Leto XVI številka 4 cena 1,46 EUR 25. april 2014 Leto XVI številka 4 cena 1,46 EUR 25. april 2014 Spet zlate, najbolj pa sladke potice.................................str. 8 S srcem in solidarnostjo za Anito...................................str. 25 Celje - skladišče Per %ed»Ja, HI 266/2014 S \ t».ai tu 5000032259,4 MT 07 5.555.- Eur 9 771580 096004 HORMANN garažna in industrijska vrata Vrata za varen, topel in urejen dom Vhodna vrata Hörmann ThermoSafe Vaša nova vhodna vrata lahko naročite točno po meri (maks. velikost 1250 X 2250 mm). Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji: matjaž Ustvaijamo pozdrave Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.maljaz.si • info@matjaz.si STEKLARSKI CENTER LESKOŠEK Razstavni salon v Žalcu: Hausenblchlerjeva 9, tel.: 03 710 19 82 Izdelujemo In vgrajujemo; • kuhinjska stakla (barvana, s fototapato) • tut kabina, vrata In stena po meri • steklena notranja vrata .(krilna, drsna) In predelne stene • predelava starih lesenih oken -vgradnja Izolacijskih - tarmopan stekal • namizna stekla, ogledala, steki, ograje www.steklarstvo-leskosek.si Drevesa ob dnevu Zemlje Vstanite od tistega, kar vas vznemirja Najsi verjamete ali ne v vstajenje, kije v minulih dneh poskrbelo za druženje v krogu družin in tudi za bogate, a preobilne obroke, slastne šunke, gorki hren, sladke potice in pisane pirhe, vseeno dogodek, ki mu je posvečeno in ga glasno ali tiho praznujemo v krščanskem svetu, nosi tudi marsikatero neversko sporočilo. Cerkve so bojda v času praznikov veliko bolj polne kot sicer in če se poglobiš v več stoglave množice vernikov, polvernikov in ostalih občasnih obiskovalcev, razmišljaš, s kakšnimi nameni zahajajo v cerkve, kakšna bremena nosijo, kaj jim med pridigo roji po glavi in koliko ima vse skupaj zveze s pravimi krščanskimi vrednotami (ne s cerkvijo kot institucijo, ki ima sama svoje probleme in bremena). Ko sem bila v drugem razredu osnovne šole in smo se pripravljali na prvo sveto obhajilo, se mi je kot otroku zdelo najbolj hecno, da moram k spovedi in župniku povedati svoje grehe. Potem sem pa imela tisto klasiko, saj vam je znana: mamice nisem ubogala, pa enkrat sem se zlagala in bratu nagajala, pa kdaj sem še domačo nalogo pozabila, saj ne večkrat. Več mi domišljija ni delala, sedem zdravamarij in sedem očenašev, včasih tudi samo po tri, pa tudi ni bila pretežka pokora, da človek ne bi opravil, kar se je opraviti moralo, da mu je bilo odpuščeno inje lahko živel naprej. Opravičujem se tistim resnično globoko vernim, ki živijo v skladu s pravimi krščanskimi vrednotami in jim je prihod v cerkev resnično način življenja, tisto, v kar verjamejo, pa tudi tistim, ki so ateisti in ravno tako živijo pošteno in odgovorno življenje. Sprašujem se namreč, koliko je tistih, ki sta jim prihod v cerkev (ali v kakšno drugo svetišče) in spoved le priročna odveza za to, da lahko potem naprej grešijo, kradejo, lažejo, tepejo, zlorabljajo ... Kaj nosijo s seboj, kaj mislijo, da jim bosta cerkev ali spoved dali, česar si ne znajo, ne zmorejo ali nočejo dati sami izven cerkvenih zidov, odvezo od česa jim ponuja ... Želim si, da bi bilo takih čim manj, a bojim se, da v svetu, ki nas obdaja, to ni mogoče. Žal pa je vse več tudi tistih, ki se zatekajo v cerkev, v naravo, v kakšno samo sebi lastno svetišče, morda le vase, ki si želijo, da ne bi imeli težav, bolezni, da bi dobili službo, da ne bi živeli na robu preživetja, da bi se v družini razumeli, da jih ne bi zlorabljali, pretepali... V tem smislu se mije zdela župnikova letošnja velikonočna misel hudo svetovljanska, nekako takole je zvenela: Naj vam velikonočno vstajenje prinese vstajenje od tistega, kar vam prinaša nemir. Vstanite od svojih vsakodnevnih problemov, skrbi in naredite, da bo vaše življenje boljše, lepše. Naredite! Upam, da se vsi zavedamo, da so vse odveze, ki nam jih dajejo in sijih dajemo z enkratnimi dejanji, s spovedjo ali obiskom cerkve ali s kakšnim drugim obredom in dejanjem, le začasna fasada, najsi spadamo med hude grešnike, med vsakodnevne "navadne trpine" ali med vmesne nianse. Na koncu, pravijo, odgovarjamo pred samim seboj in pred tistimi, ki so nam najbližje. Vstanimo torej, verujoči, neverujoči in tisti nekje vmes, in se uprimo fasadnemu reševanju problemov, ki pokriva povsem drugačno vsebino. Uprimo se tistemu, kar nam škoduje, nas omejuje, nam nalaga več bremen, kot jih normalen človek sploh zmore in mora prenesti. Uprimo se, kot nam simbolično nakazujeta tudi praznika, ki sem nam bližata. Vstanimo, uprimo se, in to z lastnimi močmi, lastno voljo in energijo, z lastnim delom. Za to ne potrebujemo nobene odveze! Vse dobro ob prazniku upora in naj živi praznik dela! Lucija Kolar Mestno jedro Žalec dobiva tudi zeleno podobo Staro mestno jedro v Žalcu, ki od lanskega junija doživlja največjo prenovo v zadnjih stotih letih, je na velikonočno soboto ponovno začelo dobivati zeleno podobo. Simbolično je sajenje mladih dreves in grmičevja sovpadlo tudi z dnevom Zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila. Tudi številne druge dejavnosti po dolini, od tradicionalnih čistilnih akcij, zdravju posvečenih dni v šolah in vrtcih do zasaditve novih dreves v naši okolici, kažejo na vse večjo ozaveščenost naših lokalnih skupnosti, ki s tem poudarjajo pomen drevja in zele- nja za omilitev podnebnih sprememb ter zagotavljanja prijetnejšega življenjskega okolja. Tudi urbani vrtički, ki jih je Občina Žalec v torek predala namenu in sledijo ciljem večje samooskrbe prebivalstva, so del te zgodbe. Vse skupaj se spleta v zgodbe na straneh tokratnega Utripa Savinjske doline in je vpeto med krščanska praznika cvetno nedeljo in veliko noč ter med državna praznika, ki se jima bomo poklonili v naslednjih dneh, dan upora proti okupatorju in praznik dela. Čestitamo vam za vse praznike, pa tudi za poklon zemlji. Več na str. 2,3,8,9,16,32. L. K. m alples ŽAKELJ gorenje kuhinje JOMESA POHIŠTVO - Tovarniška 8, Prebold ■ 03-7000-910 GLASBENA SOLA “RISTO SAVIN” " VABI K VPISU! Sprejemni preizkusi za vpis novih učencev bodo potekali v petek, 30. maja 2014 od 15.30 do 18. ure v prostorih glasbene šole v Žalcu. Ä mag, Gorazd Kozmus m ravnatelj / 9 0 % Več na: www.gszalec.si • « 3,2,1 START SOBOTA, 17. MAJ, OB 10.00 ŠPORTNI CENTER ŽALEC VSI NA HOM -NA LASTÉN POGON SOBOTA, 24. MAJ, OB 9.00 GRIŽE - PARKIRIŠČE PRI KD , ZMOREM PRETEČI 5KM PETEK, 30. MAJ, OB 17.00 RIBNIK VRBJE Začenjajo z ozelenitvijo Z grobimi zemeljskimi deli v okviru projekta Prenova starega mestnega jedra Žalec v teh dneh počasi končujejo, grobi asfalt na zadnjem delu, torej na delu 3. faze prenove, pa bodo položili do srede maja. Med velikonočnimi prazniki so prenehali z delom, območje pa so uredili tako, da je bilo gibanje varno. Čeprav so vremenske okoliščine, težave izvajalca in nepredvidena odkritja nekoliko spremenili potek prenove mestnega jedra, pa končni rok ni ogrožen. Izvajalec AGM Nemec je do vključno marca izstavil obračunske situacije v višini 1,2 milijona evrov, kar je okrog 61 % pogodbene vrednosti del. Spomnimo, da je z deli v okviru prenove starega mestnega jedra izvajalec AGM Nemec začel 10. junija. Zaradi nepredvidenih del, težav pri zagotavljanju ustrezne kakovosti betonov,' zamenjave granitnega materiala, delne spremembe projekta in organizacijskih težav izvajalca AGM Nemec pa so rok dokončanja prestavili in vzporedno že začeli z deli v okviru 2. in 3. faze, predvsem s prenovo kanalizacije na celotnem območju, ki ni bila vezana na vremenske spremembe. Tako so hkrati s prvo fazo potekala dela tudi v drugi in tretji fazi. Prenova kanalizacije na celotnem območju je bila tako končana pred rokom. Na celotnem območju so položili že vse betonske plošče, ki so prestale tudi teste vodoodpornosti, odpornosti proti zmrzovanju in tajanju. Že lani so položili grobi asfalt na območjii prve faze, v začetku aprila pa na območju druge faze prenove. S popolno cestno zaporo sredi aprila so odstranili vse stare tlake na območju 3. faze prenove, torej na Savinjski cesti do križišča z Aškerčevo ulico, kjer je že urejena kanalizacija. Do tega vikenda bodo opravili vsa dela pred grobim asfaltiranjem, ki vključujejo novo podlago z robniki. Predvidoma sredi maja bodo izvajalci nanesli še grobi asfalt tudi na zadnjem delu prenove. 3. fazo, ki so jo nameravali zaključiti do konca marca, bodo torej zaključili predvidoma sredi maja. Vzporedno z zaključevanjem teh del pa že potekajo nekatera dela, ki so jih načrtovali v nadaljevanju, denimo zasaditev zelenic in drevja. Do predvidenega končnega datuma zaključka prenove 30. junija bodo na celotnem območju položili še fini asfalt, postavili cestno signali- zacijo, razsvetljavo in opremo, poskrbeli za urbano opremo (klopi, koše idr.) ter uredili zelene površine. Občina ves čas nadzoruje potek del in vse zaplete rešuje sproti. »Ocenjujemo, da je izvajalec ob vseh dogovorjenih ukrepih še vedno sposoben doseči pogodbeni rok za dokončanje celotnega projekta, to je 30. junij. Verjetno bo potreben še kakšen mesec za ureditev celotne dokumentacije,« je o poteku del povedal odgovorni predstavnik Občine Žalec Aleksander Žolnir. V teh dneh poteka tudi izbor luči za javno razsvetljavo, kajti od navadnih halogenskih luči, navedenih v projektu, so se na Občini Žalec odločili za varčnejše, okolju prijazne led luči, ki so cenejše tudi za vzdrževanje. Staro mestno jedro Žalec torej že dobiva prenovljeno, lepšo podobo, ki jo bodo uradno odprli ob prazniku Občine Žalec 6. septembra. T. T. Prah in hrup zaradi prenove bo kmalu zamenjalo prenovljeno staro mestno jedro Tudi pri Zottlovi domačiji so znižali cestišče Omejen čas parkiranja že maja V skladu z na marčevski seji sprejetim odlokom o občinskih cestah in cestnoprometni ureditvi v Občini Žalec bo začel 19. maja veljati tudi spremenjen režim parkiranja v Žalcu, razen na območjih prenove starega mestnega jedra, kjer bo začel veljati 30 dni po prenovi. Na določenih javnih parkirnih površinah bo parkiranje sicer brezplačno, vendar pa časovno omejeno do dveh ur. Voznik, ki bo parkiral vozilo na takih parkiriščih, bo moral čas začetka parkiranja označiti s parkirno uro ali z listkom, na katerem bo čitljivo zapisan čas začetka parkiranja, voznik pa bo moral listek namestiti na vidnem mestu armaturne plošče pod prednjim vetrobranskim steklom. Po izteku dovoljene- ga časa parkiranja bo moral vozilo odpeljati. Določila bodo veljala tudi za vozila invalidov in pogodbene uporabnike vozil za oskrbovanje oskrbovancev na domu, katerih vozila so označena z veljavno parkirno karto, razen če bo s prometno signalizacijo določeno drugače. Omejitve pa ne bodo veljale za intervencijska vozila med izvajanjem dejavnosti. Kazen za nespoštovanje načina parkiranja bo 40 evrov. Za območja kratkotrajnega parkiranja so določili parkirišča pri pošti v Žalcu, na Savinjski cesti ob parku, severno pri zdravstvenem domu, pri zdravstvenem domu ob železnici, pri lekarni in otroškem dispanzerju, ob Ulici Savinjske čete nasproti Občine Žalec, zahodno od občinske stavbe, ob Ulici Savinjske čete med Šlan-drovim trgom in Pečnikovo ulico, ob Aškerčevi ulici in pri glasbeni šoli, pri tržnici ter severno ob Pečnikovi ulici. Za območje kratkotrajnega parkiranja so določili tudi parkirišča severno in južno na Šlan-drovem trgu in za Savinovo hišo, vendar pa bo na teh parkiriščih začela nova ureditev veljati najkasneje 30 dni po opravljenih delih v okviru projekta Prenova starega mestnega jedra Žalec (če bodo s prenovo končali v skladu z rokom, tj. 30. junija, to pomeni, da bo nov režim parkiranja začel veljati konec julija). Za ostala območja bo začel spremenjeni