrocih in predvsem pri mladini. V načrte .strategije skupinskega preprečevanja je potrebno vključiti tudi množična vežbanja v športu in telovadbi, da bi ohranili telesno krepost in zatrti lenobnost. Tako bi obenem zavarovali telo pred zamastitvijo. Upoštevati je potre bno tudi individualne rizične deja- vnike. Zadnje velja posebno pri starejših osebah. Psihični, socialni in familijarni stresni dogodki lahko sprožijo težje motnje v krvnem obtoku s posledico infarktov in možganskih kapi. Pri tem je potrebno vpošte- vaii predvsem osebne rizične fak- torje, kajti dandanašnji si pač ni mogoče omisiili normalnega življe- nja brez stresnih situacij. V NOVEJŠI DOBI .SO TUDI ZENSKt ČEDALJE BOLJ * OGROŽENE: kajenje, uživanje pilul in druge razvade, ki so p>osledica izkoriščane emancipaci- je. Izgleda, da je samo še en del kmečkih žena ohranil nekdanje dostojanstvo in pamet. Vsa navodila so v polni meri vredna resnejše zamisli in vpošts, vania. Nobenega dvoma ni, da je PRIMARNO V ZGODNJI MLA- DOSTI UVEDENO PREPREČE- VANJE MNOGO VAŽNEJŠE. NECK) 5ELE POTEM, KO SO ZE IZBRUHNILI BOLEZENSKI POJAVI! (Prirejeno po univ. prof. Dr. Med. Gotthard Scheltler-Heidelbert) 6 - NAŠE KMEnjSTVO Po dugen. cajti drgoč dober den! Precik dugo se Že nesmo srečali. So objektivni pa tudi subjektivni vzroki, kak provimo, če bi radi lostno krivdo na koga drugega, zvrnoli. Pa saj ven, ke me niti neste preveč pogrešali, saj ven, da gdo moja pisma štejete ne vete bi se poleg jokali ali pa smejoli. To je glih tak kak če človik v cajtngah šteje ali pa na televiziji no radiji posluša referate resnih ljudi, ki pa dostikrat vejki humoristi izpodneio. Kak pa mi kaj električni mrk prenošate. Jaz sen se na tote redukcije že navada, saj kak moja Mica provi, za mene kure — šlus neje čista nič novega. Ob sveči na mizi ali z letemo v roki se najmanj za 30 let pomla- dim no se spunim kak je leta 1953 blo gdo smo na naš Suhi breg električno žico napelovali no ieterne fkraj metali. Rekli smo, da nan je po električnih drotih večna luč prisvetila. Zdaj pa nam tota luč drgoč vgašovle zavolo pomanjkanja vode v rekah no premoga v termo elek- trarnah. Toti svet je resen narobe nareti: z vode vemo vino nareti, brez vode pa ne vemo zadosti elektrike nadojiti. Samo vete, tota dugotrajna suša resen neje hec. Po bregih že dugo nemamo več pitne vode. Vozijo nan jo gasilci v cisternah ali pa si jo sami iz grob z vedricami nosimo ali pa s polovjoki vozimo. Včosih smo si v hujdih zimah sneg v pečeh topili, ke smo do pitne vode prišli, premoj duši, letos pa še provega snega nesmo skoro niti vidli. Ne samo z zemelj- skin, tudi z nebeškin virstvom je nekaj narobe. Peša nam pokrivanje uvoza z izvozom. Tudi moja Mica se švora, da jo čedalje bolj slabo ik) preporedko pokrivlen. Seveda z odejo, da si ne bi keri kaj drugega misla. Zaj pozimi, ko nega tejko dela, se jaz z aerobiko ukvorjan. Saj vete, to je tisti ples, ki ga na televiziji vidite. Mica mi provi: aero še nesi, bik pa si že dugo ... Te pa srečno no dobro se mejte do našega drugega srečanja. Upam, da se bomo letos še enkrat srečali. Pozdrovlja vas V-aš aero-bik Lujzekj „Moj vrt" za dobro pride avo in prodajo v prejšnjem tednu je TOZD Petovia, kije vsestavi Emone Kmetijski kombinat Ptuj. predstavila sadove enoletnega sodelovanja s Studiom za marketing ČGP Delo. To sodelovanje so začeli na osnovi pripomb in predlogov trgovine in potrošnikov. Tako so razširili proizvodni program ter dodali novo vsebino in obliko. Petovia ima kar 1 lO-letno tradicijo v proizvodnji^lkoholnih pijač, ki so bile dolgo časa hrbtenica proizvodnje. Danes pa so to vrtnine in prav tu je prišlo do precejšnjih kakovostnih sprememb. Z anketami so ugotovili, da potrošniki njihove izdelke pre- slabo poznajo, saj so jih uvrščali bolj v ozadje, čeprav to nikakor ni veljalo za kakovost. Sloje torej bolj za zunanji videz, embalažo, kije pri izbiri želo pomembna. V tem sodelovanju se v Petoviji niso omejili zgolj na embalažo, zunanji videz. To sc), posodobili, jo naredili veliko bolj privlačno in to ne samo za domače temveč tudi za kupce in potrošnike v tujini. Akdja je Nova blagovna znamka Petovije: MOJ VRT torej šla tudi v smeri boljše prodaje na tujih tržiščih. Zato od sedaj njihove proizvode iz programa vrtnin najdete pod .skupnim nazivom Moj vrt. kar omogoča tudi dobro prevajanje v tuje jezike, zlasti v angleščino, ne- mščino in italijanščino. Nalepke, plakati in zlasti reklamni filmi na televiziji bodo takoj odkrili bistvo akcije, rekli bi ji lahko kar Nazaj k naravi. V Petoviji želijo izkoristiti dolgoletno tradicijo pridelave vrtnin na tem območju po starem načinu, ki ga uporabljamo z.a domače shrambe, zii domačo ozimnico in prehrano. To pa pomeni izključno naravne diKlatke. brez umetnih primesi, čeprav jih resnici na ljubo pri vrtninah v Petoviji nisii uporabljali. Tako sedaj pri vlaganju uporabljajo začimbe v naravni obliki, kar je potrošniku veliko bližje, bolj domače. Želijo poslali predelovalec kakovostnih vrtnin, zato jim bolj kot za količino gre za kakovost, za približanje domačega, haloškega in slovenskogoriškega ter območja Ptujskega polja širšemu krogu potrošnikov. Gotovo si 160- članski kolektiv od le akcije, ki ne bo trenutna in se bo nadaljevala tudi v naslednjih letih, ne obeta samo trenutnih uspehov, temveč si na scHJoben način trženja želijo ulrditi in izboljšati mesto ter vlogo na zahtevnem tržišču. Prvi podatki kažejo, daje odločitev za akcijo pravilna. 1. kotar IZVOZ PERUTNINSKEGA MESA Mesokombinat Perutnina Ptuj je že tradicionalni izvoznik in eden prvih izvoznikov po vojni, čeprav v naslednjih- leuh in de- setletjih niso dosegli na tem po- dročju vidnejših uspehov. Resne- je so se lotih izvoza v letu 1980, torej takrat, ko smo v državi spoznali, da bomo le s vključeva- njem v mednarodno delitev dela uspeli uresničiti cilje gospodarske stabihzacije. Od leta 1980 do 1982 je izvoz perutninskega mesa iz omenjene ptujske delovne organizacije po- rasel kar za sedemkrat Tako so lani izvozili že 8 tisoč 500 ton mesa. S tem so »zaslužili« 10,3 milijona dolarjev ali 1.5 milijarde dmarjev. kar jih je že uvrščalo med najpomembnejše izvoznike v slovenskem agroživilstvu. Njihova izvozna prizadevanja so se uspešno nadaljevala tudi v letošnjem letu. saj so v devetih mesecih izvozili že 7 tisoč ton pe- rutninskega mesa. obstajajo pa realne možnosti da planirani iz- voz 10 tisoč ton do konca leta dosežejo ali celo presežejo. * Največji kupci perutninskega mesa .so države v razvoju z bliž- njega in srednjega vzhoda ter Sovjetska zveza. Ta je poleg Irana tudi največji zunanjetrgovinski partner Perutnine. V zadnjem času pa se njihovi proizvodi vse bolj. uveljavljajo tudi na sicer zahtevnem italijanskem tržišču. Nasploh je razveseljivo, da Pe- rutnina dosega na tujih tržiščih višje cene kot njihovi konkurenti kar je dokaz za kakovost njihovih Ing. Erik Šara, vodja i%\ no-uvozne službe v ptui.s.a Perutnini izdelkov, pa čeprav po zunanjem videzu za konkurenco nekoliko zaostajajo. Za razliko od doma- čih, cene na tujih tržiščih nenehno padaja tako izvoz sam po sebi ni mtercsanten. povsem drugače na je seveda, ee upoUevamo potrebe ddovnc ofgaoizac^e po uvozu surovin in interes ter potrebo ce- lotne^ nai^ gpspodarstva za 6m hitrgSo vključitev v medna- rodne gospodarske tokove, Izvonu nafifti mestAomlmiata i^mitnina Pni} za naslednje ne- k^ietno obdolje so precejSnji. V prihodiqem' letu si bodo prizade- vah izvoziti mese6io po 1000 ton perutninska mesa. s kontinui- ranim izvozicmn pa doseči letni plan 12tisočion.iojev|mrimerjavi z letoSapm planom 20 odstotkov več. Seveda so njihova prizade- vaiqa pogojiena z razširitvijo pro- izvodiuh zmog^ivosti, razSiritev pa je odvisna tudi od uvoza opreme, ki je na domačem tržišču m dolmti. Poleg jpiSčančiega mesa si bodo v bodkic |wizadevali iz- važati Še mesM izdelke, v pri- hodnjih letih pa tudi valilna jajca in enodnevne piSčance. 2eUjo se lorg tudi v tujini uveljaviti s pro- izvodi, v katere bo vloženega več znanja in s Icmi prchzvodi bodo n a svetovnem tržišču dosegli tudi usodnejše cene. JB niiiitpiiiijiii 6|iat velike naloge Verjetno na zadnji let(^ji seji so se v petek, 9. decembra sestali Sani komiteja za kmetijstvo občine Ptuj. Po i^egiedu realiza- cije sklepov prejšnje seje je pristojne .^ton Ilec, predsednik komiteja za družbeik) dconomski razvoj in planiranje — seznanfl z uresničevanjem druS)enOekonom- skega razvoja obGne Ptuj v deve- -■■ mesecih letošnjega leta. Po tem razvila razprava, v njej pa so - dotaknili tudi pereč^a pro- blema nezaposlenosti v občini Ptuj. Pri ton so zaskrbljujoč podaki o velikan šrevilu mladih nezapo- slenih ljudi, ki pa so se izobraže- vali za delo, ki ga sedaj v združe- nem delu ne morejo dobiti. Ne vemo sicer, koliko je med iskalci dela takih, ki bi lahko našli svojo socialno varnost z obddovanjem zemlje, gotovo pa jih ni tako malo. Poleg t^a je v združenem delu mnogo takih, ki imajo doma vebke kmetije. Prav bi bilo, da bi taki ostali doma in (hnogočili zaposlitev tistim, ki mmajo možnosti nobenega zaslužka. Člani komiteja so se zavzdi tudi za to, da bi odslej bolj uveljavljali grad- njo manjših farmskih objektov pri zasebnih kmetovalcih, saj bi tako večjemu številu ljudi omogočili zagotavljanje njihove socialne var- nosti. Gradnja velikih farm v družbenem sektorju namreč tudi iz. \idika zaposlovanja ni zanimiva. Glede na to. da resolucija za prihodnje leao nalaga kmetijstvu velike obveznosti — fizični obseg proizvodnje hrane bi se moral povečati v zasebnem sektorju za 5.5 odstotka, v družbenem pa za 4.6 odstotka, so člani komiteja izrazili prepričanje, da bodo 4ane- lijd storili vse za dosego tega cilja. Seveda pa ga ne bo mogoče ures- ničiti, če nc bomo končno izbolj- šali oskrbe z mineralnimi gnojili, zaščito, rezervnimi deli, pogon- skim gorivom in če ne bomo imeli učmkovue obrambe med točo. Letošnja toča je p>ovzročila v ptujski občini velikansko škodo. 336 milijonov dinarjev prestavlja kar 3,6 družbenega proizvoda ob- čine. Iz republiškega sklada bo zato naše kmetijstvo prejelo 30 milijonov, 120 tisoč dinarjev sred- siev za sanacijo škode. 20 odstot- kov teh sredstev bo namenjenih družbenemu kmetijstvu, nekaj sredstev bo namenjenih za odpra- vo škode na haloških in slovensko- gonških cestah, ostala sredstva pa bosta prejeli kmetijski zadrugi, ki jih bosta razdelili svojim združe- nim kmetom na prizadetih ob- močjih, seveda v obliki pomoči pri nabavi reprodukcijskega materiala za pridelovanje pšenice, sladkorne pese in koruze. Podrobneje bomo o tem govorili v nedeljski kmetijski oddaji. Na seji komiteja za kmetijstvo so razpravljali še o programu melioracij in komasacij za prihod- nje leto, o zimskem izobraževanju kmetovalcev in o nekaterih drugih prav tako pomembnih zadevah, v •m kmetijstvu. JB V Goiišiiici Pred kratkim smo se čebelarji v Gor&iid dwali na ustanovnem občne.m zboru, navzočih nas je bilo 16. TovariS Rupnik iz Zvue čebe- larskih društev Ptuj nas je najprej seznanil s pogog* za obstoj druStva, poiem pa smo za predsednika izvotifi Ivana Vegua. Ko smo opravili formalno-pravni del občnega zfoora z izvolitvijo vseh organov in komisij, smo pr^ na iMrost razsoviH^o čebelah. Največ zanimanja smo pokazali za piedovitne rastline ki smo jih |mpravjjeni kupiti, saj se zavedamo, da so potrebne za kakovostne^ med. Prav tako se bomo tudi izobraževali na predavaiyih in ob použnih filmih, ki jih bomo dobi Hod ZČ D Ptuj. Vsi. ki vas zanima čebelarjenje in ^te postati član naSega društva, lo .-»poročite predsednikuivanu Vojsku. Andrej Horvat OBVESTILO Občinski komite za kmetijstvo obvešča vse kmetovalce, da je komis^a za icendranje ptemenjakov, ki plemenijo v naravnem pripust4j priznala za plemembr« sezono 1983—1984 piemensice žiebce, bike in merjasce, ki se nahajajo pri naslednjih rejcih na obmo^u občine PUif: a.) Rejci plemenskih žrebcev so: 1. ŠTERBAK Stanko. Lovrenc 18 2. MOHORIČ Ivan, Drbetinci 7 3. VALIČ Franc, Moškanjci 22 4. BEDRAC Jože, Repišče 3 b.) Rejci plemenskih bikov za naravni pripust v krajih, kjer ni umetnega osenrvenjevanja so: 1. KORŽE Franc, Stoperce 76 2. POTOČNIK Janez, Nadole 50 3. KOPŠE Angela, Žetale 10 4. PLAJNŠEK Anton, Kočice 52 5. ARNEJČIČ Ivan, Cirkulane 43 6. KOLAR Stanko, Žertale 80 7. KOSTANJEVEC Janez, Gibina 26 c.) Rejci plemenskih merjascev so: — Območje Slovenskih goric 1. KUKOVEC Anton, Krčevina pri Ptuju 77 2. ŽAMPA Janez, Levajnci 97 3. KRAMBERGER Neža, Ločič 7 4. ŠAMPEL Rudolf, Crmlja 15 5. POŽEGAR Franc, Bišečki vrh 30 6. DOLINAR Frančiška, Vitomarci 29 7. KRAJNC Konrad, Drstelja 7 8. KUMER Ludvik, Desternik 33 9. MURKO Ivan, Biš 51 10. VURCER Aiojz, Trnovska vas 44 11. KOCMUT Ana, Gibina 13 12. SLAČEK Anton, Dragovič 6 13. HANŽEL Franc, Svetinci 12 14. MATJAŠIC Frančiška, Griinci 20 15. HAUPTMAN Alojzija, Destrnik 23 16. JANŽEKOVlC Marija. Prerad 40 17. KOS Alojz, Trnovska vas 12 18. MAHORIČ Marija, Gabemik 10 19. HRGA Alojz, Gabernik 17 20. HOJNIK Jože, Hlaponci 15 21. BEC Ana, Senčak 25 22. MATJAŠIC Anton, Rotman 1 23. TOPLAK Simon, Juršinci 21 24. PROSENJAK Mariia, Sp. Velovlak 22 25. POLANEC Angela, Sp. Velovlak 25 — Območje Ptujskega polja: 1. KOLENKO Cinl, Nova vas pri Ptuju 102 2. ZELENIK lonac, Spuhlja 9 3. KOSTANJEVEC Marjeta, Muretinci 24 4. TOMAŽIC Janez, Muretinci 25 5. PIGNAR Pavla. Zamušani 16 6. BEZJAK Viktor, Zamušani 63 7 BEDRAC Anton, Zamušani 39 8. MEZNARIC Janez. Stojnci 66 9. FOŠTNARiC Martin, Stojnci 151 10. STRELEC Janez. Prvenci 21 11. PRELOG Lizflca. Sobetand t5 12. RANFL Peter. Borond 9/a 13. HORVAT Rane. Zagopd 15 14. CIGULA h ško. Domava 97 15. PETEK Terezia. Domava 139 16. VALIC Franc. Mezgoivd 25 17. RAKUŠA Jmez. MoScaind 25 18. JANCiC Henric Mošfcafnd 58 19. LAH Liza, MoScainci 54 20. VALENKO Alojz. MoSkajnci 1/c 21. RRBAS Maria. Mošfcapid 9 22. KELENC Frvic. Gaievd 33 23. STRELEC Terezia. Pbcarovd 42/a 24. KRAJNC Mian. Gajevd 33 25. RANFL Franc. Placarovd 15 26. PETEK Maria. Placaiovd 13 27. TEMENT Janez. Zabovd 46 2. 3. u;--c,L^ 4. VOGRINt ^ 66 5. FRIDL S 6. GOJKOŠr 7. PLETERŠ: 8. HAZIMA- 9. PAL Frar 10. PESEK Iv 11. BURJAN 12. BERANIC : 4i 13. HERGAN sobane 15 14. ZAJCAr 15. CELAN s e 38 16. KOLAR ; 17. GOJKOŠr as 63 18. LAH Sta 19. BERANIC : 20. KOROŠEC Si^ : ~ - < - 31 i - 0::"0č.: 1. ARNEJCiČ tazo -e 77 2. LUBAJ gudrm : 7 3. SAJKO Bogorr 4. KRALJ Anton i 5. JAZBEC Stank '4 6. KODRIC Franc 7. PAJNKIHER F' 3s 30 8. PETER Janez, 9. VIDOVIC Mafv.a 10. VIDOViC Jane: 11. LEVANIC Miv; 12. GOLOB Anica 13. BRATUSEK J: -^1 14. VAUPOTIC Kc :-^ašBk 71 S tem seznanjamo vse rejce ptemenic o kraju plememonih mest na obmo^ obane Ptuj, sočasno pa opozarjamo rejce, da je oplojevanje piemenic pb dru;^ plemenialdh prepovedano tn kaznivo, pa tudi negospodarno. TEDNIK - 15. december 1983 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Kari Hm, njegm družina in prijafelji (3. nadaljevanje) Marxa so nemški oblastniki snubili, naj se vrne v Nemčijo, se tam zaposli in pokori pruskim zakonom. Tega pa Marx ni mogel spre- jeti. Pomanjkanje se je stopnjevalo. Engels je v tem času sam slabo živel, kajti zapustil je službo v očetovem podjetju in živel le od pisa- nja. Vendar je honorar za to delo njemu samemu zadostoval za skro- mno življenje. Pomanjkanje pri Marxovih pa je bilo tako hudo, da niso več mo- gli plačevati Heleni Demuthovi za njeno delo. Rekli so ji, naj si poišče službo drugod. Toda zvesta Helena tega ni hotela storiti. Ni jih hotela zapustiti v hudem. Dala jim je celo svoje prihranke, da jim je poma- gala. V začetku leta 1848 je Jenny rodila tretjega otroka, sina Edgarja. ki so ga pozneje klicali Muš. Marx je zelo ljubil otroke, ne le svojih, saj je bil velik ljubitelj vseh otrok. Svojim otrokom pa je posvečal po- sebno ljubezen in večkrat je hudo trpel, ker jim ni mogel nuditi bolj- šega življenja. Jenny kljub pomanjkanju ni možu nasprotovala, ko je odbil va- bilo, da bi se vrnil v Nemčijo in opustil politično delovanje v korist delavskega razreda. Trdno je idejno stala na njegovi strani. §e več, bi- la je njegova tajnica. Pregledovala je njegovo korespondenco, ki je prihajala od Komunističnih dopisnih odborov in od raznih sodelavcev v delavskem gibanju. Na pisma je odgovarjala po nareku svojega mo- ža. Veliko časa je posvetila tudi prepisovanju raznih besedil na čisto- pis za oddajo založnikom ali uredništvom časopisov. Poleg tega je imela še veliko dela kot mati in gospodinja. Če bi ne imela zveste po- močnice Helene, bi omagala. ZNOVA V PARIZU Zaradi rastočega zatiranja delavskega gibanja v Belgiji, se je Marx odločil Belgijo zapustiti in se vrniti v Pariz, kjer so revolucio- narni dogodki pomeli s prestola Louisa Phihppa. V ta namen je vložil prošnjo, da bi se smel vrniti v Francijo in jo odposlal v Pariz. Ze čez nekaj dni za tem je prišlo nepričakovano povelje, da mora v 24 urah Belgijo zapustiti. Marxovi so v naglici pripravili kovčke. Toda ponoči je vdrla v Marxovo stanovanje policija in odvedla Marxa v zapor. Jenny je šla na policijo protestirat zaradi tega nasilja. Zato so zaprli še njo. Stisnili so jo v ceUco med kriminalke in prostitutke. Po zaslišanju so jo čez nekaj ur izpustili. Na večer se je vrnil domov tudi Marx. Bruselj je moral pri priči zapustiti. Skupaj z Jenny je od- potoval v Pariz. Helena je ostala z otroki v Bruslju. Za Marxa je mi- nilo s tem triletno bruseljsko obdobje ustvarjalnega znanstvenega dela in dela za krepitev delavskega gibanja. Tu sta Marx in Engels napisala znamenito delo ,,Manifest komunistične partije." Ko sta prispela Kari Marx in njegova žena Jenny marca 1848 v Pariz, sta že drugi dan poslušala na trgu Concorde govor delavskega voditelja Augusta Blanquija, ki je navdušen povedal, kako zmaguje delavski razred v svojem velikem boju. Blanqui je prebil dolga leta v ječi, odkoder je zbežal. Bil je veteran revolucije. Kmalu nato sta v Parizu srečala ruskega begunca Mihaila Baku- nina, prevzetnega od veselja, kajti plamen revolucije se je širil po Evropi, Bakunin je menil, da bo kmalu pomel z monarhi. Jenny in Kari sta se v Parizu oglasila pri Herweghovih — pesni- kovi družini. Skupaj so se veselili prve zmage revolucije. Toda prav v tem času je prišlo med Marxom in Hervveghom do spora, kajti pesnik je popuščal v ideološki trdnosti. Zato seje veliko prijateljstvo, ki .sta ga doslej gojila, močno ohladilo. Drugačno pa je bilo srečanje s pe- snikom Heinejem, ki je ostal idejno trden. Zal pa ga je bolezen močno izčrpala, vendar je kljuboval bolezni še osem let. Ker je od leta 1847 prejemal letno rento, ga je ta rešila bede. LETO IN POL V DOMOVINI Po večdnevnem bivanju v Parizu se je Jenny vrnila v Bruselj, Marx in Engels pa sta odpotovala v domovino, kjer se je pričel val uporov. Marx in Engels s.a orgai)izirala povratek več sto svojih pri- vržencev v Nemčijo. Predstavljali so nemško zvezo komunistov. Kari in Friedrich sta se peljala s poštnim vozom iz Mainza v Kčln. Pri- sluhnila sta pogovorom popotnikov. Pripovedovah so o krvavih delavskih vstajah po vsej Nemčiji. Vrstile so se v marcu. Te so prisilile pruskega kralja in kneze v drugih nemških deželah, da so ugodili ne- katerim delavskim zahtevam. V KOln je pisal Marx ženi, naj pride z otroki in Heleno za njim. Prišla je in ustvarili so si spet nov dom, v katerem so preživeli le leto in pol. Engels je odšel iz Kčlna v rodni Barmen na obisk svojih domačih, nato pa sta z Marxom pričela izdajati Novi renski časnik. Vplivni Engels je pridobil nekaj finančnikov, da so dali zato denar. List naj bi se zavzemal za napredne gospodarske reforme. Nekaj mesecev po marčnih revolucijah v Berlinu in na Dunaju so na velikem nemškem zboru, bilo je 18. maja 1848 v Frankfurtu ob Maini, zahtevali združitev nemških dežel v eno državo. List je o tem poročal, a prikril ni, da se pisci Novega renskega časnika zavzemajo za delavske pravice. V uredništvu .so delali poleg Marxa in Engelsa še Wilhelm VVolf in drugi demokratično razpoloženi pisci. Urejal pa ga je Marx. Nekaj mesecev po marčnih revolucijah je pripotoval v Kčln Fer- dinand Lasall. Imel se je za voditelja nemškega delavstva. V svojem političnem programu si je postavil za cjlj, rešitev delavskega vprašanja v okviru kapitalistične družbene ureditve. V stiku z Marxom in Engel- som je naletel na ostro obsodbo svojega političnega delovanja. Konec avgusta je odšel Marx v Berlin in nato na Dunaj, da bi tam utrdil stike z demokratičnimi delavskimi društvi. Na Dunaju so 23. avgusta divjali po ulicah krvavi boji. Demonstranti so nastopili proti monarhiji, kar je policija krvavo zadušila. Septembra 1848 je javno tožilstvo v KOlnu sprožilo sodni posto- pek proti Engelsu in Wilhelmu Wolffu, članu centralnega sveta Zveze komunistov inčlanu redakcije lista,,Novi renski časnik". Obdolžilo ju je, da kujeta zaroto proti obstoječemu družbenemu redu. V tem času so se vrstili namreč upori delavcev v Porenju, o čemer je list poročal. Engels pa je celo osebno pomagal v boju renske čete kot adjutant po- veljnika. Poveljnik KOlna je uvedel obsedno stanje, prepovedal ,,Novi rensk' Časnik", in izdal povelje za aretacijo Engelsa in drugih članov uredništva, hngels se je z dvema tovarišema aretaciji umaknil z begom. Zatekel .se je v Belgijo, kjer so ga zaprli in nato odvedli na francosko mejo. Od tu se je napotil v Pariz. Marx se je z Dunaja vrnil v KOln. Ker so izdajo njegovega lista prepovedali, je znova prosil za dovoljenje, da ga sme izdajati. Dovo- ljenje je dobil, toda nekdanji finančniki lista, niso več hoteli dati de- narja za tisk. Nejevoljen sc je napotil v Trier, kjer mu je mati izpla- čala 1000 tolarjev, katere je zanj hranila. Vesel se je vrnil v KOln in list tiskal s svojim denarjem. Nova številka je izšla oktobra 1848. Uredništvo je sprejelo medse novega člana, pesnika Freiligratha, Kmalu se je vrnil VVolf, pogrešali pa so Engelsa. Cez čas se je vrnil tudi pesnik Weehrt. Oba pesnika sta list poživila s poezijo. Se pred koncem leta 1848 se je vrnil tudi Engels. Prišel je iz Švice, kamor je odšel iz Francije. Bil je stalen gost v Marxovi družini. Februarja sta se morala Marx in Engels zagovarjati pred poroto zaradi vsebine časnika. Zagovarjala sta se tako blesteče, da sta tožite- Ije spremenila v obtožene. Vendar je hst maja 1849 prenejal izhajati. Zadnjo številko so natisnili v živi rdeči barvi. V njej je pesnik Freili- grath objavil poslovilno pesem ,,Novega renskega časnika". Nadaljevanje prihodnjič JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (130) Naročitelj ali naročnik Po telefonu se nam je oglasil tov. Milan Doganoc, ki ga zanima naše mnenje o besedi naročitelj. To besedo so namesto običajnejšega naročnika začeli uporabljati pri Iskri. S priponskim obrazilom -a/itelj v slovenščini izpeljujemo iz glagolov samostalnike, ki pomenijo vršilca dejanja. Večina tako tvorjenih besed je v slovenskem jeziku stilno ali zvrstno nezaznamovana npr. buditelj, gra- ditelj, gojitelj, izumitelj . . . , precej pa jih je zvrstno zaznamovanih, tj. poleg predstave o stvari vzbujajo še vzdušje časa, pokrajine, družbenega okolja. . . Med besede, ki so vezane samo na pisana, zlasti strokovna in leposlovna besedila, in so v navadnih govornih položajih manj običajne, sodijo, npr. dovršitelj, izrazitelj, opremitelj. .... v pravni stroki pa se rabijo tudi oporočitelj, izjavitelj in ovaditelj. Nekaj tako tvorjenih besed je časovno zaznamovanih, tj. so starinske ali zastarele, kot npr. nad- ziratelj, čitatelj, izdelovatelj, odgojitelj. Nekatere izmed teh že prihajajo iz rabe, druge pa se praktično ne rabijo več: nadziratelj, čitatelj, izdelova- telj, oboievatelj — boritelj, odgojitelj, prevajatelj (nezaznamovano nadzornik, bralec, izdelovalec. . . .) Beseda naročitelj je omejena zlasti na redka strokovna (in prevodna) besedila, pa še v teh se rabi tudi naročnik. V Iskri so se pri izbiri besede za pomen 'človek, ki naroči blago' verjetno hoteli izogniti pomenski dvoumnosti besede naročnik: ta namreč pomeni ali .človeka, ki naroči blago' (npr. naročnik premoga) ali pa ,človeka, ki je naročen na kaj' (npr. naročnik revije). Zahteva po enoumnemi izražanju je za strokovni jezik sicer razumljiva, vendar se nam v tem primeru zdi pretirana. Pomensko dvoumnost takih besed, kot je naročnik, preprečuje sobesedi- lo. Poslovalnega jezika ni treba delati bolj papirnatega kot že je. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. Stare puvednge iz Haloz (/<■ /// Cič ne prinesetanič. • • • Kdo (lilijo leži, .^e ga sloma drži (iosie službe, redke suknje. Brez dela ni jela. Kieri rano vstaja mu kruha ostaja. Zbrala Nežka Vaupotič IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Zanimivi pndalki staroslovan- skih grobov, ki jih je konscrvator Viktor Skrabar izkopal na delu turnirskega prostora Ptujskega gradu v začetku stoletja (1909). so spodbudili profesorja Josipa Ko- rošca, da je začel s prvimi siste- matičnimi arheološkimi izkopa- vanji pri nas po drugi svetovni vojni (1946/47) prav na tem grajskem platoju. Ze poiskusni izkopi jarkov pa so pokazali, da ne gre le za /godnjcsrednjeveške najdbe karantanske. kotlaške. velikomorav- ske in belobrdske kulturne skupine, ampak tudi za ostaline iz rim.ske- ga. kasnoantičnega in prazgodovinskega obdobja. Najstarejše najdbe postavlja Korošec v obdobje eneolita, to je v čas na prelomu 3. in 2. tisočletja pred našim štetjem in v slovansko kulturo, ki ji po analogijah z drugimi najdišči pripisuje že deloma bronastodobni značaj. Drugo obdobje naselitve sodi v konec bronaste dobe. med 10. in 8. stoletjem pred n. št., ko umrle sežigajo, zato se ta čas imenuje tudi kultura /arnih grobišč (ml. del). Iz tega drugega obdobja je bila odkrita le ena cela hiša (5,20 x 330 m) in trerjina druge ter 28 ognjišč. Korošec meni. da ostale stavbe pri izkopavanjih niso bile razpoznavne zaradi načina gradnje (bruna, ki niso bila zakopana v zemljo), predpostavlja pa. da naj bi bilo v vsaki hiši le po eno ognjišče in naj bi na.selbina na prelomu 2. v 1. tisočletje štela okrog trideset stavb. B. L. j Tloris ostankov lesene stavbe s turnirskega prostora na Ptujskem gradu iz obdobja kulture žarnih grobišč, izkopava- nja 1946/47, po Josipu Korošcu. Sedemdeset let umetnika Gabrijela Kolbiča Ime kiparja, grafika, akvarelista. likovnega pedagoga, oblikovalca in pesnika Gabrijela Kolbiča, ki živi in ustvarja v Mariboru, ni nez- nano bralcem ptujskega Tednika. Zato je po- membno, da se v tem letu priključimo z lepimi željami njegovemu jubileju, ki je bil ob prosla- vljanju sedemdesete obletnice rojstva tik pred dnevom Republike poudarjen z monografsko razstavo v mariborski IJmeinostni galeriji. Razstava bo sicer ponovljena na Ptuju, toda še- le v prihodnjem letu. Kolbič je ploden ustvarjalec in uspešen razsta- vljalec. saj šteje tokratna njegova samostojna predstavitev med 174 različnih razstavljanj v njegovem polstoletnem obdobju, ki ga je posve- til umetnosti. Slovenjegoričan. ki je rodom (1913) iz Velke (Marija Snežna), se je podal kot viničarski otrok zelo zgodaj v svet. da bi nekje pač izoblikoval svoja nagnjenja za umetnost. Na srečo jih je spoznal in podpiral v osnovno- šolskih letih vaški nadučitelj Bratoš. Spodbude za nadaljnjo pot mu je dajalo gotovo tudi šola- nje v Mariboru. Končni cilj je postala tedaj Kolbičevim umetniškim nazorom in opredelitvi 7i\ kiparstvo