način veljati že 19. maja. Grafični prikaz območij kratkotrajnega parkiranja je objavljen tudi na spletni strani www. zalec.si. L. K. I Časovno omejene površine za parkiranje v Žalcu M Časovno neomejene površine za parkiranje v Žalcu Brez gasilcev ne gre! Žalčani spet dobili vrtičke Med nagovorom župana Občine Žalec Janka Kosa Občina Žalec, Gasilska zveza Žalec in 15 prostovoljnih gasilskih društev v občini je podpisalo pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za letos. V Gotovljah so se zbrali vsi, ki so v žalski občini odgovorni za učinkovito izvajanje gasilske službe, poleg predsednikov in poveljnikov društev ter Gasilske zveze Žalec tudi predstavniki občine, civilne zaščite in požarnega sklada. Zavedajo se, da so pogoj za učinkovito gasilsko službo dobro usposobljeni in opremljeni gasilci, ki so se vedno pripravljeni odzvati klicu na pomoč. Žalski župan Janko Kos se je v uvodu vsem zahvalil za veliko delo in izpostavil letošnji žled, ki je napravil veliko škode. V imenu GZ Žalec je zbrane nagovoril podpredsednik Franci Rančigaj, ki se je gasilcem prav tako zahvalil za pomoč na vseh področjih, poveljnik OP Žalec Primož Vasle pa je poudaril, da so gasilci 15 prostovoljnih gasilskih društev žalske občine lani posredovali 90-krat, od tega pri 58 požarih, ob žledu februarja letos pa je 389 gasilcev posredovalo 57-krat in opravilo 2600 prostovoljnih delovnih ur. Za leto 2014 so v proračunu Občine Žalec za delovanje gasilskih društev predvideli 61.000 evrov, za delovanje Gasilske zveze Žalec, sofinanciranje strokovne sodelavke Gasilske zveze Žalec, plačilo pavšala za zavarovanje operativnih gasilskih članov v primeru poškodbe pri opravljanju nalog zaščite in reševanja Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter plačilo zavarovalnih premij za gasilska vozila, gasilske domove in zavarovalnih premij za nezgodno zavarovanje operativnih gasilskih članov so namenili sredstva v višini 43.500 evrov, za sofinanciranje nakupa gasilskih vozil in gasilske zaščitne ter reševalne opreme pa 76.300 evrov. Za potrebe izplačil nadomestil osebnih dohodkov za čas usposabljanja ali sodelovanja na intervencijah so predvidena sredstva v višini 3.000 evrov, iz požarnega sklada, ki jih dodeljuje Vlada RS, pa je za nakup gasilske opreme v letošnjem letu predvidenih 78.620 evrov. T. Tavčar Drevesa za lepši jutri Pred žalsko knjižnico so posadili okrasno jablano Občina Žalec že tradicionalno obeležuje svetovni dan Zemlje (22. april) s sajenjem dreves, s čimer želijo opozoriti na pomen drevja in zelenja za omilitev podnebnih sprememb ter zagotavljanja prijetnejšega življenjskega okolja. V ta namen je kupila 60 sadik drevja, od tega tudi nekaj sadnih, za kar je skupaj s količki in z zemljo namenila približno 3.200 evrov. Največ dreves so posadili prav na svetovni dan Zemlje, posaditve pa so spremljale simbolične prireditve. Po eno drevó so posadili pri osnovnih šolah, enotah vrt- cev in pred Medobčinsko splošno knjižnico Žalec (na sliki). Jablana, posajena pred knjižnico, ima še poseben pomen, saj bo spominjala tudi na dan prve zaključne prireditve projekta Tudi mali Savinjčani berejo, v katerem je sodelovalo kar 250 mladih bralcev iz vrtcev žalske obči- Drevesa so sadili pobudniki sami, pri večjih zasaditvah (na javnih površinah v naseljih) pa je to delo opravila enota za urejanje javnih površin pri JKP Žalec. T. T. VSTOPNICE PREKO SPLETA zkst- zalec. 1 kupikar 1 to.si > LJ C3 Občina Žalec, Združenje borcev za vrednote NOB Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, Veteransko društvo Sever - Odbor Žalec, Društvo generala Maistra in Društvo izgnancev Slovenije - Območni odbor Žalec vabijo na osrednjo občinsko proslavo ob dnevu upora proti okupatorju, ki bo v petek, 25. aprila 2014, ob 19. uri v Domu il. slovenskega tabora v Žalcu- Krajevni organizaciji RK znova delujeta Občina Žalec je približno 3.500 kvadratnih metrov veliko zemljišče ob Soseski V v Žalcu namenila za začasne vrtičke. Za zdaj je na tem območju 40 vrtičkov, velikih 30 kvadratnih metrov, v uporabo pa so jih zakupnikom predali v torek, ob dnevu Zemlje. Zemljišče v lasti Občine Žalec je razdeljeno na štiri sklope po deset vrtičkov, ki so med seboj razmejeni s količki. Ker se vrtički nahajajo v mestu, jih je krajinarka Marjana Kopitar iz občinske uprave zasnovala parkovno, kar pomeni, da dostop do vsakega vrtička omogočajo simetrično urejene peščene poti, v osrednjem delu pa stojita lipa in ročna črpalka za črpanje vode za zalivanje. Zunanji robovi območja vrtičkov so zasajeni s sadnim drevjem, z jagodičevjem in zelišči, ki so jih prispevali Mirosan, Vrtnarstvo Botanika, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ter Združenje ekoloških pridelovalcev Deteljica in jih bodo lahko uporabljali vsi zakupniki vrtičkov. Pri izvedbi projekta sta pomagala tudi JKP Žalec z enoto za urejanje javnih površin in ZKŠT Žalec. Pred tem je občina poleg vode za zalivanje, peščenih poti in razmejitev vrtičkov poskrbela tudi za ureditev meja, analizo tal, oranje, brananje in gnojenje, marca pa objavila javni razpis za dodelitev vrtičkov v zakup zainteresiranim občankam in občanom, ki nimajo v lasti kakšnega drugega zemljišča. Do torka je bilo zakupnikov že 21, prijave pa na občinski upravi še vedno Zupanu Janku Kosu sta pomagali trak ob odprtju vrtov prerezati sestrici Ana Kristina in Nina Evita Obreza. Zdaj je že 21 zakupnikov vrtov sprejemajo. Ker večina zakupnikov (letna zakupnina znaša 20 evrov) stanuje v bližnjih blokih, bodo orodje prinašali s seboj. Ob vrtovih so tudi javna parkirišča, kasneje bodo poskrbeli tudi za klopi ali morda celo objekt za shranjevanje orodja. Uporabniki vrtov imajo tudi dostop do ekološkega otoka, kjer lahko odlagajo steklo, embalažo in papir, za organske odpadke pa naj bi si vsak uredil svoj kompostnik. Vrtnariti morajo po načelih ekološkega kmetovanja, zato so na slovesnost ob odprtju vrtičkov povabili pred- sednika Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica Jožeta Lednika in specialista za ekološko kmetovanje pri KGZS Mitjo Zupančiča. Zbrane je nagovoril župan Janko Kos, ki je skupaj s sestricama Ano Kristino in Nino Evito Obreza s prerezom traku tudi uradno predal vrtove svojemu namenu. Predstavnica Ekološke civilne iniciative Slo- venije Irena Rotar in Vito Klinc iz društva La Vita pa sta novim vrtičkarjem podarila sadiki avtohtonega slovenskega paradižnika. K. R., foto: T. T. Konec marca sta začeli delovati kar dve krajevni organizaciji Rdečega križa. Po desetih letih ponovno deluje KO RK Liboje, na novo pa so oblikovali krajevno organizacijo na področju KS Petrovče in KS Levec. Po razpadu KO RK Liboje pred desetimi leti je področje Liboj prevzela KO RK Griže. Zaradi velikega območja in vse večjega števila prosilcev za socialno pomoč je težko pokrivala celotno področje, zato so začeli z dejavnostmi za ustanovitev samostojne krajevne organizacije in ta zdaj že deluje. Predsednica RK Liboje Albina Fijavž z novoustanovljenim odborom že načrtuje humanitarne akcije, sodelovanje in pomoč pa ji zagotavlja tudi domača KS. Poleg krajevne organizacije v Libojah je začela uspešno delovati tudi krajevna organizacija na območju Petrovč in Levca. Na Območnem združenju RK so se na podlagi kadrovskih težav v levški in petrovški organizaciji odločili za združeno krajevno organizacijo. To zdaj vodi predsednica Ksenija Volpe, ki z odborom že išče nove prostovoljce, saj se zaveda, da jih zaradi težkih socialnih razmer čaka veliko dela. Kot je povedal sekretar Območnega združenja RK Žalec Matjaž Češnovar, je prostovoljke žalskemu združenju predlagala domačinka Tanja Razboršek Rehar, ki se aktivno vključuje v humanitarno dejavnost v občini. D. N. V Šempetru 66 krvodajalcev O O Rdečega križa Žalec je v prostorih OŠ Šempeter pripravila letošnjo četrto od desetih krvodajalskih akcij. Krvodajalci so tokrat kri darovali za transfuzijski oddelek Splošne bolnišnice Celje, akcije pa se je udeležilo 66 krvodajalcev. Organizatorje veseli, da je med krvodajalci vse več mladih. Naslednja bo 12. junija v prostorih Gasilskega doma Prebold, kri pa boste lahko darovali od 8. do 11. ure. T. T. S krvodajalske akcije v Šempetru Gasilska pogodba tudi v Taboru Sejnina za Anito Udeleženci po podpisu pogodbe V sredo, 2. aprila, so v sejni sobi Občine Tabor podpisali pogodbo oziroma aneks o delovanju javne gasilske službe v Občini Tabor v letu 2014. Tudi v tem letu naj bi za gasilsko dejavnost iz proračuna namenili okrog tri odstotke primerne porabe ali 25.000 evrov. S to pogodbo se občina obvezuje zagotavljati sredstva trem gasilskim društvom, ki delujejo Prvi aprilski četrtek je na 29. redni seji zasedal Občinski svet Občine Prebold. Najprej so preboldski svetniki potrdili tehnični popravek odloka o OPPN za območje urejanja Gorica 1 in dopolnili načrt ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti z dvema, parcelama za nakup in dvema za prodajo. Sledila je obravnava zaključnega računa proračuna za leto 2013. Kot je povedal župan Vinko Debelak, so proračunsko leto v Preboldu zaključili s primanjkljajem, ki ga bodo pokrili s presežkom iz preteklih let. Skupni prihodki so znašali nekaj manj kot 4,4 milijona evrov (indeks glede na veljaven proračun za 2013 znaša 98,1), skupni odhodki pa dobrih 4,7 milijona (indeks 96,6). Posebej je župan predstavil zadolževanje v letih samostojne občine. V vseh teh letih se je občina zadolžila za nekaj več kot 2,4 milijona evrov, konec decembra lani pa je skupna zadolžitev znašala dobrih 1,6 milijona evrov. Župan je opozoril tudi na nekaj tožb, ki potekajo na sodiščih zoper občino, med drugim denacionalizacijski upravičenci Paulini, ki so dobili vrnjeno graščino, tožijo za odškodnino za zemljišča, ki so bila včasih v njihovi lasti, zdaj pa so pozidana. Ena od tožb je povezana z gradnjo kanalizacije. Lahko se zgodi, da bo občina v kateri od teh tožb izgubila, zato bi bilo potrebno zagotoviti sredstva splošne proračunske rezervacije za te namene, so opozorili svetniki v razpravi. Poslovanje javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Prebold, so predstavili podžupan Franc Škrabe (za II. OŠ Žalec, UPI - ljudsko univerzo Žalec na območju občine. Z njo podpisniki uredijo vsebino, obseg, način, Financiranje in druge pogoje za delovanje javne gasilske službe v občini v času mandata občinskega sveta, vsako leto pa podpišejo tudi aneks k pogodbi, s katerim določijo obveznosti in dejavnosti v tekočem letu. Zaradi vsesplošne krize in pomanjkanja sredstev jim občina za preteklo leto dolguje sred- in JZ Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec), ravnatelj Osnovne šole Prebold Oton Ra-čečič, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik in ravnatelj Glasbene šole Žalec mag. Gorazd Kozmus. Vsi so pohvalili dobro sodelovanje z občino, Jolanda Železnik in mag. Gorazd Kozmus pa sta podrobneje predstavila delovanje svojih zavodov s poudarkom na preboldski občini. Oton Račečič in Gorazd Kozmus sta se strinjala, da uporaba šolskih prostorov za glasbeno šolo ni najidealnejša rešitev, saj se pouk zaradi izbirnih predmetov in interesnih dejavnosti zavleče, glasbena šola pa bi svoj pouk želela izvajati nekoliko prej, vendar za zdaj drugačna ureditev ni mogoča. Pri šoli in vrtcu je največ razprave spodbudila informacija, da je zavod izplačal odpravo plačnih nesorazmerij zaposlenim iz presežka prihodkov nad odhodki, ki ga je zavod ustvaril tudi tako, da so po uveljavitvi zakona o uravnoteženju javnih financ in s tem nižjih stroškov vrtca ceno programov vrtca znižali za tri, namesto štiri odstotke. Ravnatelj se je zavezal, da bodo denar za