Praga, znana po uspešni Umetniški akademiji in dobrih likovnih pedagogih, pri ka- terih so sprejemali poklicne napotke tudi neka- teri naši slikarji in kiparji. Od slovenskih kiparjev je živel tedaj v Pragi morda najdalj časa Alojzij GangI (1859—1935), od .slikarjev pa Ante Trstenjak (1894—1970). Od kiparjev je v Pragi nekaj časa študiral Tine Kos (1894). brata France Kralj (1895 — 1960) in Tone Kralj (1900—1974). malo pred Kolbičevim prihodom v češkoslovaško prestolnico pa je končal študije na kiparskem oddelku tamkaj- šnje akademije Karel Putrih (1910—1959). Sicer so bili na praški akademiji v raznih obdobjih še kiparji: Zivorad Mihajlovič (1898) iz Beograda, odkoder je bil tudi Milan Nedeljkovič (1896—1947). Od Hrvatov so prebili nekaj časa v i^ragi Ivan Mirkovič. Petar Palavičini (1887—1958). Marin Studiu (1895—1960) in Frano Kršinič (1897—10 ), ki je bil pozneje na Umetniški akademiji v Zagrebu celo Kolbičev profesor. Register kiparjev ni bil pri nas nikdar posebno obširen, čeprav se nahaja v naši štajerski deželi sicer vedno manj. toda še vedno obstajajo tak- šni brezimeni. manj in bolj obdarjeni obdelo- valci, kamna, zlasti pa lesa. Ti so iz njega rezali kipce za vaške kapele in cerkve, izrezovali križe /a razpotja in grobove, hišna razpela, izdatno pa zaljšali lesene in zidane hiše, v katerih so prebivali. Na poseben način so izrezovali pred- vsem vhodna hišna vrata, vzporedno pa je dobil marsikateri del lesenega in kovinastega kmečke- ga orodja okras tam, kjer ga je bilo najmanj pričakovati. Nekateri še vedno živijo v takšnem okolju, nekateri, zlasti zbiratelji in muzejske zbirke i)a se lahko ponašajo s predmeti mate- rialne kulture, ki so odraz naše ustvarjalne pre- teklosti. Ta, po domiselni ljudski kreativnosti tako bogata dežela ni odbirala in je redko šolala svoje talente, predvsem ker so bile eksistenčne možnosti minimalne. Se danes prevladuje mnenje, kar na žalost potrjuje tudi praksa, da ta ATst umetnosti ne nudi dovolj dobrih ži- vljenjskih pogojev. V minulih časih pa je bilo zaradi manjše razvitosti razširjeno prepričanje, da si tisti, ki sledi takšnemu ustvarjalnemu nagnjenju ni v stanju poleg še tako trdne volje urediti osnovnih življenjskih pogojev, kjer sta neobhodna tudi material in prostor za delo. Takšna razmišljanja in dileme so se prepletala in slrahovala Kolbiča v rani mladosti do dvoumljenja, ko sc je odločal za poklic umetni- ka. i'o dokončni opredelitvi je vztrajal na svoji štirinajst let dolgi poti, ki je bila izredno težav- na, dokler je začel ziires ustvarjati. Ne samo. da je ostajal večkrat brez osnovnih sredstev za ži- vljenje, ampak tudi zaradi vojnih strahot, če- prav poklicno že formiran, še vedno ni mogel živeti niti s prepričanjem, da bo sploh kdaj do- segel osnovne možnosti za uveljavljanje. Zato s toliko večjim spoštovanjem tehtamo njegov ne tako obsežen opus, toda umetniško zrel. preu- darno organiziran in prepojen v slikoviti modu- laciji s skuipturalno močjo pravega ustvarjalca. Začetek (1946> v tedaj od vojne upostošeiiem Mariboru ni bil enostaven. Toda pedagoško de- lo je nudilo Kolbiču ob zanesljivem znanju širo- ke možnosti, ki so ga spodbujale tudi k indivi- dualnemu ustvarjalnemu delu. Vzeti moramo v obzir še njegovo zagnanost pri delu likovnih krožkov, ki so odigrali v tistem začetnem po- vojnem obdobju pomembno vlogo in niso ostali biez odmeva. Vrsta udeleženih pri delu v krožkih, med njimi zlasti dijakov gimnazije, se je uveljavila v prvih povojnih likovnih genera- cijah, med njimi kipar Slavko Tihec. restavrator Marjan Ter/an, kiparka v Vlasta Zorkova, sli- kar 1\an Cobal in drugi. Kot kipar seje znašel Kolbič takoj po vojni v Mariboru sam. Nekaj pozneje se je krajše ob- dobje tam uveljavljal sicer generacijsko in ustvarjalno drugače usmerjen domačin Milan Vojsk in ob razstavah gostujoči kiparji. Kolbič je bil in ostal med njimi (»oslcdnji znanilec tiste- ga kiparstva, ki je spoštovalo v načinu obliko- vanja figuraliko. obenem pa realna in kon- struktivna načela v zavesti, da umetnik povezu- je svojo slogovno usmeritev z momenti fizične in estetske opredelitve. Zato ima pomen njego- vega kiparjenja avtonomne lastnosti, ki so od- raz umetnikove intuicije, kar je med drugim po- vezano tudi z aktivnostjo njegove ustvarjalne volje. Pojavljajo se v odrejenem obdobju in so posvečene odrejeni sredini, odvisne od družbe- nih in časovnih norm. Novejši čas kuparju ni dopuščal, da bi spremi- njal lastno oblikovalno in poetično formulo, ki se je že utrdila v njegovem umetniškem hotenju. Slogovno merilo intimnega in modernega realiz- ma, tipičnega za obdobje, v katerem '^e je umet- nik formiral, je postalo zanj najbolj prepričljivo in dominantno sredstvo, čeprav je pozneje vča- sih opazno pri modeliranju odkrekanje točnemu izrazu. Zato so poslale prostorske oblike zlasti v drobni plastiki svobodnejše, obenem pa inti- mnejše in vsebujejo včasih manj naglašene kon- struktivne elemente. Vsebina se podreja tedaj, ko ni v vprašanju portret svoji obliki. Prednost dobiva torej njena praktična vloga, kot rezultat Kolbičevcga zrelega plastičnega razmišljanja. Zaradi tega umetnik ne zanemarja oblikovnih vrednosti, ki so specifičen del njegovega ustvar- jalnega obstoja. Zaradi lastnosti, ki jih vsebuje Kolbičeva skulpiura v globalu. pa ne moremo govoriti o prekinitvi s tradicijo, kar je odmev njegove razvojne poti. Pri tem ni nujno, da bi se moral kipar odreči povsem tudi vzornikom, ki so mu ostali pri srcu še iz časa študija na Umetniški akademiji v žlagrebu. Tukaj ni »prašanju nekontrolirano posnemanje, ampak slogovne lastnosti tega obdobja, ki vsebuje v glavnem tisto, s čemer je povezan in kar ponuja tudi Kolbičev osebni ustvarjalni izraz. V Kolbičevem kiparskem opusu zavzema glav- no mesto figura, zlasti pa portret. Ustvaril jih je za celo galerijo in ohranil vzporedno like mno- gih pomembnih osebnosti, ki so odigrale značil- no vlogo v javnem, kulturnem in revolucionar- nem življenju naše dežele. Mnogi .so postavljeni na javnih mestih nekatere smo spoznali na različnih razstavah, nekateri pa se iščejo svoje mesto v zasnovi Kolbičevcga kiparskega progra- ma. Zgodnejše figure, zlasti pa ženski in otro- ški portreti so podani v polni plastiki. Čeprav so odvisni od modela, so sc spremenili v toku naslajanja tisti s poudarjenim pokrivalom na glavi v okroglasto maso z uglajeno površino, ki deluje ob delaljnem modeliranju neposredno in slikovito. Figure kot celota so ohranjale čvrsto osnovo brez iskanja novih oblik in spreminjanja koncepta, podrejenega originalni zamisli in efektni kompozicijski poveziivi. Sodobnejši liki, zlasti v porlretni sestavi vsebujejo posebne la- stnosti oblik in konkretnosti značajev, so pa prepojeni sugestivno z intimnostjo in avtentično vrednostjo, ki ne ostaja brez dialoga. Kolbič je izrazito občutljiva umetniška oseb- nost, ki kljub skladnosti vsebinsko poetizira svoj motiv tudi. če popusti klasična stilizacija, ki postane tedaj odraz iskrene kiparjeve preokupacije. Zato nam vzbuja drobna plastika včasih vtis nedograjenosti in koncepcijske nepo- polnosti, ker se njena skulpturalna subjektiv- nost razlikuje od materialnosti in obravnavanja portreta. Toda izvajalec je namenil tudi tem oblikam premišljeno, toda slikovitejšo plastično funkcijo, ker se je ravnal po lastni presoji glede lorme. ki si jo je izgradil v toku svoje dolgolet- ne ustvarjalne prakse. Ne glede na veličino in funkcionalnost so dobile te njegove figure so- dobnejše uravnovešene proporce, ki nimajo več zveze z individualnim modelom. Vsebujejo pa prostorsko in komunikacijsko aktivnost, svetlo- bno vibracijo, predvsem pa originalno umetni- ško identiteto. Za umetnike je skoraj normalno, da preizku- šajo svoje ustvarjalne zmožnosti večplastno, kajti to jim daje nove spodbude in opravičilo za širokopoteznejše naloge. Vzporedno potrjuje njihovo zrelost in poudarja potencial lastne intelektualne identitete, ki jim podzavestno na- laga kot dolžnost, da so v stanju držati korak z več ustvarjalnimi področji hkrati. Odtod se po- javlja pri Kolbiču močna želja po uveljavljanju v risanju, kar je sicer ne samo osnova, ampak akutna potreba vsakega likovnega umetnika, vsekakor tudi kiparja, zlasti ko se pripravlja za zahtevnejša izvajanja. Zelo pri srcu so mu ak- vareli, ki nadomeščajo pogrešani kolorit. s ka- terim razpolaga skulptura v skromnem obsegu. Posebno dopolnilo pri Kolbiču je tudi pisana beseda kot svojevrstna značilnost in ustvarjalno oporišče, ki dopolnjuje vizualne aktivnosti vse- stransko obveščenega mojstra. Pri tem ob- sežnem programu in posebnem kreativnem razponu, prevladuje homogenost ideje, svežina okusa in realnost strukture. Vzporedno s pre- cizngf odmerjeno ritmiko ustvarjalne dinamike, plei/ieniti svoje raznovrstno obvladane, toda sa- mostojne in originalno oblikovane unake. dr Štefka Cobelj 8 - IZ NAŠIH KRAJEV 15. december 1983 - ...... 10 LET KOLEKTIVA GOMILŠEK Lep primer sodelovanja obrtnika z združenim delom v obratovalnici Ivana Gomil- ška bodo prvega januarja 1984 praznovali — slavili bodo 10-let- nico obratovanja. Že dve leti pa delajo v novih sodobnih delovnih prostorih, v katerih je 30 strojev modernejšega tipa. Trenutno za- posluje Ivan Gomilšek 7 delavcev, prav toliko tudi njegov sin in bijih lahko zaposlili. Potrebovali bi pa še najmanj 10 delavcev, če bi ho- teli zadostiti vsem povpraševal- cem. Dodatno zaposlovanje ovira tudi obrtni zakon. Predlogi so si- cer, da bi se zakon v tem členu spremenil v korist obrtnika in naposled tudi celotne družbe, vendar dalj od predloga še ni prišlo. Ivan Gomilšek pove, da neza- posleni dnevno povprašujejo po zaposlitvi, žal njihovi želji ne more ustreči. GLAVNI IZDELKI - RE- DUKTORJI ZA PROIZ- VODNJO -Začetek: male delavnice; sedaj proizvodne delavnice serijskih izdelkov — v glavnem so to re- duktorji za industrijo. Najmočnejši poslovni partner obratovalnice so železarne Štore, za katere izdelujejo predvsem razna vlečna orodja, ki so bila dosedanji uvoz. Za železarno so izdelali pet različnih strojev — to so stroji za vlečenje oziroma bru- šenje profilnih palic. S tem so si prislužili spominsko zlato plaketo (podeljene so bile samo tri). »Zanimivo je,« tako je povedal Ivan Gomilšek, »smo edini za- sebniki, s katerimi poslovno so- deluje železarna.« Drugi močan odjemalec (štiri stare milijarde) so železarne Je- senice. Zanje izdelujejo predvsem reduktorje. Stopnico niže je mariborska Hidromontaža — to je tudi prvo podjetje, s katerim je Ivan Go- milšek na začetku obrtnikovanja začel po.^^lovno sodelovati. V glavnem zanje izdelujejo najraz- ličnejše izdelke. Imajo pa še druge odjemalce, V ptujski občini zanje ni veliko dela. Po oceni ga je manj kot pet odstotkov od celotnega prometa. Sodelujejo s Perutnino, Agisom. TGA Kidričevo, tudi obrtno zadrugo Panorama. Med poslovnimi partnerji od drugod pa velja omeniti še Hmezad iz Žalca. MOČNA IZVOZNA USMERITEV Kolektiv se je letos močno uveljavil tudi na tujem trgu. S čistim proizvodom obratovalnic? — novim reduktorjem z zobniš- kim polževim prenosom (ne- skončni vijak) so se uveljavili v Italiji. Izvoznik je Avto — union Ljubljana. Prek STT Trbovlje so izvozili reduktorje tudi v Nigerijo. Spominska plaketa od Stor- skih železarn Po predvidevanjih bo letošnji izvoz dosegel 1,2 stare milijarde. Za prihodnje leto so načrti še smelejši: dosegli naj bi blizu 2 stari milijardi in pol izvoza. Pri tem pa obrtnik ne dobi no- bene izvozne stimulacije, pa o tem kdaj drugič. Delajo v dobrih prostorih TEŽAVE Z MATERLALI POZNA TUDI OBRTNIK Materiale iim v pretežni meri zagotavljajo kupci in sicer: Jeklo- tehna, Kovinotehna. Bromaten- jal Rijeka in drugi. Največ potre- bujejo kvalitetna jekla za cemen- tiranje. plemenitenje (do teh pa je tudi najtežje priti). Letno porabijo okrog 500 ton materiala. Veliki problemi so tudi z elek- tromotorji. Prihodnje leto jih bodo potrebovali že okrog 300. Še zdaj ne vedo. kje jih bodo dobili. Včasih je pot do potrebnega materiala zelo dolga, stroški iz- redno veliki. To se odraža v kon- čni ceni izdelka. Pri dobri kako- vosti pa tudi visoka cena ni ovira. Že uvodoma smo zapisali, daje v obratovalnici 30 razHčnih stro- jev modernejšega tipa. Oprem- ljenost je taka. da ne iščejo skoraj nobene kooperacije. Tudi kvalifikacijska struktura zaposlenih je dobra. Več ali manj so vsi kvalificirani. Delo je tako, daje potreben kvalificirani kader, kije povrh tega še izurjen. KAKOVOST — MOST NA- PREDKA Izdelki so dobre kakovosti, stranke so zadovoljne, zato je za- dovoljen tudi kolektiv. Reklama- cij ne poznajo. Zato se tudi tako razvijajo, v kakovosti je tudi nji- hova prihodnost. Zavedati se je px)trebno. da vsi reduktorji obratujejo v ze|o težkih pogojih, zato je še kako pomembna kako- vost. Letos bodo poslovno leto zelo dobro zaključili. Delajo v lepih prostorih, trudijo se pri kakovosti in rezultati so tu: ne poznajo rde- čih številk. V LETU 1984 DO LASTNE KALILNICE Tajim je sedaj edini in največji . problem. Sedaj si pomagajo — s tovarno avtomobilov Maribor. V bodoče bo to odpadlo, v novi ka- lilnici bodo delali zase in tudi za druge. Konkretni so tudi načrti glede lastnega inženiringa. DELAVCI VELIKO DELA- JO - TEMU PRIMERNI SO OSEBNI PREJEMKI Marjan Pišek. predsednik kolek- tiva in odgovoren za red in dis- Kolektiv Ivana Gomilška: Zadovoljni z delom v letu 1983 foto: Ciani ciplino v obratovalnici je o tern povedal: »Izdelki so normirani, kjer je to le možno, zalo »zabu- šavanja« ni. Vsak delavec si lahko dnevno izračuna svoj prejemek glede na to. da ima vsako delo svoj plačilni (delovni) nalog. Tako je osebni dohodek odvisen od števila izdelkov, števila izmečkov in ka- kovosti. Z osebnimi dohodki smo za- dovoljni. Veliko pa tudi delamo. Če je potrebno delamo tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Povprečje je okrog 30 tisoč di- narjev.