zaposlene v šoli vrnili vrtcu. Ker pa ministrstvo za šolstvo noče povrniti denarja za odpravo plačnih nesorazmerij (odpravo plačnih nesorazmerij je državi naložilo sodišče, ministrstvo je zavodom priporočilo, naj denar izplača tudi iz drugih svojih sredstev), bo šola ob podpori občine ministrstvo verjetno tožila, je povedal Oton Račečič. Glede zapadlih terjatev do staršev je ravnatelj z računovodkinjo Jerico Strgar svetnike seznanil, da znaša skupni dolg za šolo 23.800 evrov, za vrtec pa 27.600 evrov. Število neplačnikov se ne povečuje, je pa zato pri nekaterih težko izterjati stva v višini 5000 evrov. V imenu Gasilske zveze Žalec je pogodbo oziroma aneks podpisal predsednik Edo Kugler, v imenu Občine Tabor župan Vilko Jazbinšek, v imenu občinskega gasilskega poveljstva Ivan Derča, v imenu gasilskih društev pa so to storili predstavnica PGD Ojstriška vas Tabor Marjana Pustoslem-šek, predsednik PGD Loke Davorin Drnolšek in predsednik PGD Kapla - Pondor Ivan Hrastnik. Podpisu sta prisostvovala tudi poveljnik GZ Žalec David Krk in član uprave Občine Tabor Simon Jan. Predsednik in poveljnik GZ Žalec sta ob tej priložnosti pohvalila delo javne gasilske službe v občini in dejala, da se občina z županom na čelu dobro zaveda pomena gasilstva in temu ustrezno tudi skrbi za njegov razvoj in potrebno gasilsko tehniko in opremo. D. N. dolg, saj nimajo sredstev. Na aprilski seji so preboldski svetniki brez razprave sprejeli letni program športa, predlog razdelitve sredstev dejavnosti društev, organizacij in združenj, ki niso predmet drugih javnih razpisov (skupna višina razpisanih sredstev 1.250 evrov), sredstva za ljubiteljsko kulturno dejavnost (za sofinanciranje programov skupaj 17 tisoč, za prireditve nekaj manj kot 6 tisoč evrov) in šport (20 tisoč evrov) za letošnje leto. Ob tem so na pobudo Emilije Črnila razpravljali tudi o sredstvih za društvo Sožitje, ki so izredno nizka. Občina namreč za posamezne razpise zagotovi določena sredstva, ki jih na osnovi področnih pravilnikov razdeli glede na število prispelih vlog. Nekateri zato dobijo res simbolična sredstva. Da bi se temu izognili, bi bilo potrebno spremeniti pravilnike. Svetniki so nato vse razdelitve potrdili v predlagani obliki, za društvo Sožitje pa bodo skušali zagotoviti dodatna sredstva na drug način, so sklenili. V nadaljevanju seje so sprejeli sklepe, na podlagi katerih so v 30-dnevno javno razpravo vložili spremembe in dopolnitve poslovnika občinskega sveta (večinoma slovnični popravki izrazov) ter Statuta Občine Prebold (po pregledu statuta je služba za lokalno samoupravo zahtevala uskladitev z določbami področne zakonodaje), prav tako dopolnitve odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti, s katerim določbe odloka usklajujejo z dejanskim stanjem. Ob koncu seje so potrdili še predlog dodelitve finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja. Za štiri ukrepe je prispelo skupaj 30 vlog, sredstva razpisa pa znašajo malo manj kot 30 tisoč evrov. K. R. Braslovški svetniki so se sestali na 26. redni seji občinskega sveta, na kateri so najprej potrdili zapisnike 4., 5. in 6. dopisne seje. Na 4. dopisni seji so svetniki potrdili sklep o ukinitvi zemljišča v splošni rabi v Spodnjih Gorčah, na 5. potrdili sklep o vzpostavitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena v lasti Občine Braslovče in na 6. potrdili sklep o imenovanju dr. Janka Marovta iz Braslovč za člana Sveta zavoda UPI - ljudska univerza Žalec za mandatno obdobje štirih let. Pri sprejemanju dnevnega reda so predlog prodaje dela zemljišča v splošni rabi v Grajski vasi izločili z dnevnega reda z obrazložitvijo, da naj jo ponovno obravnava odbor za gospodarske dejavnosti in občinsko premoženje. V nadaljevanju so svetniki obravnavali rebalans proračuna Občine Braslovče za leto 2014. Kljub temu da so od sprejetja proračuna Občine Braslovče minili šele dobri trije meseci, so bili zaradi dveh projektov, na katerih nameravajo kandidirati za sofi-nancerska sredstva, že prisiljeni pristopiti k rebalansu proračuna za leto 2014. O tem sta svetnike seznanila župan Branimir Stro-janšek in računovodkinja občinske uprave Barbara Florjan Jelen. Z rebalansom proračuna Občine Braslovče za letošnje leto V ponedeljek, 7. aprila, so zaradi izpusta nekaterih strupenih snovi v potok Bolsko na območju občin Vransko in Prebold poginile vse ribe. Potok Bolska, delno pa tudi potok Motnišnica bosta tako dalj časa, lahko tudi več let, mrtva vodotoka. Kot je povedal predsednik Ribiške družine Šempeter Zdenko Mak, je poginule ribe opazil ribiški čuvaj, ki je pregledoval revir. Obvestil je policijo, inšpektorja in okoljski inšpektorat, ki nista prišla na ogled, zato so k Bolski pohiteli uslužbenci vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj, ki upravljajo register slovenskih ekoloških pack. Poginilo je več kot 200 kg avtohtonih vrst rib v vseh starostnih skupinah in drugih manjših vrst. Vzrok za pomor še ni znan, obstaja pa sum na zastrupitev, saj se je vrednost pH več kot dvakrat zmanjšala. Uničeni so vsi napori Ribiške družine Šempeter, vse njihovo prostovoljno delo in vlaganje v avtohtone ribje vrste v tem predelu, ki je znan tudi kot pomembno drstišče podusti. Preden bodo v njej ponovno lahko zaplavale ribe, se bodo morali najprej obnoviti vsi vodni organizmi, ki jim zagotavljajo hrano. »Sanacijskega vlaganja leto dni ne bo. Voda se mora sama prečistiti in ustvariti razmere, primerne za življenje, obno- na odhodkovni strani dodajajo dva projekta, s katerima se nameravajo prijaviti na osmi javni poziv za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« in razvojne prioritete »Razvoj regij«. Ta projekta sta Odvajanje komunalnih odpadnih voda v Spodnji Savinjski dolini - II. faza, kjer nastopajo kot občina udeleženka, nosilka projekta je Občina Polzela, in projekt Obnova transportnega vodovoda Tabor-Prebold-Braslovče, kjer je občina nosilec celotne operacije, občini Prebold in Tabor sta soudeleženki, v proračun občine pa vključujejo znesek celotne operacije. Tako se prihodki in odhodki povišujejo v istem znesku, to je za 1.045.036 evrov, lastni delež sredstev pa so dobili s prerazporeditvijo znotraj proračunskih postavk. Po rebalansu bodo prihodki občine znašali 6.186.422 evrov. Po krajši razpravi so svetniki soglasno podprli letošnji rebalans proračuna. Župan Branimir Strojanšek je svetnikom obrazložil potek gradnje in financiranja objekta, namenjenega večnamenski dvorani in knjižnici. S podjetjem Jagros so lani avgusta sklenili kupoprodajno predpogodbo za večnamenski objekt v višini 1.149.000 evrov, z obročnim 60-mesečnim plačilom za dograditev do tretje podaljšane gradbene faze. Po viti se morata flora in favna. Šele potem bo v vodotok mogoče znova vložiti ribe, vendar bo nato še tri leta zaprt za ribolov, kar pomeni, da bo Bolska z vidika ribištva naslednja štiri leta mrtva reka. Škoda je storjena in je na hitro ni mogoče popraviti, vsekakor pa mora biti ta katastrofa veliko opozorilo za vse, ki kakorkoli upravljajo s racionalizaciji gradnje znaša kupnina navedene nepremičnine 1.096.189 evrov z DDV, od tega je bilo poravnanih 245.900 evrov, za plačilo 754.900 evrov pa bodo podpisali kupno pogodbo. Kljub temu da nepremičnina še ni odplačana, je podjetje Jagros pripravljeno v celoti prenesti lastništvo na Občino Braslovče. S tem bi zagotovili nadaljevanje gradnje težko pričakovane večnamenske dvorane in knjižnice v Braslovčah. Pred tem so na občini tudi že izvedli razpis za izbor ponudnika. Župan je navzočim obrazložil predvideni nadaljnji potek dokončanja gradnje, za kar bodo potrebovali še dodatna sredstva, ki jih bodo porabili za ureditev strojnih in elektroin-štalacij, za gradbena in obrtniška dela ter opremo. Projekti za dokončanje teh del so v izdelavi, previdni bodo morali biti tudi pri izbiri materialov in opreme, saj si vsi želijo lepo in funkcionalno dvorano. Ob koncu seje je svetnik Jure Vasle prisotne seznanil z dobrodelnim projektom Pomoč Aniti Stopar, učenki 5. razreda iz Braslovč, ki junija odhaja na operacijo v Saint Louis v Ameriko, s čimer so povezani visoki stroški, ki jih zavarovalnica ne krije v celoti. Svetniki so se, da bi pomagali čim prej zbrati potrebna sredstva, odpovedali sejnini. T. Tavčar snovmi, nevarnimi za okolje. Pri delu naj bodo skrajno previdni in naj strogo upoštevajo predpise. Od pristojnih državnih organov pričakujemo dosleden nadzor pri izvedbi ugotovitvenega postopka, od organov pregona pa, da bodo našli krivca, ki bo moral povrniti škodo nam ribičem in naravi, saj gre za javno dobro vseh državljanov.« D. N. OBČINA PREBOLD Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Prebold skladno z odlokom o priznanjih občine Prebold (Uradni list RS št. 37/00 in 27/04) razpisuje POGOJE IN ROK ZA DAJANJE POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE PREBOLD V LETU 2014 Razpisni pogoji so objavljeni na spletni strani občine (www.obcinaprebold. si). Pobude se oddajo v pisni in elektronski obliki najkasneje do petka, 16. maja 2014 do 12.00 ure. Preboldski proračun lani s primanjkljajem Pomor rib v Bolski Zastrupljena voda pomorila vse ribe in tudi ostali vodni živelj Rebalans proračuna Pomoč družini ob požaru 23. redna seja polzelskega občinskega sveta je bila ena najdaljših, in sicer tako po številu točk dnevnega reda kot po času zasedanja. Potem ko so svetniki potrdili dnevni red, zapisnik 22. redne in 2. izredne seje, so se seznanili z letnimi poročili Zavoda za kulturo, turizem in šport Polzela, Osnovne šole Polzela, II. OŠ Žalec, Glasbene šole Risto Savin Žalec, Medobčinske splošne knjižnice Žalec in UPI - ljudske univerze Žalec za leto 2013. V nadaljevanju so se svetniki seznanili s predstavitvijo zasnov odvajanja fekalnih odpadnih voda za višinski del Občine Polzela, o čemer so jim spregovorili Štefan Prašnikar, Dimitrij Conradi in Igor Glušič. Kot že znano, bo potrebno do leta 2017 pri tistih objektih, kjer ni ureje-. ne kanalizacije, zgraditi male čistilne naprave. V Občini Polzela gre za objekte v naseljih Andraž, Dobrič, Založe in Podvin. Pri tem bo potrebno še precej dela in dogovarjanj, saj je na trgu ve- liko proizvajalcev malih čistilnih naprav in tudi cene so različne. Dalj časa so se svetniki zadržali pri Odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) Bencinski servis Breg pri Polzeli. O tem je svetnike seznanila Saša Piano iz podjetja Areares, d. o. o., iz Velenja, ki je tudi izdelalo ta odlok. Kot je povedala, želi občina na osnovi pobude lastnika zemljišča na Bregu pri Polzeli omogočiti gradnjo bencinskega servisa s spremljajočimi dejavnostmi. V ta namen je bil tudi izdelan OPPN. Pomembno izhodišče OPPN je med drugim tudi zahteva investitorja (Parku, d. o. o., Celje) o zasnovi OPPN, ki omogoča čim večjo možnost prilagajanja v fazi podrobnejšega projektiranja. Zasnova ureditve območja na eni strani postavlja pogoje in omejitve za varovaje interesov širšega prostora, hkrati pa s svojim tolerancami omogoča iskanje optimalnih rešitev tudi v nadaljnjih fazah načrtovanja. V fazi osnutka so bile izdelane Tretja štipendija Župan Občine Polzela Jože Kužnik je prejšnji teden podelil tretjo štipendijo iz Županovega sklada, ki ga je ustanovil lani. Štipendijo je prejela Valentina Poljak s Polzele, ki obiskuje Pedagoško fakulteto v Ljubljani. Pogodbo sta podpisala v prijetnem vzdušju, Valentina pa je ob tem povedala, da je zelo vesela in presenečena, da je postala tretja štipendistka Županovega sklada. Pravi tudi, da je trenutno na praktičnem usposabljanju v vrtcu na Polzeli, kar jo zelo veseli. T. T. Župan Jože Kužnik in nova štipendistka Valentina