« Nesporno je danes, daje drob- no gospodarstvo življenskega po- mena za delovanje celotnega gospodarskega mehanizma in na današnji stopnji razvitosti človeš- kega dejavnika neprimerno učin- kovitejše, če je organizirano v za- sebni iniciativi, kot v družbenem okviru. Poglavitnega pomena za današnjo stvarnost pa je tudi ugotovitev, da je zasebno delo prav tako pošteno, kot družbeno. Gledanje na obrt. Ivan Gomil- šek pravi o tem: »Zavedamo še, da so dajatve velike, vendar jih mo- ramo pravočasno poravnavati. Potrebna pa je obojestranska strpnost. Moram reči. da nekih posebnih problemov- ne pozna- mo ... .« JUBILEJ NI SAMO JUBI- LEJ, - JE TUDI OBVEZA Čeprav bo kolektiv jubilej proslavil že pred uradnim pra- znovanjem, jih to ne bo uspavalo. Morda bodo morali delati tudi na novega leta dan. Naročila jih pač obvezujejo. ' • Ob jubileju se zahvaljujejo vsem poslovnim partnerjem in želijo, da bi tudi v bodoče tako dobro sodelovali. Sami pa se obvezujejo, da bodo tudi v bodoče dobro delali. MG KK SZDL HEROJA LACKA ROGOZNICA Osnovne šole še tesneje povezati s krajevno skupnostjo Pred nedavnim so na skupni seji predsedstva KK SZDL krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica, delegacije za skupščino Izobraže- valne skupnosti občine Ptuj in predstavnikov vseh treh osnovnih šol, obravnavali mesto in vlogo osnovne šole v krajevni skupnosti. Učenci z območja krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica obiskujejo pouk v osnovnih šolah dr. Pranja Žgeča v Dornavi, Franca Osojnika in Toneta Žnidariča v Ptuju. V razpravi so poudarili, da ima krajevna skupnost velik interes za čim tesnejšo povezanost z vsemi tremi osnovnirhi šolami. Uaje temu res tako, potrjuje tudidejstvo, da imajo vse tri osnovne šole svoje delegate v krajevni skupščini in v KK SZDL. Ocenili so. da so medsebojne vezi čvrste, da pa so lahko še boljše, za kar obstojajo vsi pogoji in obojestranski interes. V ospredje so postavili naloge delegatov krajanov v svetih šol in staršev ter delegatov šol v krajevni skupščini in v KK SZDL. Menili so, da bi bilo koristno in zaželjeno. da bi prosvetni delavci prihajali na območju svojega šolskega okoliša na-zbore krajanov in se s krajani na njihovih zborih v vaseh pogovarjali o delu in uspehih šole. pa tudi o konkretnih problemih, ki bi jih bilo potrebno reševati z združenimi močmi prosvetnih delavcev in staršev, da bi dosegali čimboljše učno vzgojne aspehe v šolah. S tem je bila pravzaprav nakazana težnja po podružbljanju osnovne šole in obojestranski interes, da so osnova šola in krajevna skupnost medsebojno čim tesneje povežeta. V razpravi so tudi povedali, da je krajevna skupnost zainteresirana za sodelovanje pri skupnih akcijah, kot .so: razvijanje tradicij NOB;-bogatitev kulturnega življenja krajanov; vzgoja in varnost v cestnem prometu; reševanje socialnih problemov učencev, ki izhajajo iz revnejših družin, družin zdomcev ipd. Ravnatelj osnovne šole dr. Pranja Žgeča z Domave, Franc Predi- kaka. je med drugim dejal: »Stiki med osnovno šolo in krajevno skup- nostjo so dobri, niso pa izkoriščene vse možnosti. Naš skupni interes, ki nas mora tesno povezati je, da oblikujemo mlado osebnostJ< Da, prav to pa je tisto, kar v krajevni skupnosti heroja Lacka Rogoznica želimo doseči — z združenimi močmi krajanov in prosvetnih delavcev oblikovati lik socialistične osebnosti, osebnosti, v kateri bodo prihajale do izraza vrline našega človeka, človeka, kakršnega potrebuje naša socialistična, samoupravna in humana skupnost vseh jugoslovan- skih narodov in narodnosti. Razmišljanja ob stabilizacijskih prizadevanjih Vsi že težko pričakujemo dedka Mraza, ker vemo, da bodo v dneh ■ pred prazniki prodajne police polne tudi tistega blaga, ki gaje prejšnja ■ leta m-imanjkovalo (kava, pralni prah ipd.). Zavedamo se. da živimo v času brez vojne, torej v času, ko ne bi ] smelo biti težav s preskrbo, ko ne bi smelo manjkati osnovnih živil,; električne energije in podobno. Toda v svetuje gospodarska kriza, čudna i zakonitost razvoja gospodarstva, da takrat; ko vsega proizvajamo pre-; več. nastane kriza v proizvodnji, treba je ustvariti pomanjkanje, da lanko \ potem to krizo rešujemo. Z drugimi besedami — treba je človeka vreči ] v vodo. da ga lahko potem rešuješ. ' Pri nas se ta gospodarska kriza pozna še toliko bolj. ker smo v. preteklosti napravili precej napak, kijih ni moč kar čez noč odpraviti. Ob ' tem se moramo tudi vprašati, zakaj je do vsega tega prišlo in Icje so tisti, ■ ki so odgovorni za to, da nam tega in onega manjka, in končno, kdo je : ixlgovoren. da srno se tako razvadili. Ko m bilo kave, smo trdili, da brez ; kave ni moč živeti, sedaj pa, ko jeje na policah dovolj kritiziramo, ker je predraga, zato si je potrošnik z nizkimi dohodki ne more privoščiti. I Kako hudo nam je, če pomislimo, da bomo morali vsak teden po^ nekaj ur preždeti v temi zaradi potrebne redukcije električne energije, ob • tem na ne pomislimo, da je marsikie še .slabše. Vsesa tega na ne hi hiio če bi bili pravočasno načrtovali gradnjo elektrarn v skladu z narašča- jočimi ptjtrebami po električni energiji m če bi jo troših zmerno, le za* najnujnejše potrebe. Dnevno nas po sredstvih javnega obveščanja opozarjajo na štednjo! z elektriko, na izredno su.šo, ko so reke napol presahnile Ob tem bi se^ morali zavedati, da brez vode ne more biti dovolj električne energije in.j če te ni dovolj, moramo z njo štediti. se tudi odpovedati ogrevanju i stanovanja z elektriko. Ob tem pa še na stežaj odpiramo okna, namesto • da bi zaprli radiator ali termostat. i Torej vsi delamo večje ali manjše napake, ki prispevajo k staiiju vi kakršnem smo Ce hi viiLsklimj in Ysakj?osameznik posebej štedifi na; vsakem koraku, ravnali preudarno, odgovornejši položaj ima kdo, tohko bolj le tudi odgovoren, bi prav gotovo uspešneje premagovali; težave v kakršnih smo. Tisoč malin napak, je včasih precej več kot ena velika, zato ne glejmo samo na napake velikih. Ne pritožujmo se nad^ izvršnimi in upravnimi organi, kot da so oni krivi, z ukrepi m op>ozorili, nam hočejo samo pomagati, tega se moramo bolj zavedati. Upajmo, da nam bo dedek Mraz prinesel padavin in toplejšega; vremena, da bodo lahko naše reke postale nekoliko polnejše, kar je tudi: pogoj, da bo več električne energije m da nam novoletnih praznikov nej ho treba preživljati ob redukcijan. ^ Darinka Plohi, Seniki iUi|0 za kulturno Življenje v starem rimskem imperiju je veljalo geslo za lahkotno življenje ,,F'anem el circenses"! Ljudstvo se je zadovoljilo s kruhom in igrami, duhovna plat človeka pa je propadala. Tudi v današnjem času je velika potreba po kulturnem udejstvovanju. V KS Dornava se tega dobro zaveda mladinski aktiv, saj je v tem letu« pripravil in odigral kar dve veseloigri na vsesplošno zadovoljstvo kraja- nov, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Avditorij v dvorani je igralce pozdravil in se jim je istočasno zahvalil za vložen trud z burnim aplavzom. Takih prireditev .si še želijo. V letu 1984 bo mladina poskusila realizirati Se eno veseloigro ,,Klopčič" znanega pisatelja Pera Budaka. Želeti je, da bi v vsaki KS mladinn bila ustvarjalna na tem področju in ne bi svojih moči zapravljala po gostilnah in veselicah, ampak da bi svojo energijo uresničevala na kultiirnem področju. Besedilo in posnetek: J. Ž. Prizor iz veseloigre, ki so jo pripraviti mladi igralci v Dornavi. Zadovoljiva preskrba z gorivi v občini slovenska Bistrica ugotavljajo, da je letos preskrba z gorivi dokaj zadovoljiva. Na tem območju skrbita predvsem za oskrbo s trdimi kurivi, trgovsko podjetje Planika v enoti Kurivo in poslovna enota Dom smreka. Letos imajo v bistriški občini v zalogi dovolj drv in premoga kljub temu. da njihovi dobavitelji z zagotavljanjem dogovorjenih količin nemalokrat zamujajo. Do motenj je prihajalo predvsem pri zagotavlja- nju nafte in naftnih derivatov. Med drugim tudi zaradi neugodne cene ostajajo tako mnoge cisterne, predvsem pri zasebnikih, prazne ali s skromnimi količinami tekočega goriva. Da bi bili naročniki kar najbolje oskrbljeni s potrebnimi gorivi, so pri prodajalnah s kurivi izdehli posebno evidenco dobavljenih količin. Večina je doslej že dobila do 90 odstotkov naročenih količin, kar še posebno velja za premog in drva. Viktor Horvat Glasbene vaje v Bukovcih Letošnjo jesen jc prišel atek s pevskih vaj in povedal veselo novico, da njihov vodja zbira mlade člane za svoj pihalni orkester. Prijavil me ' je. sajje poznal mojo željo in veselje do glasbe. Z vajami smo pričeh letos ' novembra, ki jih imamo vsak petek v glasbeni sobi v Bukovcih. Mladih članov nas je okoli 30. Naš učitelj je Janez Bezjak ki se mora j kar precej truditi z nami. Določil meje, da bom igrala klarinet, ker je, precej podoben frulici. na katero igram že dve leti Kljub temu. da nam je tovariš Janez že določil instrumente, na katere bomo igrah, bo trajalo še precej časa predno bomo osvojili teoretično zanje. Najprej se moramo' naučiti glasbenih znakov, šele nato bomo dobili instrumente. Vem. da i je do znanja dolga pot. vendar je moje veselje do glasbe dovolj veliko, zato sem prepričana, da bom nekoč s pihalnim orkestrom tudi nastopala, i Jožica Slameršak. 5. r. ] OS Markovci i TEDNIK ~ 15- dtži.tža.bfc' 'ife^ naši DOPISNIKI - s TOVARIŠICA EUCA ŠTRAFELA DOLENC Pri radijskem krožku smo se člani pogovarjali, da bi naredili oddajo z osrednjo temo: brata Strafela. Po njima se imenuje naSa šola. Tovarišica Pičerkova, mentorica pionirskega šolskega radia, je povedala, da živi njuna sestra Elica, s katero bo navezala stike in jo povabila k sodetovanju pri naši oddaji pred dnevom mrtvih. Kar precej se je,trudila, da je našla njenega nečaka ter končno z\'edela za naslov tovarišice Elice. ___TovariSici Elici je najprej telefonirala, a na žalost je ni dobila. Nato se je odločila, da ji bomo pisali in jo povabili na snemanje tiste oddaje; če pa nas ne bi mogla obiskati, pa naj odpiše in odgovori na vprašanja, ki sta jih sestavili sodelavki šolskega radia Valerija in Sonja. Cez nekaj časa nam. je tovarišica povedala, da je tovarišica Dolenčeva sporočila; v petek, 28. oktobra 1983 bo zagotovo prišla na snemanje v šolo Markovci; Dnevi so zdaj hitro tekli in vse sriio že pripravili za snemanje, od glasbe do vseh drugih sestavin. Učenci radijci smo v petek postali že zdo nestrpni in nemirni. Končno je tovarišica Elica, prijazna starejša gospa, stopila v zbornico, kjer smo snemali. Darko Plohi ji je v našem imenu izkazal dobrodošlico z lepim šopkom, za katerega se je toplo zahvalila in že smo začeli oz. nadaljevali z našim delom. Razgovor s tovarišico Dolenčevo rojeno Strafela, je vodila osmošolka Valerija, ostali pa smo z izredno pozornostjo spremljali njun pomenek oz. besede, tov. Elice, ki jo je v^krat prevzela ganjenost ob spominu na brata Alojza in Stanka. Tedaj ji je beseda zastala, iz oči so ji spolzele solze, ki smo jih mi, učenci, popolnoma razumeli. Mnogo lepega o družini Strafela, o svojih bratih in sebi nam je povedala naša gostja. Intervju z njo smo zaključili z njenimi željami oz., izpovedjo: zelo je ponosna; ker tako lepa šola nosi ime njenih junaških bratov — lo je njun najlepši spomenik; nam pa je zjiždela, naj se pridno učimo in naj bomo vedno pošteni, delavni državljani SFRJ. Naj sledimo besedam velikega človeka, tov. Tita! Vsi učenci naše šoie smo prisluhnili oddaji in besedam tovarišice Elice naslednji petek, torej 4. novembra 1983, njo in svojce drugih žrtev NOB v naši KS pa smo srečali že na komemoraciji 1. novembra v Markovcih. \'o snemanju oddaje je tovarišica. Elica odšla naravnost na pokopališče, na grob svojih bratov in domačih. S pokopališča se je vrnila brez šopka, ki smo ji ga tistega petka podarili. Tovarišica Elica, hvala za vaše, tople, spodbudne besede in nepozabne spomine na brata — Alojza in Stanka Strafela! Helena Znidaril v Strafela, Markovci Žetale. 17. november 1983: Janko cep, Kočice 16, Katari- na KruSič. Dobrina 35, Martin Prevoljšek, cermožiše 61, Stanko Železnik. Kočice 1, Silvo Potoč- nik, Žetale 32, in Simon Kores, Nadole 17. Dom Marjana Borštnarja, Domava. 22, novembra 1983: Matilda Visenjak. Strelci 18; Neža Lah. Mezgovci 55/a; Roza- lija Matjašič. Borovci 6: Marija Gregorec. Skorba 53: Jožefa Jurič. Di^rnava I/a; Milica Lju- beč. Vlezgovci 2/a: Jožica Petek. Domava l/a; Rozalija Sok. Dor- nava 107; Francka Zgeč. Dorna- va l/a Angela Bezjak. Nova vas 51; Domava. 22. novembra 1983: Roman Jurič. Domava 115; Ciril_Petek. Domava 142/a; Pa- vla cuš. Mezgovjci 41; Marjeta segula. Domava 9; Janez Arnuš. Domava 99/a; Janez Horvat. Dornava 38; Vinko Kokol. Dor- nava 87; Ana Muršec. Dornava 126; Franc Hrga. Domava 129; Janko Šešerko, Dornava 56: janez Cigula. Domava 106: Stanko Peteršič, Dornava 72: Jože Sok. Domava 106: Franc Cigula. Domava 22; Matilda §egula. Mezgovci 61; Stanko Čuš. Mezgovci 41; Verica Emer- šič. Mezgovci 3; Miran Zagoršek. Mezgovci 28; Milan Stumberger. Mezgovci 40; Anton Peteršič. Dornava 71; Marjan Ratek. Dor- nava 99. AGIS Ptuj. november 1983: Martin Majer. Mezgovci 57; Alojz Cagran. Gorišnica 164; Ignac Tekmec. Spuhlja 137; Franc Kovačec. Formin 13; ELKO Piiij in Maribor, no- vember 1983; Dušan Simonič. Vintarovci 45; Franc Pečnik. Gerečja vas 76/a; Stojan Žunko. Dalmatinska 2; Otmar Koser. Severjeva 5; Anton hančič. Lancova vas 50; Nada Fridl. Jadranska 10; Olga Golob. Stiijnci 142; Zora Godec. Grajski !!g i: Marjana Prelog. Fram 158. Posamezniki, november 1983: [Danijel Lončarič. Sp. Gorica Milan Dovnik. Stražgonjca Franček" Trčkp. Šikole 3; .Amon Strm.šek. Šikole 12; Dušan Dt>dlek. Apače 296; Andrej Smi- Ijan. Dolič 35: Alojz Kaisersber- ger. Gerečja vas 19; Danijel Cafuta. Šercerjeva 3; Maipija Murat. Lackova 8; Maijan SloI- fa. Volkmerjeva 5; Francka Hrga. Med vrti 7; NataSa Ciglar. Zihcrlova 14: Milan VrabL Sp. Hajdina 52; Janez Holc. Lovrenc 100/b; Ivan Lečnik. Muzeiski tre I; Franc Smigoc. Dravinjski vrh: Vladimir Gajst. ^iržeW, Janez Furek. Hajdoše 39. Vili Pepelnik. Župečjia vas 100; Stanko Lesjak, Apače 80: Stanko SeidL Ziherio- va 18: Anka Zebee. Greg. drevo- red 9; Branko Terbuc. Sp. Velo- vjak 20: Dušan Belec. Dobrava 15; Franc ZupaniC. Slovenj.t vas 35: Bojan MeznariC- Spuhlja l^/a: Darko Meznarič. Strafelova 38: Janko Mislovič. Gorenjski vrh 27: Mirko Lukner. Flegeričeva 6; Janez Zebec. Greg. drevored 9: Franc Stumberger, Nova vas 83: Danijel Peraer" Majski vrh 23: Franc Skok. Sturmovec 10: Alojz Lainšček. Pobrežje 57; Fmnc Roškar. Arbajterjeva 2: Konrad Letič. Mejna cesta 30; Avgust Petek. Placarovci 13;-- Dušan ^uper. Stogovci 46; Rudolf Kad- Marjeia 6; Maijan Vorih. .ir 126; Janez Kuhar. Podvin- ci 39; Dušan Rižnar. Trubarjeva 13: Janez Bračko, Slovenja vas 61: Maks Beranič. Lovrenc n. h.; Franc Drobnič. LancOva vas 20; Srečko Rampre. Cermožiše 39: Danilo Gerdak. Selška 50; Bran- -Ico Žgeč. Zagrebška 1;' Janez Horvat. Formin 26; Mirko Jevš- iak. K\edrova 3; Francka Kidrič. Župečja vas l/c: Štefan Beranič. Zupečja vas 4; Drago Pavlinek. Frasova 2; Stanko Kovačec Formin 13; Drago RadoUč. Pro- letarska 5; Drago Marčič. Marje- ta 100; Irena Žunkovic. Župečja vas 55: Rado Bohak. UI.. 8. februaija. Dra\ski dvor: Miran EkarL UI. 8. februaija. Dravski dvor Franc Prelog. Muretinci 19; D-jnijel Pukšič. Nova vas 93; Vlado Žunkovič. Prepolje 7; Srečko Šegula, Mezgovci 61/a; Boris Dangubič, Muzejski trg 2; Bc^an Uubec, Hrvatski trg 2; Branko Seruga. Kicar 90; Minka Sluga. Pleterje 6; Jožica Petrovič, Arbajterjeva 2; Gorišnica. I, decembra 1983: Rudi Tašner. Tibolci 24; Betka Praprotnik. Na obrežju 15; Jurij Cvilanič. Markovci 33/a; Jože Muhič. Mala vas 7; Elizabeta Kolniančič. Gorišnica 49; Pavla Vinko. Gorišnica lil; Saša Ilec. Potrčeva 28; Mihaela Šnepf. Gregorčičev drevored 5; Slava Šuman. Gorišnica 40; Vida Vor- šič- Gorišnica 76; Marija Fric. Gorišnica 73; Milena Majerič. M«>skanici 23; Ludvik Vogrinec. CunkovcT 6; Jimez Golob. Tibolci 19; Elizabeta Kokot. Tibolci 29; Marija Hutinski. Formin 5/a; Milan Muršič. Zagojiči 19; Vladi- mir Vozlič. Zamušani 4/a; Jože BeLšak. Muretinci l6/a; Branko TaŠak. Gorišnica 94; Metka Žni- darič- Gorišnica 38; Mirko Klo- var. Formin 21; Kristina Skofič. Formin 7: Jožefa Šacer. Gajevci 51: Marjan Sok. Zamušani 9; Marija Levanič, Moškanjci 43; Jože Bezjak. Gajevci 24; Danijel Veršič. Placarovci 21; Ida Veršič, Hacarovci 21; Francka Trunk Tibolci 59; Francka Petek. Ga- jevci 34: Mojca Toplak, Gorišni- c-a 7 Slaba evidenca o delovnih nalogah Zgodilo se je pred kratkim v Kidričevem. V blok štev. 5, sedaj ulica B. Kraigherja je po naročilu prišla skupina delavcev popravit radiatorje. T« ni nič posebnega, posebnost pa je bila to, da je drugi dan prišla iste radiatorje popravljal druga skupina. Čudili so se delavci, čudili sianovalci, žal pa ni znano, če seje tudi čudil tisti, ki je dvema skupinama izda! ddovni nalog za opravilo istega dela. Dodaten komentar k temu ni !xmreben. Konrad Zoreč To in ono o gasilcih iz Hajdine o gasilcih iz Hajdine smo že večkrat pisali, običajno ob kakšnih večjih akcijah ali jubilejih. Tokrat jim bomo nekaj misli posvetili v času ,,gasilske suše" in sicer z namenom, da se spomnimo njihovih delovnih uspehov v letu, ki se počasi, a vztrajno izteka. Gasilske aktivnosti so se pričele že v januarju, ko se je 113 članov in članic na občnem zboru dogovorilo za obširen program dela in si po- novno izvolilo dotedajega predsednika, Stanka Sitarja in poveljnika, Francija Vogrinca, da jim stojita na čelu še eno mandatno obdobje. Osrednja točka programa dela je bil nakup novega univerzalnega kombiniranega gasilskega avtomobila, namenjenega za gašenje vseh vrst požarov. 26. aprila je množica Hajdinčanov prisostvo- vala prevzemu novega vozila, s katerim so gasil- ci izvedli tudi prikaz vseh možnih oblik gašenja. 3. julija je na centralni proslavi ob dnevu borca 38 botrov in boter krstilo novo vozilo. Za nakup !e-tega so denar nabirali na več načinov. Levji delež, 50 siarih milj. je prispevala Občin- ska gasilska z\'eza Ptuj, del sredstev Oddelek za ljudsko obrambo, vaška odbora SZDL Sp. in Zg. Hajdine sta namenila 40 starih milijonov, nekaj denarja pa so nabrali tudi izven krajevne skupnosti. Najeli so tudi kredit, ki ga bodo odplačevali 5 let. Neodplačani del kredita znaša še 40 milijonov. Razen tega odplačujejo' tudi še posojilo, ki so ga najdi za izgradnjo gasilskih garaž. Vse te investicije so se ob sami zamisli zdele zelo drzne, a sedaj, ko sta akdji že mimo, vidimo, da je moč le v dogi. Prav gotovo gasilci iz Hajdine pri svojem de- lu še zdaleč ne bi Tali tako uspešni, če ne bi nenehno skrbeli za izobraževaje svojih članov in to od najmlajših do članov. V lanskem letuje 48 članov opravilo izjht za nižje častnike. Letošnje leto je bilo uspešno tudi na tek- movalnem polju. Začdo se je s centrskim tek- movanjem v Gerečji vasi, kjer se je pomerilo v praktičnem znanju 7 desetin. Sledilo je občin- sko tekmovanje, ki so se ga udeležili Slani, članice in pionirji. Člani in <3anice so osvojiU drugo, pionirji pa prvo mesto. Svojo gasilsko pripravljenost so pionirji gasild pokazali tudi na srečanju pionirjev v Ludbregu: Najbolj pa so gotovo ponosni na prvo mesto, osvojeno na republiškem tekmovanju 10. 9. 1983 v Ljublja- ni. V močni konkurend skoraj 100 desetin iz vse Slovenije so d(»egli najboljše rezultate. Osvojili so prehodni republiški pionirski pra- por, zlato plakeio in pokal. To jim je sedaj po letu 1975. uspelo že drugič. Usp^a je bila tudi ženska desetina, ki je na repuUiškem tekmova- nju žensk. 17. 9. 1983 v GfMnji Radgoni osvoji- la bronasio odličje. V oktobru, mesecu požarne varnosti, so haj- dinski gasilci sodelovali v praktičnih vajah v Zg. in Sp. Hajdini, ter v Dražencih. Najbolj se bo- do spominjali mokre vaje 21. oktobra, ki sp si jo ogledali tudi gostje gasild iz Weissenburga v Zah. Nemčiji. Po njihovi oceni je hajdinsko ga- silsko društvo zelo dobro opremljeno, in se lah- ko kosa z opremo njihovih društev. Se in še bi lahko pisali o gasilskih zanesenja- kih iz Hajdine. To, da je gasilstvo dejavnost, ki se ji je zapisala že četrta generacija. Kjer je pred 71. leti v takratni gasilski brambi začel praded, tja s ponosom zahaja že vnuk, Ce je gasilec mož, mu mora zvesto stati ob strani tudi žena, pa čeprav bi moža neštetokrat težko pogrešala pri delu na kmetiji, z razumevanjem zmiga z rameni, ko sede na kolo in odbrzi v ,,dom". Gasilski dom in vsa sodobna oprema jim pomeni del njih samih, v tem je nešteto njihovih prostovoljnih ur, nešteto žuljev in nenazadnje tudi denarja. Gasilstvo jih je zasvojilo in počasi ter vztrajno se število aktivnih gasilcev veča, prav tako pa (udi podpornih članov. To je tudi zadosten porok, da bo rdeči petelin premagan kadarkoli in kjerkoli bi se utegnil prikazati. Le- tošnje leto je bilo doslej brez požara in želimo jim tako tudi v bodoče, saj je požarna preventi- va tudi njihova zasluga in del njihove dejavno- sti. Tekst in foto: S. B. Novo kombinirano gasilsko vozilo Je ponos vsakega gasilca Pionirska gasilska desetina iz Hajdine Je letos na republiškem tekmovanju v Ljubljani osvojita prvo mesto. Komu koristi uničevanje telefonskih imenikov? Človek skorajda ne more verjeti, da so številnim koristnikom, ki s pomočjo telefon- skega imenika iščejo številko tclefojia oziroma telefonskega naročnika, s katerim se želijo po žici pogovarjati, tako hudo v napoto telefonski imeniki, da jih pri uporabi trgajo, lahko bi dejal, prav namensko oziroma načrtno in iz čiste hudobije uničujejo. Pred dnevi sem namreč želel poiskati v telefonskem imeniku na ptujski pošti določeno številko 7 območja Ptuja. Na pošti so bili kar trije imeniki, eden za Slovenijo, dva za mariborsko telefonsko omrežje in glejte, v \ seh treh je bila dobra polovica listov napol iztrganih ali sploh uničenih. Videlo se je, da je moral nekdo iz gole zlobe imenik oziroma liste z območja ptujskega telefonskega omrežja uničiti in lako vsem korismikom in ne nazadnje tudi sebi, kajti sem prepričan, da bo še kdaj sam rabil ustrezno telefon^^ko šievilko pa je ne bo mogel najti v imeniku, ker je pač prej le tega uničil, naredil ,.medvedjo uslugo". Drugič sem s kolegom iskal telefonsko Številko z območja Zagreba oziroma Zaboka in tudi tukaj sva oba ugotovila, da je zadnji del od črke U, če gledamo 1» abesednem redu. prav tako uničen. To pomeni, da ni mogoče najti telefonske šte\i!ke za kraje sosednje republike Hrvaške od L naprej, ker preprosto manjkajo listi z naslovi in idefonskimi številkami naročnikov oziroma lastniko\ telefonov. Ker sem že pri telefonih, ni morda odveč, če zapišem še to, da so mnogim koristnikom v napoto tudi javni telefoni, kajti neredko se dogaja, da so tudi tukaj v akdji falotje, saj jih drugače ni mogoče imenovati, ko v odprtine, kamor treba vstaviti pet ali deset dinarski kovanec, mečejo neustrezne kovance ali pa tudi marsikaj drugega. O tem, kaj vse ti falotje mečejo v te odprtine, bi prav gotoso lahko več pcnedali delavci Ptuj. ki morajo neštetokrat te avtomate odpirati in se\eda popra\!jati. Kdaj bomo torej postali bolj kulturni, imeli pravilen odnos do družbene dobrine? 1'repričan sem. ha se takšne stvari na lujcm ne dogajajo, pri nas pa .' . . in to nam pra\ gotovo ne more biti v čast. Franio Hovnik samoupr3. — Ptuj, Samoupravna enota za i: •; jnim zernljiščem, raz- pisuje na f 3 upravljanju in raz- polaganju . g: SRS, št. 7/77) ter 15. člena Odto /i|ar^ tn razpotaganju s stavbnim zem- ljiščem v obč Jradni vestnflc občin ormož in ptuj, št. 21/80) JAVNI NATEČAJ za oddajo v uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča družbene lastnine za indhmiluaino stanoivarisko gradnjo. 1. predmet oddaje so nasledr^ zem$gča: Vse parcele so kcn d-o cc'š?-^-,c"-'e z dovozno cesto, vodo- vodnim, kana!izacijs.\it in e.ekr.;čr.,':-: omrežjem, na vseh parce- lah je vodovodni in kanabzac^ski priključek. Za vse parcele je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja plačati še elektroene^^getski prispevek in prspevek za spremembo namembnosti kmetijskega zem|išča. poleg tega je potrebno na stavbnii enotah pod zap. št. 1 — 12 opraviti ročni izkop teme^ev s soglasjem in ob navzočnosti pred- stavnika zavoda za sponnerwSto varstvo Maribor. 2. interesenti za rakup stavbni zeiTi|i§č vložijo pismene ponud- be do 31/12-1983 v zaprti ovojnici pod oznako ,,Javni nate- čaj" na SanioupravTK) komunabk) skupnost občine Ptuj, Samoupravna enota za upravlanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem. ponudbi priožqo vprašalnik, ki ga dvignejo pri skupnosti rn priložijo potrebna potrdila zahtevana v vprašal- niku ter dokaz o plačani varščini v višini 20.000 din. Varščino nakažejo na račun Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj, Samoupravne enote za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem, štev. 52400-662-77029. Za parcele za katere v navedenem roku ne bo prispela nobena ponudba, ostane natečaj odprt do konca marca 1984. 3. Zemljišče se odda ponudniku, ki zbere največje število točk po vprašalniku. Nepopd.ifri vlog oziroma ponudb komisija za izvedbo natečaja ne bo upoštevata 4. Vrednost parcele plača najugodnejši ponudnik v roku 15 dni od dneva podpisa pogodbe o oddaji zemljišča. Plačilo parcel se lahko opravi tudi s krecStom na podlagi posebne vloge kup- ca. 5. Vsi udeleženci natečaja bodo s pismenim sklepom komisije za izvedbo natečaja obveščeni o njegovem izidu. 6. Vsa pojasnila v zv«zi r:3X&:3^ daje Samoupravna komunalna skupnost ot)čine plu;. Samoupravna enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnsm zem^iščem Ptuj, Prešernova 29, soba 110/1. v petek od 7-12 ure in v sredo od 14- 17 ure. Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj Samoupravna enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem ^0 - ISlAŠi DOPISNIKI 15. december 1963 — TEDNIK ŠAHOVSKE NOVICE Zinut je čas. ka iiidi šic\il«) šahovskih aktivnosti zelo naraste. Tako |c itidi \ Piiiju v icm času dovolj priložnosti za šahiranje. iakt>zh aktivne ickmov jIi.v. kot tudi /a rekrcativce. \ š\) Ptuj fh.tekala prvenstvi kluba v turnirskem šahu in brzopo- le/no prvenst\ti. I kipa društva v dopisnem šahu zaključuje tekmovanje /a dr/j 11(1 j.rvensivo. pripravljajo sc ickmtnanja za nekategornike in plllnlr^k.l prvenstva. IX. EKIPNO PRVENSTVO SFRJ V DOPISNEM ŠAHU i kipiio prv ensi\ o .SP R.l v dopisnem šahu. ki seje pričelo aprila 1982 se bli/a koncu Novembra 19X3jc bilo prvenstvo p»rekinjeno. ekipe pa so vse ncdokonO.inc parlije poslale v oceno pt)sebni ktimisiji. ki bo le partije skrbno analizirala m sprejela korektne odl«)čilve. \ linalii državnega prvenstva je nastopilo 15 ekip. .od tega štiri slovenske: Šl) MIP Piuj. ZŠK Maribor. ŠK Novo mesto in ŠK Rudar \lc/ica /inagovalcc turnirja osvoji nashJv državnega prvaka v dopis- nem šahu zadnjih šesi ekip pa i/padc in se na njihova mesta uvrstijo ekipe i/ noHinalnih turnirjev. šl) VIIP Ptuj ima trenutno40.5 ločke in tri nedokončane parlije. iz katerih bo verjetno dosegel še eno U)Oko. tako. da bo ekipa verjetno končala tekmovanje z 41.5 točkami od 56 možnih, kar je zelo visok odstotek in bi moralo zadosU)vati za skupno zmago. Najresnejša kon- kurenta Plii|čanom sla ekipi Čirom iz Reke in Rudar Boškovič iz Zag- reba Kečani imajo27.5 U)čkc in 16 parlij v(kcni. Ruder Boškov ič pa 23.5 loikcin 20partijv oceni. Ravno ic partije v (keni pa bodo dale odgovor na vprašanje kdo jc najboljši. Ra/en omenjenih ekip se bod«) za visoka mest;! p, ' i c ekipe ŽSK .Vlaribor. Uljanik Pula. »Bora Koslič<' \j;;il, 1/ii.li : k.i; i: ..povedalrjc razvidno, da lahko Plujčane prehiti samo ekipa Kiider HoškoviO. ki pa bi m«)rala zbrati iz preostalih 20 partij kar ' ^ i točke, kar pa sk«)raj ni mogoče. V kolikor bodo Ptujčani ponovn(^ >!ili naslov dr/avnih prvakov, bo prvič, daje isti ekipi uspelo naslov kinili. oziroma b»» ekipa Ptuja prva. kije ta naslov uspela osvojiti tlvakrat. to pajc vsekakor izjcmeri uspeh. I kipa Ptuja je igrala v postavi: Janez Podkrajšek. Janko Bohak. Milan Šeniga in Jane/ BcnkiO Na prvi deski jeodličnoigral Podkrajšek ki |e dosegel Ht/mag. 3 remije in en sam poraz, terzbral 11.5 točke od 14 nio/iii!i Prav tako pa je mnog«« prispeval k homogenosti ekipe in je na|/aslii/ncjši /a končni uspeh. Na drugi deski je igral Janko Bohak. ki niii tokr;ii ni šlo tako kol smo «>d njega vajeni, kljub temu pa je dosegel soliden ic/iillal — 7 točk iz 12 partij. 