Poljak tri variante urejanja območja, ki so združevale zasnovo različnih vsebin in upoštevale morfologijo pozidave, zato je območje razdeljeno na pet območij urejanja, znotraj katerih so mogoče različne dejavnosti. Bencinski servis bi se razprostiral na velikosti 500 kvadratnih metrov in imel šest točilnih mest, del območja pa je opredeljen kot stanovanj-sko-poslovno območje. Svetniki so v nadaljevanju obravnavali in potrdili zaključni račun proračuna za leto 2013 in rebalans proračuna za leto 2014. Skupni prihodki po rebalansu proračuna bodo znašali 6.346.950 evrov in so od proračuna višji za 1.696.130 evrov, to je za 36,5 odstotka, in sicer zaradi transfernih prihodkov. V rebalans se vključujejo investicije, ki bodo sofinancirane s strani EU. To so novogradnja vrtca na Polzeli in projekt gradnje kanalizacije, ki ga skupaj izvajajo občine Polzela, Prebold, Braslovče in Vransko, nosilec investicije pa je Občina Polzela. Skupni odhodki proračuna znašajo 6.434.770 evrov in so od načrtovanih višji za 1.860.560 evrov oziroma za 40,7 odstotka, predvsem zaradi povečanja investicijskih odhodkov, ki se nanašajo na zgoraj navedeni investiciji. Občina načrtuje v rebalansu proračuna za leto 2014 zadolževanje v višini 216.902 evra. V nadaljevanju so se svetniki seznanili s končnim poročilom nadzornega odbora o poslovanju Občine Polzela in z letnim programom nadzora, ki ga je podala predsednica Martina Lipičnik. Svetniki so podali kritiko na preveč splošno zasnovo poročila in v nadaljevanju potrdili sklep o ceni storitve pomoči družini na domu, za kar bo občina prispevala 65 odstotkov, prav toliko tudi za ceno storitve pomoči na daljavo - SOS gumb, za nadomestnega člana nadzornega sveta so imenovali Jernejo Čuk, za predstavnika ustanovitelja v Svet zavoda UPI - Ljudska univerza Žalec pa Janka Marovta iz Braslovč. T. Tavčar S skupščine Športne zveze Prebold Na redni letni skupščini so se konec prejšnjega meseca sestali tudi predstavniki Športne zveze Prebold. Skupščine so se udeležili člani upravnega odbora, predstavniki društev, klubov in sekcij, člani nadzornega od- bora, disciplinske komisije in župan Občine Prebold Vinko Debelak. ' Predsednica Monika Brglez je v svojem poročilu spomnila na pomembne dogodke in dejavnosti preteklega leta, ki jih je orga- S skupščine v Preboldu nizirala zveza, hkrati pa pohvalila društva in klube za prizadevno delo pri izvajanju svojih programov, s katerimi bogatijo športnorekreacijski utrip v občini. S svojim delom bodo nadaljevali tudi letos. Izvedli so že kar nekaj dejavnosti, vključno s prireditvijo Športnik leta 2013. Zveza bo v naslednjih mesecih organizirala več teniških turnirjev, streljanje z zračno puško, družinsko orientacijo, tečaj rolanja, več tečajev plavanja, več prireditev za izbor najboljšega rekreativca občine, prireditev Športno druženje mladine, občinska športna tekmovanja (od februarja do decembra), počitniške dejavnosti (julija in avgusta); prireditev Zmorem preplavati 100 m, sejem rabljene športne opreme, smučarske tečaje in še kaj. D. N. Požarje uničil hišo V nedeljo, 13. aprila, je okoli 15. ure v stanovanjski hiši v Andražu nad Polzelo, v zaselku Lovče, izbruhnil požar. Kljub hitremu in številčno ustreznemu odzivu operativnih gasilskih enot je stanovanjska hiša uničena in za nadaljnje bivanje neprimerna. Gasilci (iz štirih prostovoljnih gasilskih društev) so obvarovali sosednje objekte, ki so zaradi strnjenega načina gradnje oddaljeni le nekaj metrov. Delo na intervenciji si je ogledal tudi župan Občine Polzela Jože Kužnik, ki je takoj začel s postopki za namestitev družine in odpravo posledic požara ter ob tem dejal: »Verjamem, da bomo tudi v teh težkih časih krajani in številni drugi dobri ljudje strnili vrste in družini Ločan pomagali do novega doma. Pet oseb, od tega trije mladoletni otroci, ki so prebivali v hiši, so ostali brez svojega doma. Zanje so do na- daljnjega poskrbeli sosedje. Vse dobre ljudi naprošam za pomoč v požaru prizadeti družini.« Občina Polzela je začela z zbiranjem sredstev za pomoč družini in v ta namen odprla poseben transakcijski račun, in sicer TRR št. 01373-0100004520 s sklicem na: SI00 7300-2014 (za pravne osebe) in SI00 7301-2014 (za fizične osebe), na katerega lahko nakažete prispevke. T. T. Več parkirnih mest pri pokopališču Gradnja parkirišča pri pokopališču na Polzeli Sejem rabljene opreme Občina Polzela je v začetku aprila začela s 1. fazo gradnje parkirišča pri pokopališču na Polzeli. S širitvijo bodo zagotovili dodatnih 45 parkirnih mest. Parkirišče gradijo v skladu z ureditvenim načrtom pokopališča in ga bo mogoče po potrebi tudi dograditi, dela, s katerimi naj bi končali do konca meseca, pa izvaja podjetje Sašo Cizej, s. p. T. T. Turistično društvo Prebold in Športna zveza Prebold sta v soboto, 5. aprila, organizirala sejem rabljene športne in počitniške opreme. Sejemsko dogajanje je popestrilo ponudbo kmečke tržnice na Režajevi domačiji v Dolenji vasi. Ponudniki so po ugodnih cenah prodajali rabljena kolesa, rolarje, teniške loparje, športno obutev in drugo opremo. Ponudba je bila kar pestra, v pomoč pri nakupu in prodaji pa so jim bili predstavniki športne zveze. Žal sklenjenih kupčij ni bilo veliko zaradi slabe udeležbe, kljub temu pa so organizatorji zadovoljni, saj je bil to prvi tovrstni sejem v občini. D. N. I VSTOPNICE PREKO SPLETA ■ Na prodaj rabljena kolesa, obutev, rolarji, drsalke ... 2. MALTEŠKI 5AL LRINCLSK IN VITLZOV <■* Najbojjši mačji rokenrol na svetu: Maček Muri In Neca ralk w Viteški turnir ** Lepotni kotiček s frizerko in poslikavo obraza - plesni in glasbeni nastopi iški zaklad Malteški disko *• Pravljične ustvaijalnice pobota, 2-t. t).ZO\A ^vor grad Komenda polzela, ^ od 1 O. ure dalje Brezplačni prevozi s kočijo Malteške konjenice Polzela. zKt, Vstòppihe rii! <5 turizem in šport Polzela Vsako znanje je pomembno Univerzitetni profesor dr. Uroš Kuzman v Žalcu kot odličen komik Vsak posameznik ima znanja in usposobljenosti, ki jih ni pridobil s formalnim izobraževanjem. Kako lahko to znanje oceni in predstavi kot svojo posebnost in prednost pri iskanju zaposlitve ali pri kandidiranju za določena delovna mesta? Na to vprašanje je skušal odgovoriti projekt Ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja Savinjska. Ob finančni podpori ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter Evropskega socialnega sklada je ta projekt izvedla tudi UPI - ljudska univerza Žalec in 25. marca na okrogli mizi ob koncu projekta predstavila ugotovitve. Neformalno pridobljeno znanje in sposobnosti so prav tako kot formalna izobrazba Združenje za obuditev celostnega človeka s sedežem v Ljubljani pripravlja skupaj s projektom Skupaj za zdravje človeka (projekt vodi Sanja Lončarič) v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu različna predavanja. Pred dnevi je Rajko Škarič predaval o umiranju spolnosti. V uvodu je Rajko Škarič opozoril, da ne bo govoril o umiranju spolnosti, kot o tem običajno pišejo razne revije, ampak o spolnosti v stiski, in da je potrebno najprej odgovoriti na vprašanje, kaj je spolnost. To vprašanje ni enostavno. Odnos do spolnosti, spolni odnos in spolnost niso sopomenke. O njih se malo govori, tudi v šolah pri spolni vzgoji se osredotočajo predvsem na reproduktivno vlogo spolov, predstavljajo spolne organe in druge tehnične podrobnosti ter znanstvena dejstva, spolni odnos je obravnavan kot akt, dejanje, ne pa kot odnos. To so zelo pomembne stvari, ljudje pa o njih ne razmišljajo in ne razpravljajo, je izpostavil Rajko Škarič in dodal, da je ključnega pomena posameznikov odnos do spolnosti. In kaj vpliva na ta odnos? Ne le vzgoja, odnosi v družini, odnos posameznika do svojega telesa, mediji, ampak prav vse. Če imamo iskren odnos zelo pomembni, predvsem pa bogatijo življenje. Kot dokaz za to so organizatorji okrogle mize na stand-up nastop Kompetence??? povabili doktorja matematike in univerzitetnega profesorja Uroša Kuzmana, ki je dobro nasmejal vse prisotne. Zatem so svoja spoznanja in izkušnje, ki so jih pridobili v okviru pilotnega projekta, predstavili direktorica celjske območne službe Zavoda za zaposlovanje Alenka Rumbak, predstavnica podjetja Odelo Slovenija, d. o. o., iz Prebolda, ki je sodelovalo v projektu, Tamara Kovše, direktorica UPI - ljudske univerze Žalec Franja Centrih, vodja projekta na žalski ljudski univerzi Stane Žlof in sodelavka v tem projektu Mihaela Anclin. Z njimi se do sebe, bo tudi spolnost iskrena. Spolnost je del nas in vsega okrog nas, je popolnoma naraven proces, a tako kot smo na primer iz poroda, bolezni, smrti naredili znanost, smo jo tudi iz spolnosti. Kdor se odzove drugače, kot pričakujejo od njega, je problem. Tako kot je problem, če se bolnik ne odzove na določeno zdravilo tako, kot pričakuje zdravnik. Težave v spolnosti ne moremo učinkovito odpravljati s populističnimi, sodobnimi, hitrimi in trendovsko napisanimi navodili. Tudi dosledno upoštevanje strokovnih navodil ne bo zaleglo, kajti spolnost je izjemno kompleksno polje človekovega življenja, ki zahteva od njega veliko energije. Bistvo vsakega dobrega odnosa, tudi spolnega, je v tem,. kako blizu ali oddaljena sta si moja zavest in moj razum, kako dolg ali kratek je most med njima, je poudaril Rajko Škarič. Če je ta razdalja velika, razum ne dojema tega, kar se dogaja v naši zavesti. Podobno lahko voznik, ki je med vožnjo z mislimi povsem drugje, povzroči hudo prometno nesrečo. Če se odločimo za »prisotnost«, ravna naš razum po naši vesti. Bliže kot sta si razum in zavest, bolj se približujemo idealu. Težko je pogovarjala direktorica podjetja Racio razvoj Alenka Brod. Okrogle mize se je udeležila tudi Mateja Peterca, odgovorna za izvajanje omenjenega projekta na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Direktorica žalske ljudske univerze Franja Centrih je povedala, da so projekt izvajali od oktobra leta 2012: »Projekt predstavlja nekakšno nadgradnjo naši celoviti svetovalni dejavnosti, ki smo jo začeli razvijati leta 2000 in smo jo okrepili tudi s šestletnim projektom Center vseživljenjskega učenja. Evropska unija je leta 2012 sprejela priporočila, da naj bi države članice omogočile svojim državljanom tudi priznavanje in vrednotenje neformalno in priložnostno pridobljenih znanj, kompetenc, spretnosti, kajti na ta način si Evropa obeta, da bi hitreje dosegla tiste cilje, ki si jih je zastavila v svoji strategiji Evropa 2020. Vemo, da ljudje skozi vsakdanje življenjske izkušnje, v poklicu, pri delu pridobivamo različna znanja in kompetence, ki se jih pogostokrat niti ne zavedamo. Sam projekt pilotno poskuša na tem področju uveljaviti nekakšne standarde, smernice, kako bi prišli je doseči idealen odnos, toda bolj kot ravnamo po svoji vesti, bolj smo umirjeni, boljši so naši odnosi, tudi spolni, je med drugim poudaril Rajko Škarič. K. R. do tega, da bi ta znanja prepoznali, jih primerjali z nekimi standardi in jih nenazadnje tudi formalno priznali.« V projekt Ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja Savinjska je bilo vključenih 158 udeležencev, od tega 62 zaposlenih v manjših in srednje velikih podjetjih, 71 brezposelnih in 25 vključenih v različne oblike izobraževanja odraslih. Med njimi je bilo približno 8 odstotkov priseljencev, ki so bili ena od ciljnih skupin projekta. Izvajalci projekta so bili osredotočeni na osem temeljnih kompetenc, od katerih nekatere prepoznamo kot pomembne, nekaterih pa se sploh ne zavedamo, da jih imamo oziroma jih potrebujemo, na primer učenje učenja, matematična kompetenca, sporazumevanje v maternem in tujem jeziku, splošna državljanska kompetenca in druge. Vsa taka znanja so za posameznika pomembna, vendar jih je potrebno najprej prepoznati in ovrednotiti, s tem pa postanejo dodatna referenca za zaposlitev, vpis v formalno izobraževanje, opravljanje nacionalne poklicne kvalifikacije ali za kakšne druge oblike usposabljanja. Orodja za ocenjevanje neformalnih znanj bo potrebno še izpopolniti, so ugotovili udeleženci okrogle mize in se strinjali, da bi lahko šele z izkušnjami ob koncu pilotnega projekta začeli res z učinkovitim delom v 1 VSTOPNICE PREKO SPLETA 1 ; i kupi kar 11 m 'to.si i 1 L K 5 ! : RAZPNIMO JAQRA I ÖAZPHUIg*. 