2 partiji pa ima v (K-eni in je tako ! i^i ispeval svoj dele/ k skupnemu uspehu. Na tretji deski jc igra! Milan Šeruga. ki je tudi tokrat zaigral odhčno m /br il 10 točk. pol Uičke pa pričakuje šc iz partije v oceni. Razen tega |c oprav l)al tudi dol/nosi kapctana ekipe, žaluje moral skrbeli tako za svoje kol /1 reden p. tek o.'alih partij. Že iz tega.da ima ptujska ekipa samo lil p;irlijl v c.. da jc dobro skrbel za organiziranost in liiseipliiio v ekipi. Na|bol|šr indiv idiudni rc/ullal v ekipi, pa je na čet.ni deski dosegel Jane/ Henkič. V 14 m 2 ločk. Z dopisnim šahom se ukvarja šele nekaj let. lakod.ije > :■ > i /iivzcu>sli in disciplini pričaki>vaii. da bo še n.iprej hitro napredoval in da btnio Ptujčani / njim pridobili še enega (.lopisnega igralca moistrske klase. I kipnoso Plujč.ini doscdai dosegli X/mag. 2 pt>ra/a in en neodločen re/ultat. Pričakujejo pa šc dve /magi in en neodl»kcn izid. Zanimivo je. (\a so ostale iri slovenske ekipe premagali kar s po 4:0. \ erjeliio bod«> prekinjene partije tvcnjenc v roku cneaa meseca. T. B. PRVENSTVO ŠD MIP PTUJ \ klubskih piosiorih p.ucka \ tenuasuprvenslvokluba/alelo 1983. /al ne nastopajo vsi najboljši igralci, vendarje udeležba kljub temu zelo 111 >čn.i. sai igraio 3 iii.>!sirski kandid.ili. 4 prvokatcgorniki. 3 drugoka- icgoriiiki 111 ?) iretjekaiciiorniktv — v glavnem nadarjenih pionirjev. Pretiv idenihie^ k-.rpo^vicarskem sistemu, lako. da so partije vedno i /aiiiiiiive in bi>rbene. 1 >osle( so odigrana 4 kt»la. Večjih presenečenj še ni bilo. saj Liv oriti v g!;iv nem /niagiijcfi*. Ircnulni vrstni red je takšen: vodi Bohak s 3..'^ tt>čke prei! lirgic/om. I egušem. Be/jakom in Podgorškom s 1 |-k> 3 točkami itd. J. B. i BRZOPOTEZNO PRVENSTVO REKREATIVCEV / I KO Ptuj in Šl) MIP Ptuj organizirala. 23. decembra ob 17. uri v prostorih SI) MIP Ptuj br/optiiezno prvenstvo občine za rekrealivce Pi;ivko nastopa imajo igralci 111.. IV kategorije in nekalegorniki. Za n.ijbol|še so pripravljene medalje in dipU>me. Vse t>slale intormacije dobite iieposietlno pred pričelkom icknunanja. \ aiiliein v čim vcčici!, T. B. Koledar pionirskih šahovskih tekmovanj v šolskem letu 1983/84 V okviru akcije šah mladim bodo tudi Iclos potekala pionirska ekipna in posamična prvenstva od razrednih pa vse do zveznih. Predvideni roki posameznih tekmovanj pa so takšni: a) Ekipna tekmovanja 1. Razredna. niedr:izredna. šolska tekmovanja, naj šole izvedejo po svojem programu do konca decembra. 2. Občinsko prvenstvo Po 14. januarja 1984. 3. Regionalno prvenstvo je predvideno 18. februarja 1984. 4. Republiško prvenstvo bo 10. in 11. marca v Kopru. 5. Datum za državno ekipno prvenstvo šc ni določen, vendar bo v okviru Festivala v Puli okrog 20. maja. bj Prvenstva posameznikov 1. Razredna, medrazredna in šolska iekmovanja naj organizira vsaka šola po svojem programu do polovice februarja. 2. Občinsko prvenstvo /a posiimezjiikc bo 25. februarja 1984. 3. Regionalno prvenstvo bo predvidoma v mesecu marcu. 4. Republiško prvensuo bo od 21. do 26. aprila. Sole na obm-.vju ptujske občine še posebej opozarjamo na datume občinskih tekmovanj, osialc i-h>drobnosti v zvezi s prvenstvi občine m re- gije bomo še naknadno objavili TB Kviz: Za zdravo življenje v mesecu boja pnni alkoholi/mu smo Mladi etani Kdeeega križa na naši šoli pripravili kvi.-. V em skupini smo sodelovali učenci od 2. do 5. razreda, v drugi pa učenci višjih razredov. Razredno ekipo so sestavljali trije učenci, ostali sii jih vzpodbu lii. Tudi jaz sem tekmovala. Že dva tedna prej nam jc tovarišica razdeli- la vprašanja. Vsak dan sem se učila. / nestrpnostio scm čakala 23. november. Ko smo ponavljali, smo vse znali. Bala sem se, da ne hi razočarala svojih sošolcev. Začelo se je. Ko smo žrebali ' rssni red, po katerem bomo odgovarja- li, smo pritegnili ovo nico s številko ena. Biti smo malo zmedeni, ker smo morali odgovarjati prvi. En odgovor ni bil popoln, nismo bili prvi. Vse ekipe so zelo dobro znale. Vmes so naši gledalci tekmovali še v ra/nih šaljivih igricah in pi inesli lahko točko tudi ekipi iz svojega razreda Moja stišolka se je dobro zkazala. Oh koncu je i »variškra rekla, da smo vsi tako dobro sodelovali, da smo bili vsi prvi. Za spomin smo dobili kemične svinčnike z ,,V učkom", ki bo tudi nam prinašal srečo kot udeležencem na olimpiadi v Sarajevu. kaiM Zupanič. učenka 3. a razreda Osn. šola Ivan Spolenjak Htiij Bojana Dornig simbol jugoslo- vanskega ženskega smučanja SLOVENSKA BISTRICA Čeprav v letošnjem svetovnem ženskem smučanju ne bomo slišali imena Bojane Dornig, odločila se je, da ne bo več sodelovala v bojih za ločke svetovnega in evropskega pokala, njenega imena ne bo mogoče pozabiti. Doslej največji uspehi jugoslovanskega ženskega smučanja so jo postavili med vzornike mlajšim in najmlajšim smučarkam. To pa Bojana s svojo aktivnostjo na smučeh, pa tudi brez niih, potrjuje. Nedavni obisk v Stovenski Bistrici, bil je to njen prvi daljši postanek v tem občinskem sredi- šču, kjer si smučanje utira pot navzgor, je izkoristila za srečanje z mlajšimi in najmlajšimi ljubitelji smučanja. Najprej v stari osnovni šoli, za tem pa še v novo odprtem Šport servisu na trgu Svobode v slovenski Bistrici. Prav to pa je bila tudi priložnost, da sem. jo v imenu uredništva Tednika zaprosil za krajši razgovor. ,,Tednik, to so bralci občin Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica, seveda tudi iz.teh krajev sem imela vedno veliko navijačev, rada jim bom kaj povedala, še posebno pa se jim bi sedaj želela zahvaliti za vsa spodbujanja in želje po uspe- hih na belih strminah" je v uvodu z nasmeškom povedala Bojana Dornig. Kakšni so bili tvoji začetki? ,,S smučanjem sem pričela že ko mi je bilo 4 leta. Sla sem po stopi- njah svojega očeta, ki je bil tudi sam reprezentant in olimpijec. Veliko sem trenirala. S tem pa sem se odpovedovala mnogim aktivno- stim, za katere so imele moje prijateljice in sošolke več časa. Treningi, tekmovanja in potovanja so me v celoti okupirali. Trpel pa je tudi študij." O tekmovalnih dosežkih smo že vehko slišali, kateri pa ti je naj- ljubši? ,,Zanimivih rezultatov je bik) v času moje tekmovalne sezone veli- ko. Vehko je bilo takšnih, ki bi jih najraje hitro pozabila, so pa seve- da tisti, ki jih se bom spominjala še v poznih letih. Moja največja uvrstitev je bilo sedmo mesto v slalomu za svetovni pokal v Piancavallu, v sezoni 1980—1981, kar je doslej tudi največji uspeh jugoslovanskega ženskega smuča- nja, kamor uvršča tudi uddežbo na tekmi za svetovni pokal v Bor- mio, kjer sem osvojila v skupni uvrstitvi 9. mesto, medtem ko sem bila v prvem teku na 5. mestu. To, da sem morala v drugem teku voziti, kot peta iz prvega teka, pr- va, me je premagalo, saj nisem bi- la navajena na tako veliko obremenitev, kot je, če moraš na progo prvi. Sicer pa je bik) tudi deveto mesto eden mojih največjih smučarskih uspehov. Rezultatov, s katerimi sem bila zadovoljna je bilo v tekmovalni sezoni še veliko, vendar ste o njih lahko že veliko slišali in čitali." Zakaj pa si se odločila, da prenehaš s tekmovanji? ,,Predvsem zato, ker sem se že kar naveličala stalnih potovanj, treningov in napetosti pred nasto- pi. To je zares naporno in težko je zdržati daljše obdobje. Vmes so še dolžnosti do študija. Psihična obremenitev iz tekme v tekmo, oddaljenost od domačih in Se bi lahko naštevala vzroke, ki so me navedli v odločitev, da preneham tekmovati." Kako si se privadUa na skorajda novi — netekmovaini način življe- nja? ,.Zek} dobro, pa čeprav tudi se- daj ne morem reči, da imam ravno veliko prostega časa, vendar ga uporabim za aktivnosti, do katerih prej ni bik) mogoče priti." In katere so te aktivnosti? „Studij na VEKSU v Mariboru, obisk kakšne kulturne prireditve in več časa za domače okolje. Po skoraj enoletnem premoru sem si sedaj zopet zaželela vrnitve na sneg, toda ne tistega ..vročega" tekmovalnega, ampak rekreacij- skega." Kako pa boš s pridobljenim smučarskim znanjem? ,.V popobiosti se vseeno nisem odrekla svoji veliki ljubezni, smu- Ne pozabi bralcem Tednika v mojem imenu zaželeli srečno v no- vem letu 1984 in lepo jih pozdravi. Pa hvala za vsa spodbujanja iz snežnih strmin. čanju, katero pa ni največja, moja največja ljubezen je trenutno dru- gje. Pri SK Branik Maribor poma- gam trenirati cicibane in cicibanke, ki so zelo vestni pri delu. Vodim tudi smučarsko gimnastiko v študentskih domovih v Mariboru, kjer so me z udeležbo zelo prijetno presenetili. Sicer pa dokler bom še v Mariboru, to pa je do končanega študija na VEKSU, bom svoja pridobljena znanja prenašala na mlajše rodove. Ob tem pa se ne nameravam več vrrniti na velika smučarska tekmovanja, saj to zah- teva celega človeka, mene pa še ča- kajo nove obvenosti, med njimi tudi zaposlitev. Pri 24 letih, ki sem jih pred nedavnim dopolnila, pa vrnitev na smučišča ne obeta veli- kih uspehov, še posebno, če je vmes daljša prekinitev kot je bila pri meni. »esedilo in posnetek: Viktor Horvat M. OOPBTO PRVENSTVO UAO 13 ¥ STREUlV USPEH PTUJSi^M STRELCEV \a odprtem prvenstvu LJAO "83. ki se je .'d-ijalo v mesecu oktobru v Ljubljani na stichšču RSZ Slovenije, je sodelovalo nekaj ekip tudi i/ ptujske občine in loSD Jože Lacko, OŠ K) Ptuj. Strelci so tekmovali v dveh kate- gorijah in sicer v kvalitetni in množični kon- kurenci. Ro/ultali ptujskih strelcev so sledeči: kvalitetna konkurenca: l'\P — ptisamezno: 4. mesto Aleksander M ihajlovič.SD Jože Lacko 240 krog: 17. mesto V ojistav Ignjtč. SD Jože Lacko 189 krogov: 36. mesto Dra/en .Ahramovič. VP 5008. 135 kro- gov; 43. mesto Miroslav Grubič. VP 5008. 55, kmgov PAP — ekipno: 3. mesto SD Jože Lacko. 429 krog»>v; 21. mesto VP 5008. 190 krogov. .\P — piisamezno: 30. in 37. mesto za SD J«>/c l.ačko. .AP — ekipno: 17. mesto SD Jože Lacko. 226 krogov. Vojaška pištola posamezno: 3. mesto Slavko Iv anov ič SI) Jože Lacko. 241 krogov; 19. mesto Alof/ Trsteniak. SD Jt>že l.acko.^206 kroe; 35. i iz.ir Miloševič. V P 5008. 159 krogov; Vojaška pištola ekipno: 4. mesto SD Jože Lacko. 44" krogov; 19. mesto V P 5008 Ptuj. 292 krogov. Skupni ekipni vrstni red v vseh treh di.scip- linah: 12. mesto SI) Jože Lacko. 1102 kroga: 20. mesto V P500S Ptuj. 482 krogov. V kvalitcinikonkiirencijesino plačevali odvoz smeti od števila kant. bilo v Kidričevem še kar v redu, sedaj, ko plačujemo po kvadratnem metru, pa se zgodi, da vč-asih prideta po smeti kar dva avtomobila, čeprav drugi ni imd kaj pobirali. Ljudje se šalijo: enkrat dva, drugič pa nobeden, poprečje pa je kar dobro?! Zbral Konrad Zoreč TEDNIK decairibsr 1^3 TELESCA KULTURA 1^ ŠPORT 11 odrezali v Postojni je jpil drugi republi- ški pregledni turnir v streljanju s standardnim zračnim orožjem. Na njem se je zastopstvo ptujske \ strelske zveze dobro odrezalo. V J streljanju b pisioio je pri čiamcan i PšajdoVa osvojila drugo mesto za Ronlinovo iz Olimpije. V tekmo- vanju s puško pri mladincih je bil Robnik drugi, ki je za zmagoval- cem Legnerjem iz Titovega Vele- nja zaostal le za krog. Pri članih je v streljanju s pištolo zmagal Trstenjak, ki je Ptujčan in nasto- pa za strelsko družino Mrož iz Titovega Velenja. U k. JUDO " spet prva v Celju je bilo predzadnje kolo ekipnega državnega prven- stva v judu. Celjani so premagaU tedaj vodečo ekipo Partizana (Hins) s tem pa so pomagali ekipi Impola, ki je tekmovala ^' Rumi in prav tako zmagala, lako je Impol iz Slovenske Bistrice pred zadnjim kolom spet prvi s 16 točkami, kolikor jih ima tudi Partizan (Hins). Prav v tekmi z njim pa bo ekipa Impola, 24. decembra odločila o državnem prvaku. — u Krmljenje ptic v zimskem času Čeprav je do koledarskega pri četka zime še nekaj dni, lahke mirno rečemo, da so vremenske razmere že čisto zimske. Da je v takšnem času težko za divjad in Jtice. tega se verjetno vsi zavemo, X)lj malo pa je tistih, ki bi po- magali. Lovske družine sicer red- no pridno krmijo svojo divjad, ptice pa so marsikje prepuščene boju za obstoj. Prav zaradi tega vam želimo posredovati nekaj nasvetov na kakšen način lahko pomagate našim pernatim prija- teljem, ki nas v ostalih letnih časih pridno razveseljujejo s svojim petjem. Predsednik ptujskega društva za varstvo in vzgojo ptic. Alojz Tovornik je o tem povedal: »Zima in mraz vse bolj grobo trkata na vrata in bliža se čas, ko bo debela snežna odeja popolno- ma onemogočila naravno pre- hrano ptic. Prepričan sem, da bomo vsi ljubitelji naših ptic z krmljenjem pomagali preživeli kruto zimo. Posebej pozivam vse učence osnovnih in srednjih šol, da nadaljujejo s svojo tradicijo, z vestnim krmljenjem zunanjih ptic. še posebej takrat, ko bo za- padel sneg. Kot je znano še leta nazaj poteka tradicionalno tek- movanje za najboljše krmljenje ptic v zimskem času za prehodni kristalni pokal. Vsako zimo nam za to Gozdno gosfKxiarstvo dodeli večjo količino ptičje hrane. Letos bomo po šolah razdeUU prek 800 kg semenske hrane.« Prav gotovo ni vseeno s čim in kako krmimo zunanje ptice. Kakšna so vaša navodila? »V večini primerov se pri nas poslužujemo treh vrst namenskih krmilnic: talnega krmišča, krmil- ne hišice in krmilnega poveznika. ki ga imenujemo tudi lojna po- gača. Talnega krmišča se po- služujejo tiste ptice, ki med krmljenjem tekajo po tleh. To so vrabci, pinože. ščinkavci. rumeni strnadi. škrjanci in podobno"! Hrana, ki jo polagamo v ta krmišča je pretežno proso, pšenica in oves. Najp|Ogosteje pa se občani po- služujejo krmilnic. oziroma krmilnih hišic. Ta hišica naj bo dovolj prostorna, da bodo imele ptice svoj prostor med hranje- njem. Če je le možno pa pripra- vimo več krmilnic. ki so najbolj prirnerne za zrnojede ptice. Pri- poročljivo je krmljenje vjutranjih urah. ker po navadi hladne noči ptice izčrpajo in .so zjutraj najbolj potrebne izdatne hrane. Hišico namestimo na primerno mesto, kjer bodo ptički vami pred raz- nimi sovražniki — najpogostejši domači sovražnik je seveda mač- ka. Običajni obiskovalci krmilnic so poleg vrabcev še zelenčki. si- ničke, kalini in dleski. Za to sku- pino pa je priporočljivo sledeča irana: sončnična semena, oljna repica. konoplja, bučno seme in koščice češnje, ki so poslastica za dleske. ^ Kdor pa želi krmiti le sinice in brgleze — če je teh največ v bližnji okolici — se bo seveda odločil za krmilni poveznik. kije ptici dost- open le s spodnje strani. Osnovna surovina za lojno pogačo, kot je udomačen izraz, je goveji loj. Tega rastopimo v primerni po- sodi in v razmerju tri petine loja. dve petini semenske hrane, pred- vsem sončnic in konoplje, zme- šamo in prelijemo v navaden cvetlični lonček. Pri tem ne sme- mo pozabiti ne obešalnik, tako da lahko pozneje lonček obesimo na vejo ali drugo primerno mesto. Tudi pogače v obliki kolobarja bo pticam poslastica. Kdor pa nima primerne iX)sode. lahko obesi tudi sam goveji loj na pri- merno mesto. Zavedati se mora- mo, da lahko prav krmilnica po- stane šola za spoznavanje različ- nih vrst zunanjih ptic. saj je zimski čas za to najprimernejši. Želja po hrani ptice prisili, da se približajo človeku bolj kot običajno.<< Kje pa je možno dobiti vso omenjeno hrano za ptice? »Semensko hrano lahko v Ptuju kupimo prodajalni .igrana, pa v trgovini K Z Jože Lacko, medtem, ko je hrana za notranje ptice skoraj na vseh policah naših pro- dajaln. Naj ob koncu poudarim, da ptic nikakor ne smemo krmiti s svežim kruhom. Če že kdo krmiš ■eT-n. naj bo suh trdi kruh. saj lahko pticam le škoduje. Pa veliko . cha pri krmljenju in čimveč ijubiteljskega užitka!« M. Ozmec 1. SKL - člani; PTUJ-pOMET 79:104 (36:54) Visoke zmage vodečih Košarkarji Ptuja so v soboto zvečer v svoji prvi sezoni v republiški ligi prvič izgubili v svoji dvorani. Premagala jih je močna ekipa Cometa iz Slovenskih Konjic. Vodilna ekipa lige je zmagala zasluženo in pre- pričljivo s 104 proti 79, torej za 25 košev razlike. Sobotno srečanje, ki sta ga dobro vodila Galun iz Slovenske Bistrice in Vahen iz Ruš, je potekalo v prijetnem vzdušju, bučnem navijanju privržencev obeh ekip, vendar so bili gostujoči navijači in moramo priznati zelo solidni in športni v .svojem navijanju. To ni vedno običaj na športnih srečanjih. j Tekmo, od katere so oboji veliko pričakovali, so za domače začeli i Volmajer. Marčič. Kotnik ter centra Cobelj in Dobrijevič. V prvi peterki gostov pa sta takoj zaigrala mladinski državni reprezentant Zdovc in odlični strelec Šmid. Za Zdovca je bil zadolžen Kotnik, za Šmida pa Marčič. Vendar to ni pomagalo. Gostje so takoj v začetku povedli in si že vpetih minutah priigrali deset točk prednosti, biloje 18:8. Gostjeso bolje zadevali in pobrah večino žog p(xl obema košema. Trener domačih, Kravina. je poskusil s čestimi menjavami, ki pa zanesljive igre Cometa niso uspele ustaviti. Koliko toliko seje z gosti kosal le Purič. večkrat pa je dobro zadei tudi mladi Damiš. Konjičani so zato prvi polčas dobili z' osemnajst točkami razlike, vbito je 54:36 za Komet. V začetku drugega dela je ptujska postava Vlah. Volmajer, Beranič, Purič in Dobrijevič na trenutke razliko znižala, vendar so gostje to znova hitro nadoknadili in kljub menjavam v domači ekipi razliko povečali. V drugem delu je v domači ekipi navdušil Matjaž Damiš s številnimi uspešnimi prodori pod koš gostujoče ekipe, kije največjo prednost imela dobre tri minute pred koncem — biloje 96:65. torej 31 točk razlike. Poglejmo strelce za Ptuj: Damiš 20. Purič 18. Dobrijevič 14, Cobelj 7, Beranič 6. Kotnik in Marčič po 4 ter Vlah, Volmajer in Vučinič po dve. Pri Cometu je Šmid dosegel 36 košev, Zdovc pa 17. Ostali izidi šestega kola: Litija—Koper 85:77. Helios—Kraški Zidar 123:74. Jezica—.leklotehna Branik 108:93. Kovinar—Zagorje 102:92 in Triglav—Tolmin 111:84. V vodstvu je Comet. ki ima 12 Točk. druga pa Litija z deselimi. Helios. Triglav. Jezica in Branik so iih zbrali oo osem.. Ptuj je sedmi s šestimi, Koper in Kraški zidarjih imata po 4. Kovinar iff Zagorje po dve, zadnji pa je Tolmin brez točke. 1. k.^ PROGRAM KOŠARKARSKIH SREČANJ OB KONCU TEDNA Člani KK Ptuj bodo v soboto gostovali in sicer se bodo v Sežani pomerili z bivšimi drugoligaši, Ekipo Kraškega Zidarja. Domačini imajo dve točki manj ob Ptujčanov, zato je zmagovalca težko napovedati. Članice Ptuja bodo po dolgem času nastopile doma in sicer se bodo v soboto zvečer v Mladiki pomerile z Litijo in seveda igrale na novo zmago. Srečanje se bo začelo ob 18. uri. V okviru tekmovanja v republiški mladinski ligi bo v nedeljo v Ptuju turnir, na katerem bodo nastopile ekipe Rudarja iz Trbovelj, Branika iz Maribora in domači Ptuj. 1. kotar Visoka zmaga v gosteh članice KK Ptuj so bile na gostovanju znova uspešne. V soboto so se v Ljubljani pomerile z B ekipo Jožice in jo premagale s 55:41. čeprav jim v prvemi polčasu ni šlo najboljše, saj ga je Jezica B dobila z 20:18. Zamujeno so Ptujčanke z veliko boljšo igro nadoknadile v drugem polčasu in tako nadaljujejo serijo zmag na gostovanju. Koše za Ptuj so dosegle: Komik 14, Vogrinec, Kukovec in Pajenk po 10. Majda Sirec 7 in .Jelka Sirec 2. 1. k. 1. KOLO VZHODNE REPUBLIŠKE MLADINSKE LIGE V okviru prvega Kola \ ziioaae : tpubli^kc miadmske lige sta se v nedeljo v Ptuju pomerili mladinski ekipi Cometa iz Slovenskih Konjic in Ptuja. Mladi člani košarkarskega kluba Ptuj so se svojim vrstnikom, iz Slovenskih Konjic oddolžili za poraz starejših članov in zmagali z 82:64, Tekmo je praktično odločil izredni Matjaž Damiš, ki je Cometu. za katerega je igral tudi državni reprezentant Zdovc, nasul kar 49 ki^šev. V šahovskem izrazu bi lahko rekli, da'je bila to simuk^nka Damiša s Cometom. Poleg Damiša .se je jzkazal tudi Robert Kotnik, kije pokrival ■ Zdovca in dosegel 17 košev, Cabrian 7, Vučmič 6, in Habjanič 4. I. k. SMUČARJI ~ POZOB! Smučarski klub sporoča vsem zainteresiranim, ki se še niso prija- vili in želijo zimovati, da je še nekaj prostih mest za smučanje na Voglu od 22.-29. januarja 1984. Prav tako so še prosta mesta na Platku v i. izmeni od 14.—21. januarja 1984 in za drugo izmeno od 28. januarja do 4. februarja 1984. Prijavite se pri tov. Mariji Lukman iel. 771-564 Skupne službe S|S, Raičeva 6, PttJJjio vkOi^čno 17. decembra 1983. ^nc REKREACIJA Beseda »rekreacija« je latin- skega izvora in pomeni aktivni počitek, s katerim si človek obnavlja pri delu uporabljeno psihofizično energijo in sprosti porušeno ravnotežje v svoji nara- vi. Pomen besede rekreacija seje spreminjal z razvojem material- ne proizvodnje in družbenim življenjem ljudi. Razvoj proizva- jalnih sil je sprožil večjo produk- tivnost in s tem znatno povečal prosti čas, v katerem se človek rekreira. V preteklosti je bil prosti čas in rekreacija privilegij vladajočih družbenih razredov, danes pa postajajo tega bolj in bolj deležni vsi člani sodobno industrijsko razvitih družb. ^e bi v kratkem povedali kaj pomeni rekreacija, bi se glasilo nekako takole: RF-KREACIJA JE TISTA SVOBODNA IN ORGANIZIRANA AKTIV- NOST. KI FIZIČNO. PSIHIČ- NO IN SOCIALNO BOGATI, SPROŠČA IN OBNAVLJA ČLOVEKA TER GA PO.MAGA OBLIKOVATI V VSESTRANO RAZVITO OSEBNOST. Danes se ta pt>men rekreacije kaže v najrazličnejših gibalnih vajah in se širi tja do organizira- nih rekreacijskih tekmovanj. Pri nas se predvsem razvija rekreaci- ja v DO. športni društvih, v KS in najrazličnejših šolah od osnov- pih do akademij. Najštevilnejše oblike rekreaci- je so razne trimske prireditve kot so: tek. vožnja s kolesom, tek na smučeh, plavanje in druge. Predvsem pa se uveljavlja danes množična rekreacija, predvsem v nekaterih ŠF>ortnih panogah kot Rokomet ena oa ooiik akttvne športne rekreacge. je mali nogomet, rokomet, keg- ljanje, tenis, košarka in druge. Kot sem omenil že prej. se ta rekreacija vodi v najrazličnejših oblikah po DO. društvih in drugih ustanovah. Pn tem imajo veliko dela organizatorji te re- kreacije. Seveda je pa uspeh tudi odvisen od njihove usposoblje- nosti in iznajdljivosti. /g KARATE prvo mesto Kot smo že poročali, so se člani Kluba borilnih veščin iz Ptuja tudi letos udeležili ob dnevu republike drugega odprtega prvenstva Slovenije v polkontaktnem k:iraleju. ki gaje organiziral karate klub v Zagorju ob Sa\i Na pr\'enstvu so nastopih: Edvard Stegar. Milan Šegula. Branko Breg. Stanko Satler in Alojz Vidovič. vsi člani kluba borilnih veščin iz Ptuja. Od Ptujčanov seje najbolje uvrstil Alojz Vidovič v kategoriji do 63 kg. Kije zasedel prvo mesto. Edi Štegar jc v kategoriji do 84 kg zasedel tretje me^to. medtem ko ,so Stanko Satler. Milan Šegula in Branko Breg zasedli oziroma se uvrstili na četrta mesta Pri tem ni odveč pripomniti, da seje odprtega prvenstva udeležilo nekaj nad 70 tekmovalcev iz devetih slovenskih ter dveh klubov iz Zagreba, kar pomeni, daje bila konkurenca zelo močna in da zato lahko zapišemo, da so se naši fantje na tem prvenstvu brez dvoma dobro izkazali, zlasti še .\lojz Vidovič. kije v svoji kategoriji za.sedel prvo mesto. Njihov naslednji nastop bo 17. decembra, ko se bodo Ptujski karateisti udeležili tretjega turnirja za rang listo SFRJ, ki ho na Polzeli. Franjo Hovnik Srednješolski center Ptuj, javno razgrinja idejno zasnovo bodoče telovadnice in športne dvorane pri S^C. Ogled teh projektov je vsak dan od 12. decembra do vključno 16. decembra 1983, od 8. do 16. ure v Srednješolskem centru, Volkmerjeva 19, soba št. 206. Vabimo vas, da si projekte ogledate in svoje vtise ter mnetlja vpišite v knjigo vtisov." OBRTNO ZDRUŽENJE PTUJ DELO OB SOBOTAH Pri obrtnem združenju Ptuj so se odločili, da bodo do konca leta delali tudi ob sobotah in sicer od 8. do 12. ure. Pričakujejo namreč, da jih bodo v teh dneh v večjem šte- vilu obiskali zdomci, med katerimi je vedno večje zanimanje za obrt. Ob obiskih jim bodo postregli z vsemi zahtevanimi podatki, imajo pa tudi zanimive programe od združenega dela tako, da bo odk>čitev za obrt kaga. AEROKLUB FTUJ SPREJME VEČ MLADINK IN MLADINCEV V TEČAJ ZA JADRALNE PILCTE, PADALCE IN MOTORNE PILOTE. Pogoji za sprtem so, da kandidati: 1. niso mla^ od 16 let 2. imajo končarK) osemletko 3. niso (mladinci) odslužili vojaškega roka 4. so zdravstverK> sposobni, kar bo ugotovila zdravniška komis^a. Šoianje bo v Ptuju in na letališču v Moškanjcih. Vse informadje dajemo in sprejemamo prijave do 6. januarja 1964 v pisarni Aerokluba Ptuj, Jadranska ul. 6/1 ali na skupnih ^užtiah krajevnih skupnosti v pritličju, dnevtk) od 7. do 15. ure in vsako soboto na letališču v Moškanjcih. Prijavite se lahko tudi po pošti na nask>v: AEROKLUB p. p. 62250 PTUJ. 1? ~ ZA RAZVEDRILO 15. december 1963 - TBMflK TEDNIK ~ december 1983 OGLASI iN OBJAVE - 13 Uresničen program srečanj bratstva in prijateljstva SLOVENSKA BISTRICA Občino Slovenska Bistrica so 9. decembra obiskali člani koordi- nacijskega odbora prijateljskih slovenskih in hrvatskih občin Cakovec, Koprivnica, Krapina. Pregrada, Varaždin. Lendava, Maribor-Tezno, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Šmarje pri Jelšah. Srečanje je bilo v okviru celoletnih skupnih aktivnosti in utnevania prijateljskih kot tudi kuiturnin in gospodarskih vezi. Udeleženci .so najprej obiskali spominski dom in muzd NOB na (>sankarici in za tem odšli na m)- slednje bojišče legendarnega Po- horskega bataljona, k Trem žeb- ljem. Srečanje je imelo tudi de- lovni pomen, saj .so se v rekre- acijsko turističnem centru Trije kralji na bistriškem Pohorju na skupni seji seznanili z gospodar- skim, političnim in kulturnim življenjem občine gostiteljice, za lem pa so spregovorili o doseženih rezultatih ter uresničevanju skupnega programa aktivnosti v okviru prijateljskih občin v letoš- njem letu. Ob tej priložnosti so ugotovili. da jim jeJkljub^animj|Ospodap_ škim težavam skoraj v celoti uspelo uresničiti zastavljeni pro- gram. Največ aktivnosti je bilo na kulturnem in športnem področju, manj pa je bilo uresničenega na področju povezovanja v gospo- darstvu in vključevanja mladine v te aktivnosti. Kljub vsemu pa je prevladovalo prepričanje, da so bila letošnja, že 22. d%*ska sre- čanja bratstva in eno*:osti slo- venskih in hrvatskih občin, tokrat pod naslovom Pregrada 83, novi, pomemben korak v še tesnejšem medsebojnem pove^^ovanju de- lovnih