3,2,1 START SOBOTA, 17. MAJ, OB 10.00 ŠPORTNI CENTER ŽALEC VSI NA HOM - NA LASTEN POGON SOBOTA, 24. MAJ, OB 9.00 GRIŽE-PARKIRIŠČE PRI KD • POHODNIŠTVO? KOLESARJENJE - rekreativno • ZABAVNA ORIENTACIJA • STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO IN LOKOM 9.00 start pohodniki, 9.30 start kolesarji ZMOREM PRETEČI 5KM PETEK, 30. MAJ, OB 17.00 RIBNIK VRBJE • TEK OB SAVINJI rekreativno in tekmovalno - 5 km • ŠOLSKI TEK OKOLI JEZERA - 1,2 km • PONIRKOV TEK OB SAVINJI za najmlajše - 0,4 km • TEK OČKOV - 0,4 km WWW.ZKST-ZALEC.SI Med razumom in zavestjo Na okrogli mizi (z leve): direktorica celjske območne službe Zavoda za zaposlovanje Alenka Rumbak, predstavnica podjetja Odelo Tjaša Kovše in direktorica UPI - ljudsek univerze Žalec Franja Centrih Vodja projekta na UPI Žalec Stane Žlof, svetovalka Mihaela Anclin in moderatorka Alenka Brod ------lil» UPI LJUDSKA UNIVER projektu. Ob tem so izrazili upanje, da bodo podoben projekt nadaljevali v okviru novega finančnega obdobja EU. Kako presojati oziroma vrednotiti kompetenco sporazumevanja v maternem jeziku in kako učinkovito nastopati v javnosti, je udeležencem okrogle mize predstavila Saša Einsidler, ki je tudi ena od presojevalk te kompetence. Med drugim je povedala, da večino ljudi pri javnem nastopanju in izražanju ovira prav strah oziroma Tudi letos med 12. majem in 30. junijem na UPI-ljud-ski univerzi Žalec potekajo aktivnosti v okviru Tedna vseživljenjskega učenja (TVU). TVU bodo odprli s Parado učenja 12. maja 2014, ki bo med 9.30 in 12. uro na Podeželski tržnici v Žalcu. stres, ki ga doživljajo pri tem, da pa večina že dobro pozna osnove javne komunikacije, kot so trden stisk roke, pogled v oči in podobno. K. R. Priznanje tudi žalski univerzi Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje je praznovala 30-letnico delovanja. Na prireditvi ob jubileju je podelila častna priznanja devetim univerzam, med njimi tudi Univerzi za III. življenjsko obdobje Žalec. Slovesnosti ob 30-letnici delovanja 20. marca v Cankarjevem domu v Ljubljani sta se udeležila tudi predsednik Borut Pahor in minister za šolstvo Jernej Pikalo. »Odločitev izpred 30 let, da je potrebno starejše vključiti v družbo in povečati nji- hovo vlogo v družbenem in ekonomskem razvoju, je bila smela,« pa je med drugim povedal Aleš Kenda z direktorata za socialne zadeve ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ministrstvo je vlogo teh univerz v preteklosti podpiralo v okviru socialnovarstvenih programov, trenutno pa je po besedah Aleša Kende na področju financiranja zastoj zaradi spremenjenih formalnih pogojev, na daljši rok pa razmišljajo, da bi ponovno umestili tovrstne programe v letne razpise. K. R. Medobčinsko društvo invalidov Žalec in Zveza delovnih invalidov Slovenije vljudno vabita na 16. revijo pevskih zborov in skupin pri društvih invalidov Slovenije v soboto, 17. maja 2014 ob 15. uri v telovadnico I. OŠ Žalec. Nastopilo bo 19 pevskih zborov in skupin. Častno pokroviteljstvo je prevzel Predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor, sopokroviteljstvo pa župani naših občin. Revijo bo vodil g. Tone Vrabl, posnela pa RTV Slovenije. Vstop bo prost. Naročnik oglasa: MDI Žalec Vpeti v okolje in trende Nesprejemljivo čakanje na traso V šolskem letu 2012/2013 je bilo v Glasbeno šolo Risto Savin Žalec vpisanih 468 učenk in učencev, od tega 270 iz žalske občine, 54 iz polzelske, 51 iz preboldske, 63 iz braslovške, 25 iz vranske in 5 iz taborske občine. S tem so bile vse zmogljivosti zapolnjene, je med drugim v poročilu za vse občinske svete zapisal ravnatelj mag. Gorazd Kozmus. »Kot kaže že praksa prejšnjih let, je izredno velik vpis na oddelkih kitare in klavirja, rahlo pa smo uspeli povečati vpis učencev trobil, kar je še posebej razveseljujoče, saj trobila veljajo za slabše obiskan oddelek. Žal nam je, da zaradi težke finančne situacije v državi že kar nekaj časa ni širitve dejavnosti za glasbene šole v Sloveniji, saj pred našimi vrati vsako leto ostane kar nekaj otrok, ki jih zaradi sistematizacije in posledično manjših pedagoških zmogljivosti ne moremo vpisati,« je povedal ravnatelj. Na vprašanje občinskih svetnikov, kako je z otroki, ki jim starši zaradi finančnih razmer v družini ne morejo plačati prispevka oziroma šolnine za glasbeno šolo, je mag. Gorazd Kozmus odgovoril, da deluje na glasbeni šoli sklad, namenjen takim primerom. Starši morajo napisati vlogo, denar za šolski sklad pa zagotavljajo tudi z vsakoletnim dobrodelnim koncertom učencev in učiteljev šole. Prispevki staršev so sicer namenjeni za pokrivanje materialnih stroškov šolanja otrok. Ravnatelj je med drugim povedal, da je maja lani šolsko ministrstvo na žalski glasbeni šoli uvedlo izreden inšpekcijski nadzor, ki pa ni ugotovil nobenih nepravilnosti. Na šoli deluje 22 oddelkov, poleg manjših komornih zasedb tudi šest orkestrov in pevski zbor. Učenci in učitelji nastopajo na šolskih produkcijah, se z velikimi uspehi udeležujejo državnih in Leta 2013 je žalska glasbena šola ustvarila nekaj več kot 1,1 milijona evrov, odhodkov pa je bilo malo manj kot 1,07 milijona. Iz državnega proračuna je šola prejela 74 % prihodkov (1 % manj kot leta 2012), 6 % je bilo prihodkov iz občinskih proračunov za pokrivanje materialnih stroškov (15 % več kot leto pred tem), 19,5 % predstavljajo prihodki od prispevkov staršev, nastopov, donacij in javnih del (3 % višji od lanskih in 7 % višji od načrtovanih). mednarodnih tekmovanj tef sodelujejo na številnih prireditvah po spodnjesavinjskih občinah in na območju celotne Slovenije. Na šoli standardni program, ki ga sofinancira ministrstvo, dopolnjujejo s kar nekaj nadstandardnimi storitvami, kot so čembalo, revijski, citrarski in harmonikarski orkester, pevski zbor in narodno-zabav-ni ansambel. Vse to zagotavljajo v okviru obstoječih zaposlitev (vseh zaposlenih je 38), uspešni pa so bili tudi pri prijavi javnih del, zato so lahko lani zaposlili informatorja, s čimer so povečali tudi varnost otrok. Plesni oddelek, ki se je zelo razširil, samostojno organizira baletne predstave, namenjene širšemu občinstvu, in predstave za osnovnošolce. Ker plesalci nimajo primernih prostorov, jih namerava šola urediti na podstrešju. Ob tem se zavedajo, da občine za takšne investicije nimajo denarja, zato bodo denar skušali zagotoviti z varčevanjem, je povedal ravnatelj mag. Gorazd Kozmus. Temu bo tudi namenjen presežek prihodkov nad odhodki iz preteklega leta. Posebnost žalske glasbene šole je delovanje narodno-zabavnega ansambla učencev. Prav zanje je legendarni Slavko Avsenik napisal skladbo. K. R. Na prvi dan v aprilu se je minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel na pobudo Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice srečal z vodstvom in člani zbornice, predstavniki šaleškega gospodarstva, lokalnih skupnosti in poslanci SA-ŠA regije. Govorili so o trasi 3. razvojne osi in minister je kot najustreznejšo in strokovno podprto varianto trase navedel optimizirano varianto trase F2-2 s priključkom na avtocesto v Šentrupertu. Vendar pa soglasja v vladi o tem ni, je pozneje poudaril minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, razen da se pospeši postopek umeščanja trase v prostor. Načrtovanje trase 3. razvojne osi poteka že 12 let in še vedno ni umeščena v prostor. Leta 2008 je bila predstavljena trasa F2 Velenje - AC priključek v Šentrupertu, ki jo je kasneje predlagala tudi stroka, vendar ministrstvo za kmetijstvo ni dalo soglasja na to traso, zato je takratna vlada odstopila od te trase in začela postopek za traso F3b s priključkom v Podlogu. Tik pred javno obravnavo je vlada tudi to traso umaknila. Če je F2 problematična zlasti zaradi posegov na kmetijska zemljišča, je F3b neprimerna predvsem z vidika varstva narave in vodnih virov. Proti obema trasama sta se izrekli tudi civilni iniciativi v Braslovčah in Podlogu. Potem se je nadaljevala presoja koridorja Velenje - Arja vas, sedanja vlada pa je ponovno sprejela odločitev o nadaljevanju postopka za traso F3b, ki pa je zelo problematična, ker posega v naravno zaščiteno območje. Tako naj bi bila spet na mizi F2-2 trasa. »Ministri in vlade odhajajo in prihajajo, Gorenje pa je že 60 let v Velenju in zaposluje šest tisoč ljudi. Skupaj z BSH vsako leto v državni proračun prek davkov prispeva okoli 100 milijonov evrov, pa nima osnovnega infrastrukturnega pogoja - sodobne ceste do avtocestnega križa,« je med drugim poudaril predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Tudi neodločitev je odločitev, je dodal in ta neodločitev glede ceste lahko pomeni odločitev, da se največje slovensko industrijsko podjetje izseli iz Šaleške doline. Ob tem so gospodarstveniki in predstavniki lokalnih skupnosti v razpravi dodali, da Šaleška dolina potrebuje tako hitro cesto, ki bo čim bliže Zgornji Savinjski dolini, kot regionalno cesto Velenje - Arja vas. Minister Samo Omerzel je kot najbolj sprejemljivo traso hitre ceste opredelil traso F2-2, ki je od prvotne F2 trase nekoliko bliže železnici in se na avtocesto priključi v Šentrupertu. Kot je povedal, podrobnega terminskega načrta še ne more potrditi, vendar pa na ministrstvu za infrastrukturo in prostor nadaljujejo aktivnosti za izvedbo tega projekta. V nadaljevanju bo potrebno dodatno intenzivno usklajevanje z ministrstvom za kmetijstvo in okolje, je povedal minister. Če do dogovora ne bi prišlo, bo dokončno odločitev morala sprejeti vlada. Morda spet nova vlada. K. R. Sodelovali na nacionalnem parlamentu Knjižnice izpolnjujejo svoje poslanstvo Medobčinska splošna knjižnica Žalec je javni zavod, katerega soustanoviteljice so vse spodnjesavinjske občine. »V letu 2013 smo z odgovornostjo in s spoštovanjem ravnali s proračunskimi in z lastnimi sredstvi, temeljito smo premislili vsak strošek, si zelo prizadevali za čim večji delež lastnih sredstev,« je med drugim zapisala v poročilo, ki so ga obravnavali vsi občinski sveti občin soustanoviteljic, direktorica Jolanda Železnik. Lastniški deleži občin v Medobčinski splošni knjižnici so: 12 % Občina Braslovče, 13 % Občina Polzela, 12 % Občina Prebold, 4 % Občina Tabor, 6 % Občina Vransko in 53 % Občina Žalec. Knjižnica ima kar enajst enot, ob tem pa samo 13 zaposlenih, tako da je organizacija dela zelo zapletena zlasti v primeru bolniških odsotnosti, je povedala direktorica in dodala, da tudi nacionalni statistični podatki dokazujejo podhranjenost Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Kljub temu vse enote delujejo kot informacijsko, kulturno, sprostitveno, izobraževalno, komunikacijsko in socialno središče lokalnih skupnosti. Postajajo tako imenovani tretji prostori, kar pomeni, da mnogi prebivalci poleg doma in službe veliko časa preživljajo v knjižnicah namesto v nakupovalnih centrih ali bifejih. Medobčinska splošna knjižnica Žalec je leto 2013 zaključila s presežkom prihodkov. Skupaj je bilo vseh prihodkov nekaj manj kot 472 tisoč evrov, odhodkov pa dobrih 460 tisoč evrov. Primanjkljaj je nastal v občinskih knjižnicah v Braslovčah (557 evrov) in Preboldu (3.832 evrov, tudi zaradi sporazumne odpovedi prejšnje in zaposlitve nove knjižničarke). Upoštevajoč prenose presežkov preteklih let, zavod izkazuje dobrih 22 tisoč evrov presežka. Lani so ustvarili več kot 65 tisoč evrov lastnih sredstev in s tem za 18,5 % presegli finančni plan. Leta 2013 so nabavili za dobrih 116 tisoč evrov knjižničnega gradiva, nekaj manj kot 53 tisoč evrov je zagotovilo ministrstvo. za kulturo, ostalo občine ustano-' viteljice. Da bi dosegli normativ nakupa 250 izvodov na tisoč prebivalcev, bi potrebovali 189.400 evrov. V primerjavi z letom 2012 so lani zabeležili večji vpis v vseh enotah, razen v Preboldu (kjer je bil izjemno povečan vpis leta 2011 ob odprtju nove knjižnice) in v Petrovčah. Med občinskimi knjižnicami je bilo lani največ aktivnih članov (vsaj enkrat v letu si izposodijo ali vrnejo gradivo) v knjižnici na Vranskem (18,8 % vseh prebivalcev) in najmanj v Braslovčah (7,44 %), kjer pričakujejo povečanje števila aktivnih članov po odprtju načrtovane nove knjižnice. Pri- poročena vključenost je 24 % prebivalcev na območju, ki ga pokriva knjižnica. V preteklem letu so bile vse prireditve v knjižnici za obiskovalce brezplačne, je še med drugim povedala Jolanda Železnik. K. R. Udeleženci nacionalnega parlamenta z mentorji iz Savinjsko-Šaleške regije in s poslancem Kavtičnikom; Pina Držan in Anika Jagarinec (tretja oz. četrta z leve) Brglez, d. o. o. Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Spoštovani in zvesti kupci! Vabimo vas, da obiščete naše slaščičarne na Vranskem, v Šempetru, Petrovčah in Žalcu, kjer si boste dan polepšali z raznovrstnimi in s kakovostnimi sladoledi in tudi z drugimi slaščicami iz našega širokega slaščičarskega in pekovskega programa. Posebej vas skupaj z zborom Popseslish KUD Žalec vabimo 2. maja ob 20. uri v dvorano Doma II. slovenskega tabora Žalec, kjer boste uživali ob nastopu tria Gušt, legendarnih zabavljačev iz Splita. Mešanica različnih pesmi je tisto, po čemer se trio Gušt razlikuje od podobnih skupin, in v svojem posebnem aranžmaju vsakega poslušalca dvignejo na noge. V dvorani Državnega zbora RS v Ljubljani je potekal 24. nacionalni otroški parlament na temo razmere v družbi. Savinjsko-Šaleško regijo je zastopalo šest mladih parlamentarcev, ki so jih izbrali na regijskem otroškem parlamentu v Velenju, iz Spodnje Savinjske doline pa sta se dogodka v Ljubljani udeležili Anika Jagarinec, učenka OŠ Polzela, in Pina Držan z OŠ Petrovče. Naši predstavnici sta se odlično odrezali in bili izbrani tudi za poročevalki o delu po skupinah, poleg tega sta se suvereno vključevali v pogovor. Mladim so prisluhnili in odgovarjali na njihova vprašanja predsednik RS Borut Pahor, predsednica vlade Alenka Bratušek, varuhinja človekovih pravic dr. Vlasta Nussdorfer, nekateri ministri, poslanci in najvišji predstavniki različnih nacionalnih organizacij. S svojim obiskom jih je počastila tudi posebna predstavnica generalnega sekretarja Združenih narodov Marta Santos Pais. Popoldne so se mladi parlamentarci udeležili okrogle mize ob 25. obletnici Konvencije o otrokovih pravicah z naslovom Prihodnost naše družbe, ki jo je pripravilo ministrstvo za zunanje zadeve in je bila namenjena temu, da otroci in mladostniki izrazijo svoje poglede na trenutno stanje otrokovih pravic in svoj položaj v družbi ter na razvoj sveta v prihodnje. »Po uvodnem delu otroškega parlamenta smo se razdelili v skupine. Sodelovala sem v skupini z naslovom Uresničevanje ciljev. Pogovarjali smo se približno eno uro, nato pa je sledila izbira učenca, ki bo poročal v veliki dvorani državnega zbora. Imela sem čast, da sem bila izbrana. Predstavila sem delo skupine in se obenem potrudila predati mnenje učencev celotne regije. Iskreno upam, da mi je to uspelo. Po končanem zasedanju smo se udeležili še okrogle mize o otrokovih pravicah. Celoten dan se mi je zdel prekrasen in upam, da bom še kdaj imela priložnost zastopati našo šolo, občino, regijo ali celo državo,« je strnila svoje vtise Anika Jagarinec T. T. Spet zlate, najbolj pa sladke potice Danica Uplaznik, pobudnica in organizatorka festivala, med podelitvijo priznanja najstarejši udeleženki festivala, 94-letni Mariji Hvala Dobitnice najvišjega priznanja - znaka kakovosti za trikratno zaporedno osvojitev zlatega priznanja (z leve): Anica Golavšek, Jana Praprotnik, Marija Vozlič in Cvetka Svet Kulturno društvo Anton Schwab Prebold je v sodelovanju z Občino Prebold in dosedanjo glavno organizatorko Festivala potic Danico Uplaznik v petek, 11. aprila, v Aninem domu organiziralo že 11. prireditev Festival potic. Prispele potice in kolače je dopoldan ocenjevala strokovna komisija, zvečer pa so se v dvorani Aninega doma udeležili slovesne prireditve z odprtjem razstave potic in podelitve priznanj, domači župnik Damjan Ratajc pa je opravil blagoslov. Letos je komisija ocenjevala skupaj 65 potic in kolačev. Festivala so se udeležili mojstri potic in kolačev iz Krškega, Kamnika, z Bizeljskega, iz Zgornje Savinjske doline, Šmartnega v Rožni dolini, Vojnika, Slovenskih Konjic, največ pa jih je bilo seveda iz Spodnje Savinjske doline. V devetčlanski komisiji je sodelovalo kar nekaj priznanih strokovnjakov za potice, med njimi Jožica Pravst, Romana Gričnik in Jože Fideršek. Ocenjevali so zunanji videz izdelka, Že desetič dren in potice barvo in okus skorje in sredice, nato pa 41 poticam podelili zlato priznanje, 13 jih je prejelo srebrno in 3 bronasto priznanje. Med dobitniki priznanja je bila 94-letna Marija Hvala iz preboldskega doma starejših. Najvišje priznanje - znak kakovosti so za trikratno zaporedno osvojitev zlatega priznanja prejele štiri udeleženke, in sicer Marija Vozlič iz Prebolda, Jana Praprotnik z Gomilskega, Anica Golavšek iz Matk in Cvetka Svet iz Šempetra. Med najuspešnejšimi vse več moških Med najuspešnejšimi udeleženci je bil letos tudi Janez Železnik iz Zgornje Savinjske doline. Prejel je kar štiri zlata priznanja, in sicer za orehovo, lešnikovo, rožičevo in korenčkovo potico. Povedal nam je, da je peka potic njegova specialiteta in dodal: »Osem let sem delal v pekarni, vendar sem pretežno pekel kruh. Ker sem želel v peki doseči nekaj več in biti čim bolj kreativen, sem doma začel peči potice. Zdaj ob praznikih pa tudi ob kakšni drugi priložnosti z veseljem zamesim testo in pripravim nadeve ter ustvarim hkrati več vrst potic. Festivala v Preboldu sem se z veseljem udeležil, še posebej, ker gre za dobrodelnost, saj bodo potice razdelili po domovih za starejše. Letos sem prvič sodeloval na tem festivalu, zagotovo bom tudi v prihodnje.« Preboldski župan Vinko Debelak je dejal, da je Festival potic poseben dogodek, kul- Ob vsakoletni razstavi velikonočnih jedi pripravijo v Drešinji vasi tudi blagoslov V dvorani gasilskega doma v Drešinji vasi so tamkajšnji vaščani v sodelovanju z gasilci in s Turističnim društvom Petrovče v velikonočnem času pripravili že 10. razstavo velikonočnih jedi z naslovom Ko zacveti dren in zadišijo potice. Ob odprtju razstave je zbrane najprej pozdravil Jože Stepišnik, ki ima največ zaslug za postavitev te zanimive razstave. Poudaril je, da se v Drešinji vasi že deseto leto trudijo predstaviti velikonočno kuli- nariko in druge običaje naših prednikov ob tem največjem cerkvenem prazniku. Na 41 mizah so razstavljali številni razstavljavci s širšega celjskega območja. Obiskovalci pa so ob butari velikanki občudovali ljubenske potice, drevesne gobe, postne jedi, križce in seveda tradicionalni slovenski žegen, potice in druge velikonočne jedi, pirhe ter izdelke, ki so nastali v ustvarjalnih delavnicah malčkov petrovškega in levškega vrtca ter varovancev Centra za varstvo in delo Golovec. Predstavile so se tudi članice petrovškega odbora Društva podeželskih žena Občine Žalec, OŠ Petrovče pa je s pravljičnimi minutami in svojo ustvarjalnostjo pripomogla k nastanku domiselne razstave. Razstavo je blagoslovil pater Ivan Arzenšek, dogodek pa so s svojimi nastopi popestrili Aljaž Stepišnik z igranjem na kitaro in pevci cerkvenega mešanega pevskega zbora pod vodstvom Marte Strahovnik. T. Tavčar Potice so razdelili domovom za starejše turna dediščina, ki jo je treba ohranjati tudi v prihodnje. Zahvalil se je Danici Uplaznik in ostalim članicam društva podeželskih žena, ki so desetletje pripravljale festival, hkrati pa čestital novemu organizatorju - Kulturnemu društvu Antona Schwaba, ki seje odločilo nadaljevati s to tradicijo. Potice v domove za starejše Organizatorji so najprej predstavili pomen potic v slovenskem prostoru in dediščino, saj je o tem pisal že Valvasor. Za prijetno vzdušje so poskrbeli mladi glasbeniki narodno-zabavnega tria Ne vem še, prijetno pa je bilo tudi po uradnem delu. Potice so tudi letos podarili domovom za starejše na Polzeli, Grmovju in Vranskem in tako razveselili tamkajšnje oskrbovance, ki pravijo, da po njihovi zaslugi jedo najboljše potice v Sloveniji. D. Naraglav Trinajsti pohod za zdravje Prvi pohodniki z vodstvom pohoda pred ciljem Prva aprilska nedelja je bila tudi letos v znamenju vsakoletnega pohoda za zdravje, ki ga je že trinajstič organiziral javni zavod Žalske lekarne v sodelovanju z Občino Žalec ter ob pomoči vodnikov planinskih društev iz Galicije in Žalca. Dogodka se je udeležilo več kot 500 pohodnikov iz Savinjske doline in drugih slovenskih krajev. Na pohod, ki ga vsako leto organizirajo v počastitev svetovnega dneva zdravja, so se podali iz Športnega centra Žalec, nato pa preko Gotovelj, Podloga, mimo Jame Pekel in preko Požarišča do Lovskega doma Rinka na Sv. Jedrti nad Gotovljami in v dveh urah prehodili dobrih deset kilometrov poti. Tudi letos so se organizatorji izkazali, k uspešni orga- nizaciji.pa je svoje dodalo tudi lepo vreme. Pohodnike so na cilju pogostili z zdravim obrokom hrane in s sadnim čajem in jih seznanili z zdravim načinom življenja. Za dobro razpoloženje ob glasbi je letos poskrbel pianist Gregor Krajnc, zbrane pa je pozdravila in nagovorila direktorica Žalskih lekarn Nataša Čater. »Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je letošnji svetovni dan zdravja posvetila boleznim, ki jih prenašajo vektorji oziroma prenašalci. Prenašalci so največkrat členonožci, mednje pa uvrščamo komarje, klope, peščene muhe, uši in bolhe. Zato je geslo letošnjega svetovnega dneva zdravja »Majhen ugriz - velika težava«. Vektorske nalezljive bolezni prenašajo klopi, najpogostejši pa sta klopni meningoencefalitis in lym-ska borelioza. Po preliminarnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je lani v Sloveniji zaradi lymske borelioze zbolelo 6.938 oseb, zaradi klopnega menigoencefa-litisa pa 310 oseb. Vbod klopa je sam po sebi majhna nadloga, lahko pa povzroči pojav resnih zdravstvenih težav. Smiselno ga je preprečiti z uporabo repelen-tov ali pa vsaj skrajšati čas, ko je klop prisesan, tako da se po obisku narave skrbno pregledamo in odstranimo klope. Na NIJZ zato svetujemo primerno zaščito pred klopi,« je med drugim povedala direktorica Žalskih lekarn Nataša Čater in dodala, da je zelo vesela, da je tudi letos pohod tako dobro uspel. D. Naraglav Ekipa Žalskih lekarn ponovno poskrbela za dobro organizacijo pohoda Butare velikanke postale tradicija Fantje z butaro velikanko iz Drešinje vasi v Petrovče Butara velikanka iz Matk pred blagoslovom pri Aninem domu V času priprav na cvetno nedeljo nas zdaj že tradicionalno zanima, kdo bo naredil najdaljšo, največjo, najbolj bogato butaro v dolini. Tudi letos nas tradicionalni organi- zatorji niso razočarali. Morda še pomembneje pri izdelavah teh tradicionalnih okrasij cvetne nedelje pa je druženje krajanov različnih starosti na številnih delavnicah. Z dvanajstletno tradicijo izdelovanja butare velikanke se lahko pohvalijo v Kaplji vasi, nekoliko krajšo pa v Matkah, v Občini Prebold. Letos so v Kapli vasi ustvari- Krasitev velikonočnih drevesc Vodja delavnice Savina Vybihal s knjižničarko Leo Felicijan in z najmlajšimi udeleženci delavnice V Občinski knjižnici Prebold so v sredo, 16. aprila, pripravili zanimivo velikonočno delavnico, v kateri so udeleženci krasili velikonočna drevesca. Delavnico je vodila Savina Vybihal, glavni poudarek pa je bil na okraševanju drevesc, ki jih po končanih praznikih ne zavržemo, ampak lahko rastejo naprej v lončku ali na vrtu, kamor ga posadimo. D. N. Velikonočna maša v domu upokojencev Stanko Novak in Srečko Romih sta pomagala osebju doma pri prevozu oskrbovancev k maši Veliko noč so slovesno praznovali tudi v domu upokojencev v Seneku. Tamkajšnji oskr-, bovanci so se zbrali pri sveti maši ter prisluhnili kuratu v domu Janezu Bračunu in župniku Jožetu Kovačcu. Med obredom svete maše so prepevali pevci cerkvenega otroškega pevskega zbora Cekinčki, ki ga vodi Mateja Stražar, in domskega mešanega pevskega zbora pod vodstvom Brede Kralj. Ob prepevanju velikonočnih pesmi so v Kristalni dvorani doma upokojencev v Seneku pričarali prijetno medgeneracijsko vzdušje. T. T. li klasično butaro velikanko, dolgo blizu 20 metrov, medtem ko so vsa prejšnja leta izdelovali butaro bandero (sa-mostoječo butaro). Letošnja je bila zato debelejša in težja, tako da jo je moralo nositi okrog 25 fantov in mož, pri izdelavi pa je sodelovalo še najmanj toliko vaščanov. Okrog 16 metrov dolgo in zelo lepo okrašeno butaro so iz pet kilometrov oddaljene vasi do župnijske cerkve sv. Pavla prinesli fantje in možje iz Matk. Ti so po končanem blagoslovu butaro odnesli nazaj v svojo vas, butara iz Kaplje vasi pa krasi vhod v župnijsko cerkev. Za izdelavo butar so morali fantje nabrati veliko število leskovih palic in jih povezati v butaro. Precej dela so imeli tudi z izdelavo »pušeljca« na vrhu butare. Ta je narejen iz pušpana, drena, božjega lesa ali bodike, vresja, okrasne tise, lovora in več kot deset vrst rož in cvetočih grmovnic. Člani Prostovoljnega gasilskega društva Drešinja vas in Turističnega društva Petrovče so letos izdelali butaro velikanko, dolgo nekaj manj kot 16 metrov. Izdelovali sp jo dva dni, na cvetno nedeljsko jutro pa so jo fantje odnesli k blagoslovu k pe-trovški baziliki, kjer so jo privezali ob zvonik bazilike, da so si jo lahko ogledali številni verniki, ki so se na cvetno nedeljo udeležili svete maše. Večina je butarice, bolj ali Butara velikanka iz Kaplje vasi ob portalu cerkve sv. Pavla manj domiselno povezane, ali zgolj oljčne vejice prinesla s seboj, kar pa ni zmanjšalo občudovanja velikanke. Iz blagoslovljenega lesa bodo mnogi, kot veleva tradicija, napravili križce in jih namestili na hiše, gospodarska poslopja ali jih odnesli na polja, saj po ljudskem verovanju ščitijo dom in odganjajo nesrečo. T. T., D. N. www.petrovce.si K petek, 23. 5.. OB 20.00 GObOia, 24. 5. m ori 9.00 OH 9.00 OR 9.00 OB I0.00 OH 13.00 Oo 15.00 NEDELJA, 25 5. 10.00 18.00 20.00 TOREK. 27. 5., ob 17.00 SREDA, 28. 5. 17.00 15.00 21.00 SOBOTA. 31. 5. ob 13.00 on 15 00 ob 17.00 OB 17.00 ob 18.00 nedelja, 1. 6. OB 9.00 ob 16.00 ob 19.00 JAZZ KONCERT VINCENT COLOUR QUARTET Hostel plus Caffo Petrovče 20.00 četrtek, 29. 5„ ob 19.30 petek, 30. 5. 17.00 20.00 TENIS TORNIR NAMIZNI TENIS TURNIR KMEČKA TRŽNICA KOŠNJA PO STARIH OBIČAJIH NOGOMETNI TURNIR ZA NAJMLAJŠE 9. ROBIJEV MEMORIAL ❖ tenis IgriSče Petrovče telovadnica, Oš Petrovče Obrezov kozolec na Zaloški Gorici Obrezov kozolec na zaloški Gorici igrišče Dobriša vas igrišče Dobriča vas PETROVSKI POZDRAV POMLADI TRIATLONČEK, GLEDALIŠČE, DELAVNICE KONCERT MANCA IZMAJLOVA TURNIR KOŠARKA Dvorec Novo Celie Hmeljarski dom Petrovče igrišče Drešinja vas igrišče Mala Pirešica City Cats Amovski gozd TURNIR ODBOJKA - BEACH WOLLEY TEMATSKI DAN V CITY CATS-U potopisno predavanje, modna revija, degustacija, glasba KONCERT vokalni ansambel MUSICA Maribor Bazilika Mater e Božje Petrovče KONCERT GODBA NA PIHALA PREBOLD šotor Drešinja vas GASILSKO TEKMOVANJE ZA POKAL KS KONCERT ZBOROV PETROVSKE KS ZABAVA Z VEŠKIMI DEČKI igrišče ob Vrtcu Petrovče šotor Drešinja vas NOGOMETNI TURNIR VAŠKIH SKUPNOSTI - osnovnošolci NOGOMETNI TURNIR VAŠKIH SKUPNOSTI - člani SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 100 LETNICI GASILSKEGA DRUŠTVA DREŠINJA VAS POHOD PO POTEH KS PETROVČE GODBA NA PIHALA SLOVENSKE VOJSKE igrišče Drešinja vas igrišče Drešinja vas šotor Drešinja vas KS Petrovče šotor Drešinja vas LEPA NEDELJA - SLOVESNA MAŠA S PROCESIJO NOGOMET duhovniki PAX - SLO, HR SLO REPREZENTANCA NOVINARJEV, VETERANI PETROVČE DRUŽABNO SREČANJE Z ŽIVO GLASBO Bazilika Matere Božje Petrovče igrišče Dobriša vas i Igrišče Dobriša vns \l Naročnik objave: Krajevna skupnost Petrovče Postopki na sodiščih, delavci v stiski Mlekarna z dobičkom Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob podeljuje priznanje Primožu Cizeju Kronanje nove mlečne kraljice znanja zvestim proizvajalcem mleka. Največji proizvajalec med kmetijskimi zadrugami je Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga, ki je v preteklem letu za Mlekarno Celeia proizvedla kar 24.712.691 litrov mleka. Na drugem mestu je Kmetijska zadruga Šmarje z 11.890.035 litri, na tretjem pa Kmetijska zadruga Šaleška dolina z 9.954.065 litri mleka. Med posameznimi proizvajalci je vodilni Harald Konečnik iz Šentjanža z 972.777 litri mleka, sledita mu Frančišek in Jožica Rotnik iz Raven pri Šoštanju s 554.714 litri mleka, na tretjem mestu pa s 497.777 litri mleka Marko Zlatar iz Zgornjega Vižinga pri Radljah. Med zadrugami v Spodnji Savinjski dolini je največ mleka oddala Mlekarska zadruga Arja vas (2.801.831), sledijo Hmezad KZ Gotovlje (2.502.073), KZ Polzela (2.468.299), Hmezad KZ Šempeter (1.838.050), KZ Vransko (1.796.560), Hmezad KZ Braslovče (1.725.874), Hmezad KZ Petrovče (1.565.640) in KZ Savinjska dolina (1.166.818). Med posameznimi pridelovalci pa so največ mleka v Spodnji Savinjski dolini oddali Primož Cizej iz Podvina (412.798), Benjamin Flere iz Letuša (401.055), Franc Brišnik iz Prekope (372.425), Franc Satler iz Založ (347.478), Marjan Škafer iz Go-tovelj (320.675), Andrej Bizjak s Polzele (309.440) itd. T. Tavčar Zaposleni v Hotelu Štorman so se odločili Dan pred odločanjem celjskega sodišča o predlogu stečaja gostinca Zvoneta Štormana je njegov pravni zastopnik na sodišču vložil predlog prisilne poravnave. To je zaposlene v celjskem hotelu Štorman spodbudilo k stavki, saj bi bili v primeru stečaja upravičeni do vsaj nekaj sredstev iz jamstvenega sklada, v primeru prisilne poravnave pa so še vedno brez denarja. Dejavnost ta čas še edinega delujočega Štormanovega lokala v Šempetru je prevzela hči Elizabeta Štorman z novoustanovljeno družbo z omejeno odgovornostjo. Ob tem pa teče še nekaj sodnih postopkov. Štormanovi delavci so zaradi uvedbe prisilne poravnave začeli 26. marca s stavko pred matičnim lokalom v Šempetru, stavkati pa so nameravali vsak dan za dve uri. Zahtevajo izplačilo plač, regresov in odpravnin, nekateri so bili brez plač 11 mesecev, neplačanih prispevkov pa naj bi bilo za kar 2,7 milijona evrov. 31. marca so stavko začasno zamrznili, ker so jim varnostniki zaprli dostop do parkirišča pred lokalom. Z Zvonetom Štormanom pa niso mogli govoriti, saj je na bolniškem dopustu. Sodnih postopkov v zvezi s za stavko primerom Štorman je še več. Med drugim je okrajno sodišče v Žalcu izdalo prehodno sodno odločbo, da se lokal v Parižljah vrne Zvonetu Štormanu kot dolgoletnemu najemniku. Rok za vrnitev je bil 1. april, sodni postopek pa so začeli zato, ker so lastniki objekta zaposlenim v tem Störmanövern lokalu prepovedali vstop. Štorman naj ne bi poravnal vseh najemnin, zato naj bi lastniki sami želeli nadaljevati z gostinsko dejavnostjo. Sodišče je z začasno odredbo vrnilo lokal Štormanovim, ki želijo ponovno odpreti vrata lokala, vendar pa bodo verjetno to lahko dosegli le z izvršbo. Usoda tega lokala naj bi bila znana v tem tednu. Medtem je tudi Zvone Štorman 23. marca vložil predlog za stečaj hčerinskega podjetja NKBM KBM Leasinga, d. o. o., ki naj bi mu na osnovi neskrbne prodaje hotela dolgovala več kot tri milijone evrov. To odločitev so po skrbni presoji sprejeli kot edini mogoč in nujen ukrep za čim večje poplačilo nastalega dolga, pravijo pri Štormanu. Pri tem so upoštevali zakonske predpise in dejstvo, da je dolžnik po dosegljivih podatkih plačilno nesposoben in nelikviden, saj je imel ob vložitvi predloga za Pomoč Polzeli, delavcem plače Mlekarna Celeia, največja slovenska mlekarna v večinski zadružni lasti, je lani poslovala z dobičkom. Direktor Mar- stečaj že več kot 15 dni blokiran transakcijski račun. Vložitev predloga za stečaj prinaša koristi vsem upnikom, ne le podjetniku Štormanu, saj omogoča enakomerno in pravično poplačilo njihovih terjatev, so zapisali pri Štormanu, enako kot pred tem v KBM Leasing, ko so predlagali Štormanov stečaj. Vložitev stečaja med drugim onemogoča, da bi bili upniki oškodovani zaradi morebitnih nadaljnjih dolžnikovih prodaj nepremičnin. Stečajni upravitelj lahko za najmanj leto dni nazaj izpodbija pogodbe, ki so oškodovale premoženje dolžnika, tudi pogodbo, sklenjeno za prodajo Hotela Štorman, ki jo je KBM Leasing sklenil s podjetjem Eurotas. K. R., foto: T. T. jan Jakob je o poslovanju mlekarne med drugim poudaril, da so lani od 17 kmetijskih zadrug (1220 proizvajalcev mleka) odkupili 89 milijonov litrov mleka, svojo proizvodnjo pa usmerili predvsem v proizvodnjo različnih fermentiranih izdelkov, poltrdnih sirov in konzumnega mleka. Ustvarili so 60 milijonov evrov od prodaje, od tega 74 odstotkov na domačem in 26 na tujih trgih (Italija, Hrvaška, Anglija, BiH, Makedonija, Kosovo in Črna gora). Marjan Jakob je prepričan, da so prav s tem prihodke v času, ko potrošnja mlečnih izdelkov na slovenskem trgu pada, povečali za osem odstotkov, kar je verjetno po njegovem mnenju posledica usmeritve v proizvodnjo brez gensko spremenjenih organizmov. Mlekarna Celeia je poslovno leto zaključila z okrog 700 tisoč evri dobička. To leto nameravajo na trg poslati še trajno smetano in kajmak ter skuto s sadjem, med naložbami pa je Jakob izpostavil novo linijo za pakiranje sirov po zahtevah italijanske diskontne verige. Največ dogovarjanj tudi letos pričakujejo pri določanju odkupnih cen mleka. Trenutno kmetje v povprečju za liter mleka prejmejo 38,86 centa. Na razglasitvi mlečne kraljice Zelene doline Slovenije za leto 2014 v Rogaški Slatini so ta laskavi naziv izmed petih kandidatk podelili 24-letni študentki Nataliji Dečman iz Šmarja pri Jelšah. V nadaljevanju so že 32. leto zapored podelili tudi pri- Lastnik Hotela Štorman v Celju je še vedno KBM Leasing in ne družba Eurotas, ki naj bi plačala le 100.000 evrov pologa in 15.000 mesečnega obroka. Še vedno poteka spor zaradi motenja posesti in tudi tožba za vrnitev lastninske pravice na hotelu. Novi lastnik je v začetku januarja hotel prevzel nezakonito, trdijo v Hotelu Štorman, zaradi česar je vložena tudi odškodninska tožba. Veliko dobrih vin Petčlanska komisija pod vodstvom mag. Antona Vodovnika med ocenjevanjem vin V dvorani Kmetijske zadruge Petrovče je 7. aprila pod okriljem Društva savinjskih vinogradnikov in pod vodstvom mag. Antona Vodovnika potekalo ocenjevanje vin. Med 55 (lani 88) vzorci je bilo z oceno za zlato diplomo ocenjenih 26 (lani 54) vin. Tokrat so dosegli skupno povprečno oceno 17,99 (lani 18,07). Največ je bilo ocenjenih vzorcev vina bele zvrsti, najvišjo oceno pa je prejelo vino Dušana Mastnaka, in sicer 