ljudi teh občin. Skupno je bilo v sodelujočih občinah okoli 50 večjih aktivnosti na kulturnem, športnem in drugih ptHlročiih. Udeležilo pa se jih je prek 40 tisoč občanov. Med naj- bolj obiskanimi je bila posebna razstava, ki prikazuje pregled dosedanjih aktivnosti pri utrje- vanju prijateljstva med občinami, pou naslovom Bratstvo in prija- teljstvo. Doslej je že obiskala vseh 11 sodelujočih občin. Skupno sije razstavo ogledalo prek 28 tisoč Člani koordinacijskega odbora na skupni seji pri Treh kraljili na bistriškem Pohorju obiskovalcev. Posebne zasluge za uspešnost razstave, predvsem pri zagotavljanju transporta razstave iz kraja v kraj pa ima delovna organizacija TAM iz Maribora. Srečanje članov koordinacij- skega odbora prijateljskih slo- venskih in hrvatskih občin ^na bistriškem Pohorju je potrdilo tudi odločenost vseh sodelujočih občin, da nadaljnje aktivnosti tudi v težavnem gospodarskem polo- žaju, ne smejo nazadovati, ampak morajo stopiti še na trdnejša tla, predvsem vprizadevanjih po večji povezanosti gospodarskih organizacij. Prav na tem področju ugotavljajo še velike neizkorišče- ne možnosti. Spoznanje, daje mogoče prav s tesnejšim povezovanjem gospo- darstva dati najpomembnejši de- lež pri uspešnem odpravljanju gospodarskih težav tuai iz prija- teljskih slovenskih in hrvatskih občin, je največja opora za na- daljnje aktivnosti v tej smeri. Bolj kot doslej pa se bo morala v ta prizadevanja vključiti tudi organizacija zveze mladine vseh občin. Sklenili so tudi spodbuditi aktivnosti občine Ormož, kjer je čutiti na področju medsebojne aktivnosti premalo sodelovanja. Ob zaključku letošnjih srečanj pod naslovom. »Pregrada 83« bo odbor za informiranje in propa- gando izdal letošnji skupni oilten, v katerem bodo prikazane letoš- nje aktivnosti iz vseh občin. Po- hvalno so ocenili tudi prizadeva- nja arhiva iz Ptuja pri zbiranju dc^kumentacije o dosedaujih ak- tivnostih 22-letnega sodelovanja prijateljskih slovenskih in hrvat- skih občin. Dogovorili so se tudi, da bo nosilec aktivnosti v okviru 11 prijateljskih slovenskih in hrvatskih občin v prihodnjem letu občina Maribor-Tezno, ki bo to nalogo prevzela na zaključni sve- čanosti aktivnosti v letu 1983, ki bo 14. januarja 1984 v Pregradi. Ob tej priložnosti bodo najzas- lužnejšim posameznikom in organizacijam podelili priznanja in plakete za uspešnosti pri raz- vijanju bratstva in prijateljstva. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Prenovljeni skladiščni prostori prodajalne Breg. S prostovoljnim delom do prenovljenih prostorov v temeljni organizaciji Trgovina Les Ptuj so se zaposleni že v začetku leta dogovorili, da v korist stabilizacijskih prizadevanj opravi vsak ad- ministrativni oziroma upravni delavec tudi po 40 proizvodnih ur mesečno. Tega so se dosledno držali in opravili 2.860 prostovoljnih delovnih ur pri obnovi skladiščnih prostorov v prodajabii Breg. Razen tega pa so izven delovnega časa za to delo porabili še 1.230 delovnih ur. S tem so prihranili okoli milijon in sto tisočakov. Skladiščni prostori so sedaj lepo urejeni, pod novo streho so, delavcem pa so ostala le še manjša zunanja dela. 6-članski kolektiv prodajalne Breg je v četrtek, 8. decembra svojo in skupno delovno zmago temeljne organizacije proslavil na krajši slovesnosti. O pomembnosti razširjenega poslovnega prostora — skladišč in o nenehni težnji prodajalcev, da bi v čimvečji meri zadovoljili svojega potrošnika pri oskrbi z gradbenim materialom od temeljev do strehe, je najprej govoril Milan Vogrinec, direktor tozda. O zgodovini in razvoju prodajalne Breg pa je zatem govoril dolgoletni zaslužni poslovodja Franc Pernat, ki je od svojega prihoda leta 1872 pa do danes storil veliko za razširitev in posodobljenje poslovnih prostorih. Vsi ti prostori so bili še do lani v najemu, lani pa so po dolgoletnih prizadevanjih le uspeli skleniti pogodbo o odkupu. ^ Na slovesnosti ob prevzemu prenovljenih prostorov prodajalne Breg so i podelili številna priznanja najzaslužnejšim delavcem, pohvalili pa so tudi^ kolektiva GP Drava in TOZD Gradnje Ptuj, ki sta sodelovala pri j gradbenih delih. j ■.-. ___________-___________.^J^L.Ohi^ s SKUPŠČINE KOMUNALNE SKUPNOSTI Po prvem neuspelem sklicu je v četrtek, 8. de- cembra seja skupščine samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj !e bila sklepčna in na njej so delegati obeh zborov sprejeli vrsto pomembnih sklepov. Po uvodnem delu so prisluhnili poročilu predsednika izvršnega odbora skupščine o aktiv- nostih od zadnje seje, zatem pa so sprejeh infor- macijo o realizaciji programa in finančnega načrta komunalne skupnosti za devet mesecev letošnjega leta. V zvezi s tem so sprejeh tudi rebalans plana za celotno leto 83. Zaradi sprememb zakona o komu- nalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena so delegati sprejeli tudi prilagojen predlog novega samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samo- upravne komunalne skupnosti občine Ptuj in tudi novi predlog statuta. Sprejet je bil tudi predlog novih cen prispevkov za priključek na vodovodno in kanalsko omrežje. Pri- spevek za priključek na vodovodno omrežje bo odslej večji za 26 odstotkov, prispevek za priključek na kanalsko omrežje pa bo visji kar za 100 odstotkov. V nadaljevanju so razpravljali o osnutku programa in finančnega načrta skupnosti za prihodnje leto, ter o izvajanju zimske službe za tekočo sezono na območju Ptuja. Kidričevega in Majšperka. —OM KAKO S ČIŠČENJEM SNEGA? Vprašanje: Kdo je dolžan skrbeti za čiščenje snega oziroma za posipanje poti ali pločnikov? Odgovor: Obveznosti o tem so zapisane v odloku, objavgenem v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 2, z dne 25. januarja 1979 in sicer: Uporabniki, katerih zgradbe ali zemljišča mejijo na ceste ali pločnike, so dolžni v obsegu zemljišč, ki jih uporabljajo: 1. očistiti novozapadli sneg s pločnikov zjutraj do 5,30 ure. po potrebi pa večkrat dnevno. 2. takoi odstraniti sneg, kije padel s streh aH je bil s streh odstranjen. 3. odstraniti ledene sveče s streh in žlebov, pred odstranitvijo pa postaviti na pločniku znak za ne- varnost 4. posipati pločnike ob poledici Prepovedano je metati sneg na vozišča in ploč- nike, s katerih je sneg že odstranjen, na cestne po- žiralnike, hidrante in cestne jarke, ki odvajajo vodo. Ob poledici se smejo pločniki in peš poti posipati samo s peskom ali soljo. Na strehah, ki so nagnjene več kot 25 stopinj, morajo biti na mestih, kjer obstaja nevarnost, da pade z njih sneg, pritrjeni snegolovci. Poškodovane snegolovce, žlebove in odtočne cevi na zgradbah so dolžni uporabniki sproti popravljati. Pred odstra- njevanjem snega s streh je potreono na pločniku postaviti znak za nevarnost. Sneg z dvorišč m drugih površin se sme odvažati le na mesta, ki so zato določena. JB JUTRI DRUGA LETOŠNJA PREMIERA Poleg jutrišnje revije pevskih zborov, ki bo v srednješolskem centru v Ptuju, se nam danes zve- čer obeta še en kulturni dogodek. V spodnjih prostorih minoritskega samostana, kjer je nekoč domova- la šola dr. Ljudevita Pivka, bo drevi ob 18.30 druga letošnja premiera v ptujskem gledališču, tokrat delo Toneta Partljiča Nekoč in danes ah Atova domača nalo- ga, ki je nastalo iz dveh njegovih novel in je bilo napisano posebej za igralca Dareta Ulago. Gre za monodramo aH veseložalostno- igro, kot jo imenuje režiserka Branka Bezeljak Glazer. V njej nam avtor predstavlja življenje navadnega, povprečnega človeka, delavca, ki vse svoje sile porabi za- to, da preživi družino. Gara od jutra do večera in je stalno ,,na prepihu" ha svojem delovnem "mestu, ker še nima ustrezne izobrazbe ... na vse načine se trudi, da bi končal šolo, skratka nešteto je težav, ki ga spremljajo v službi in doma ... To so proble- mi, ki jih pozna večina naših ljudi, družin in posameznikov. Tone Partljič jih je seveda tudi humorno obarval, da je delo še privlačnejše in bolj gledljivo. Prijeten gledališki tekst za sprostitev in razmislek! Atovo domačo nalogo bo danes predstavil Oto Mesaric, član gle- dališkega ansambla v Ptuju za ka- terega je režiserka menila, da mu je tekst takorekoč pisan na kožo, ker je igralec, ki lahko tudi na odru pokaže vse tiste pristne ob- čutke, eden redkih, ki se ne zna pretvarjati. S to igro za enega bo lahko gle- dališče gotovalo vsepovsod, v šo- lah, delovnih dvoranah obratih družbene prehrane, v vseh manjših prostorih v katerih bodo lahko ustvarili dovolj intimno ozračje za predstavtev Partljičevega teksta. mš ORNA KRONIKA V tednu od 6. do vključno 13. decembra so miUčniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali kar v 12 lažjih prometnih nesrečah in pri tem na srečo zabeležih le eno lažjo telesno poškodbo. Vzroki nesreč so bili v glavnem neprilagojena hitrost glede na stanje cestišča in nepre- vidna vožnja, zato velja ponovno opozoriti vse udeležerice v prometu na skrajno previdno vožnjo! ~ OM NENADOMA ZAPELJAI. NA CESTO Voznik kombibusa Jože Hebar iz Zgornje Pristave je v Hajdini neprevidno zapeljal na prednos- tno magistralno cesto in tako trčil zosebnim avtomobilom, ki gaje iz marib(^rske smeri pripeljal Dra- gutin Rogina iz Lepoglave. Vo- znik Rogina in sopotnik Vjekos- lav Rogina iz Ponikve sta v nesreči dobita huj"se poškodbe. POGRIZEL JO JE PRAŠIČ V soboto, 3. decembra so našli mrtvo na domačem dvorišču pred hlevskimi vrati Jožefo Duh (52) jz Podlehnika 103. Ugotovili so. da je prejšnji dan okoli 17. ure opravljala živino v hlevu. Ko je odprla vrata svinjskega hleva, jo je verjetno podrl prašič in jo, ležečo na tleli pogrizel. Ker ni bilo od nikoder prve pomoči, je Jožefa Duh — verjetno zaradi podhla- ditve — umrla. -OM IZ ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA HITROST VOZIL (15. ČLEN) ,,Voznik mora ves čas vožnje opazovati tudi promet za vozilom. Če opazi, da s svojo vožnjo ovira vozila za seboj, se mora zlasti pred vzponi cest, oziroma na njih umakniti in voziti po skrajni desni strani vozišča, in če to ni dovolj, na prvem primernem prostoru ustaviti svoje vozilo izven vozišča in se ponovno vključiti v promet, ko so mimo njega odpeljala vozila, ki jih je oviral." — Voznik, ki ne ukrene vse po- trebno v skladu z določbo 15. čle- na se kaznuje za prekršek takoj na mestu z denarno kaznijo 300 din. Ce je s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se storilec kaznuje z de- narno kaznijo od 400 do 2000 din ali s kaznijo zapora do 40 dni. Vozniku motornega vozila se v primeru iz prejšnjega odstavka lahko izreče tudi varstveni ukrep prepovedi"vožnje motornega vozila za čas od 30 dnido treh mesecev. (16. člen) Na cestah je omejena hitrost vožnje za naslednje katego- rije vozil na motorni pogon. 1. na 50 km/h — za avtobuse v javnem mestnem prometu, če pot- niki stojijo. 2. iia 60 km/h — za avtobuse v javnem primestnem prometu, če potniki stojijo. 3. na 50 km/h — če se na tovor- nem vozilu v prostoru, ki je name- njen za tovor vozijo osebe, ki so potrebne za nakladanje in razkla- danje tovora. 4. Na 80 km/h — za osebne avtomobile, ki vlečejo lahki pri- klopnik. 5. na 50 km/h — za vozila na motorni pogon, ki na cesti vlečejo pokvarjeno sli poškodovano vozilo na motorni pogon. 6. na 50 km/h — za motorna vo- zila, ki imajo na kolesih verige. 7. Na 25 km/h — z.a traktorje s priklopnikom, v katerem se prevažajo osebe, ki so potrebne za nakladanje in razkladanie tovora. Vozniki vozil na motorni pogon iz prejšnjega odstavka se morajo držati predpisanih hitrosti tudi na cesti, na kateri je dovoljena večja hitrost! osebna hraniUa RODILFSO; __ Olga Šegula. Nova vas 71 — dečka: Lidija Keček—Vrbančič, Ormož. Žigrova 6/a — dečka; Anica Pišek. Lovrenc 117 — deklico: Brigita Faganel. Krempljeva I — Bojano; Marija Žinko. Ormož. Ljulomerska48— dečka: Darinka Horvat. Zakl 7 — deklico: Bojana Milinovič. Kidri- čevo. Tovarniška 4 — Alena; Tončka Lovrec. Savci 32 — Petro; Kristina Vodušek. Slovenski trg 11 — dečka: Marjana Vogrinec, Cjomila 48 — Saša; Zdenka Go- lub. Stanošina 37 — dečka; Irma Kramberger. Potrčeva 59 — dečka: Marija Pišek. Kicar 8 — deklico: Ana Zemljak. Dravinjski vrh 10 — dečka: Alojzija Šamperl, Crmlja 15 — Simono; Marija Kocuvan. Vintarovci 4/a — Silva; Jožica Maučec. Šlandrova 3. Slov. Bistrica — Matjaža; Olga Sever, Žikerce 24. Maribor — Igora; Elizabeta Kovačec. Juršinci 89 — dečka; Marija Janžekovič. Ruc- manci 1 — deklico; Marija Šoš- terič. Videm 25 — Jerneja; Majda Krajnc. Mali Okič42 — deklico;. POROKE: Miran Marčič. Ljubljana, Ti- bilisijska 26 in Vesna Krajnc, Ljubljana, Tibilisijska 26. UMRLI SO: Ljudmila Lorber, Grdina 22, roj. 1927. umrla 3. dec. 1983; Va- lerija Janželj. Zavod dr. M. Bor- štnarja. roj. 1968. urmla 4. dec. 1983;- Frančiška Cokan. Vinski vrh. Ormož. roj. 1900, umria 4. dec. 1983; Janez Kovačič, Jas- trebe! 53. roj. 1932. umrl 3. dec. 1983; Neža Rizman. Drakšl 27. roj. 1899. umria 2. dec. 1983; Janez Ambrož. Muretinci 39, roj. 1919, umrl 2. dec. 1983; Marija Repič. Ul. Heroja Lacka 6. roj. 1896, umria 2. dec. 1983; Ida Hrnčič. Dom upokojencev Muretinci, roj. 1909. umria4. dec. 1983; .Antonija Murko. Heroja Lacka 8, roj. 1907, umrla6.dec. 1983; Štefan Dajnko, Na hribu 2. roj. 1945. umrl 8. dec. 1983; Cecilija Gojčič. Črtkova 1, roj. 1888. umria 2. dec. 1983; .Vlarija Repič. Podvinci 125. roj. 1904 umria 10. dec. 19«3. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Rui, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK. tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. CBloletna oaročnioa zoaša 450 di- narjev, _ za tujino 1.125 dinar- jev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen ined proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.