18,27. Med modrimi frankinjami, ki so bile druge po številu zastopanosti, je najvišjo oceno prejel Vili Vengust (18,30). Dušan Mastnak je prejel naj višjo oceno med rdečimi zvrstmi (17,57), Rado Gašparič med roseji (17,77), Izletniška kmetija Mlinar med rumenimi mu- škati (18,20), Janko Praprotnik med zweigelti (18,10), Emil Medvešek je prejel najvišjo oceno za laški rizling (18,23), Rudi Janežič za so-vinjon (18,20), Miran Kovač za beli pinot (18,30), Milan Krašovec za šardone (18,37) in renski rizling (18,20), v tej kategoriji sta si z Adolfom Sevčnikarjem delila najvišjo oceno (18,20), Slavko Pižorn pa je imel najboljši kerner (18,30). Mirko Krašovec je najvišjo oceno (18,90) prejel tudi za sovinjon med vini posebnih kakovosti. Vinogradniki so ob tej priložnosti prisluhnili tudi predavanju Iris Škerbot z žalske enote KGZS, ki je zbranim spregovorila o novostih na področju zaščite trte. Svečana razglasitev rezultatov s podelitvijo diplom, kulturnim programom ter pokušnjo najbolje ocenjenih vin bo maja. T. Tavčar Vlada je po dolgem pričakovanju le sprejela sklep o dodelitvi pomoči polzelski tovarni nogavic, še prej pa je pristojno sodišče v Celju sprejelo sklep o uvedbi postopka prisilne poravnave v Tovarni nogavic Polzela. In prejšnji teden so delavci dobili marčevske plače. Za prisilnega upravitelja je sodišče že pred časom imenovalo Kristijana Antona Kontarščaka. Po sklepu sodišča sta oblikovana tudi upniška odbora, in sicer odbor navadnih in ločitvenih upnikov. Ob predpostavki, da bo postopek prisilne poravnave trajal pol leta in da bo terjatve prijavilo 620 upnikov, sodišče od polzelske tovarne nogavic zahteva, da založi skoraj 43 tisoč evrov predujma za stroške postopka. Če Polzela tega denarja ne bo poplačala, bo sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave, tovarno nogavic pa poslalo v stečaj. Polzeli bo vlada pomagala s poroštvom države za 500 tisoč evrov kratkoročnega kredita in s polmilijonskim kratkoročnim kreditom za čas priprave programa prestrukturiranja. Državna pomoč velja za pol leta, družba Polzela pa je za zavarovanje zagotovila ustanovitev zastavne pravice na nepremičnem premoženju družbe. Državna pomoč je dodeljena pod odlo-žnim pogojem, saj jo mora na podlagi posamične priglasitve odobriti še Evropska komisija. Če bo v pol leta od nakazila sredstev Evropski komisiji predložena vloga za dodelitev državne pomoči za prestrukturiranje, skupaj s programom prestrukturiranja družbe Polzela, se veljavnost poroštva in trajanje kratkoročnega kredita podaljša do datuma odločitve Evropske komisije o skladnosti državne pomoči za prestrukturiranje s pravili skupnega evropskega trga. V tem času naj bi se tudi izkazalo, kako bo s strateškim partnerjem, ki naj bi se po napovedih predsednice uprave Karmen Dvorjak priključil Polzeli, ko bo odobrena državna pomoč. T. T. Družba je 17. aprila preko spletnega portala Ajpes objavila poročilo o poslovanju v prvih treh mesecih. Kot navaja predsednica uprave Karmen Dvorjak, je polzelska tovarna nogavic v tem obdobju poslovala v težkih okoliščinah, saj je imela od 10. januarja pa vse do uvedbe postopka prisilne poravnave blokirane račune. Kljub temu je tovarna nogavic ohranila kupce in 17. marca vložila na sodišče predlog za prisilno poravnavo. Kot poudarja Dvorjakova, je tovarna poslovala z gotovino, predvsem pa v želji, da bi ohranila skoraj 300 delovnih mest. Sicer je polzelska tovarna nogavic v prvih treh mesecih ustvarila 1,3 milijona evrov prihodkov, ob tem pa zabeležila 810 tisoč evrov izgube. Dvorjakova še dodaja, da bi bili lahko prihodki višji, če bi tovarna nogavic poslovala normalno oziroma bi lahko kupila material za vsa naročila kupcev. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM april 2014 1! 'V' Studijska tura turističnih novinarjev Del turistične ponudbe Med pozdravom Matjaža Juterška in šefa gostišča Sebastjana Možine Med ogledom nekropole Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in TD Šempeter sta v sodelovanju z ljubljanskim in celjskim zavodom za turizem v petek, 18. aprila, sodelovala pri izvedbi tretje študijske ture v okviru projekta oziroma dejavnosti v počastitev 2000 let Emone. Tokratna študijska tura je bila namenjena novinarjem, ki v naši državi pokrivajo področje turizma. Ture se je udeležil tudi predsednik združenja turističnih novinarjev FIJSLOV Drago Bulc, udeleženci pa so tokrat spoznali Rimske terme v Rimskih Toplicah, kjer so tudi prespali, rimsko zgodovino Celja - Celeie, nato pa so se odpravili na ogled Rimske nekropole v Šempetru, kjer so bili med drugim pokopani najvplivnejši rimski veljaki nekdanje Celeie. Po antičnem parku jih je popeljala dolgoletna vodnica Martina Terglav, ki je postregla tudi z zanimivimi zgodbami posameznih grobnic, med drugim tudi z zgodbo o Zevsu in Evropi. Ob tej priložnosti so jim postregli rimsko medico in savinjsko termalno pivo Kukec. S kulinariko so jih po ogledu razvajali tudi na turistični kmetiji v Gotovljah, dvodnevno druženje pa so zaključili v Ljubljani, kjer so spoznavali rimsko zgodovino naše prestolnice. D. N. V gostišču Pri Sebastjanu v Žalcu, kije svojo ponudbo popestrilo tudi z raznimi prireditvami, so v petek, 11. aprila, pripravili zanimiv kulinarični večer, ki so ga oblikovali dalmatinski ribiči in kuharji ter savinjski vinogradniki. Prireditev, ki so jo poimenovali Kulinarični most med Dalmacijo in Savinjsko dolino, je projekt, ki se izvaja s pomočjo Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec in Društva savinjskih vinogradnikov in je del projekta razvoja podeželja. Direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek je povedal, da je lahko ta projekt turistična nadgradnja Savinjske doline, ki je kot celota lahko še uspešnejša in zanimivejša za turiste. »Delovati želimo na kulinaričnem področju, ki je sestavni del turistične ponudbe. Poleg hrane sodijo k temu tudi naše savinjsko svetlo in temno pivo Kukec ter vina savinjskih vinogradnikov. To je začetek zgodbe, ki jo želimo nadaljevati in nadgrajevati skupaj s podjetnimi gostinci. Dejstvo je, da moraš preseči neke obstoječe normative, če želiš doseči nekaj več, boljšega, drugač- Ustavno sodišče je zadnji marčevski petek razveljavilo zakon o davku na nepremičnine. Da ne bi občine ostale brez svojih izvirnih prihodkov, so ustavni sodniki odločili, da občine tudi v letošnjem letu odmerijo prejšnje tri davke s tega področja, tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Geodetska uprava RS (GURS) je prenehala z vsemi dejavnostmi za izračun davka, lastnikom nepremičnin pa svetovala, naj kljub odločitvi ustavnega sodišča uredijo podatke, saj se podatki in vrednost nepremičnin še vedno uporabljajo tudi za druge namene. Geodetska uprava je ukinila brezplačno telefonsko številko, sistem naročanja in delo ob sobotah, vse že naročene stranke pa bodo sprejeli. Lastnike, katerih podatki o nepremičninah niso usklajeni oziroma pravilni, pozivajo, naj stvari uredijo med uradnimi urami na območnih geodetskih upravah in pisarnah. Za izračun vrednosti nepremičnin so ključni podatki o lokaciji nepremičnine, dejanski rabi dela stavbe, površini, letu gradnje in obnov. Za nega. Tokrat želimo dokazati, da lahko savinjski fižol sivček zelo dobro jemo skupaj s sipo oziroma hobotnico ali da se lahko tunina pašteta dopolnjuje s savinjsko domačo klobaso, ob tem pa se prileže savinjsko pivo. Na ta način gremo preko nekih ustaljenih meja in dokazujemo, da se da narediti nekaj več, drugačnega in za turizem privlačnejšega. Želimo si, da bi se v okviru Zbornice zasebnega gospodarstva zbrala skupina nosilcev, ki bodo imeli skupne cilje in zanimanje za tovrstno promocijo in delovanje te kulinarične zgodbe. Pomembno je, da bodo delovali v tem kontekstu in da bo to promocija naše pravilno uporabo podatkov pa so najpomembnejši podatki o lastništvu, naslovu stavbe (hišni številki) in številki stanovanja. Geodetska uprava bo vpoglede v podatke o nepre- doline, hmelja in ob kulinarični ponudbi savinjskega piva Kukec, vse skupaj pa pomemben turistični proizvod, ki bo ostal gostu v lepem in prijetnem spominu,« je dejal Matjaž Juteršek. V nekajurnem večeru so udeleženci spoznavali dalmatinsko kulinariko morskih jedi v povezavi s savinjskimi sestavinami, pivom in z vini savinjskih vinogradnikov, ki sta jih udeležencem predstavila predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič in savinjska vinska kraljica Suzana Čakš. Kulinarični večer so popestrili z video predstavitvijo Dalmacije in dalmatinsko glasbo. D. Naraglav mičninah in izpis zbirnih podatkov uredila skladno z odločitvijo ustavnega sodišča, spremembe pa bodo vidne v vpogledih v podatke naslednji dan po njihovi spremembi. K. R. Na ZKŠT Žalec so povedali, da je eden izmed dosedanjih rezultatov študijskih tur aktivno sodelovanje s turistično agencijo Slovenia Explorer, ki ima enkrat tedensko razpisan izlet, ki poleg ostale slovenske rimske ponudbe vključuje tudi žalsko občino z Rimsko nekropolo. Poleg predstavljenih dejavnosti se bosta ZKŠT Žalec in TD Šempeter letos udeležila številnih promocijskih in predstavitvenih dogodkov v središču Ljubljane. Z namenom pospešiti sodelovanje s turističnimi agencijami se bo ZKŠT Žalec udeležil slovenske turistične borze v Novi Gorici, kjer bo predstavil številne turistične programe za skupine, ki temeljijo na zgodbah. RazVoina attendi a Savini a Ullce herola s,ane,a 3,33,0 2a,ec- f “ V** ‘'"•'"V" (e/.; 03/713 60 60; 713 66 64; fax: 03/713 6Q 70 Gospodarsko interesno združenje e- pošta: ra.savlnja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.sl Eel____________________________________________________________________________________________________ AKTUALNE INFORMACIJE - MAJ 2014 JAVNI RAZPISI V TEKU Slovenski podjetniški sklad Pl 2014 - Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (Ur. 1. RS, št. 21/2014). Rok: 15. 5. 2014. Informacije: mag. Boštjan Vidovič, 02/234 12 64, bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. Pl TIP 2014 - Garancije Sklada za bančne kredite za tehnološko inovativne projekte (Ur. 1. RS, št. 21/2014). Rok: 20. 5. 2014. Informacije: mag. Boštjan Vidovič, 02/234 12 64, bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. Regionalni center za okolje za vzhodno in srednjo Evropo Drugi javni razpis za male projekte NVO v okviru finančnih mehanizmov EGP in Norveške (Ur. 1. RS, št. 21/2014). Rok: 30. 5. 2014 do 12. ure. Informacije: www.norveski.nvosklad.si. Zavod RS za zaposlovanje Zaposli.me (spletna stran ZRSZ). Rok: 29. 8. 2014. Informacije: martina.stanonik@ess.gov.si. Javno povabilo delodajalcem za izvedbo projekta v okviru programa Zaposli me plus (spletna stran ZRSZ). Rok: 30. 6. 2014. Informacije: martina.stanonik@ess.gov.si. Delovni preizkus in povračilo stroškov delovnega preizkusa za mlade brezposelne, prijavljene na zavodu (spletna stran ZRSZ). Rok: do porabe sredstev, najdlje do 1.9. 2014. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah. Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013 (spletna stran ZRSZ). Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 1. 7. 2014. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah. Javna agencija SPIRIT Slovenija Javni razpis za sofinanciranje individualnih nastopov podjetij na mednarodnih sejmih v tujini (Ur. 1. RS, št. 21/14). Rok: 30.4. 2014 do 13. ure. Informacije: sejmi@spiritslovenia.si. Javni razpis za sofinanciranje tržnih raziskav na novih tujih trgih v letu 2014 (Ur. 1. RS, št. 21/14). Rok: 7. 5. 2014 do 12. ure. Informacije: raziskave@spiritslovenia.si. Javni razpis za sofinanciranje izvajanja dejavnosti slovenskih poslovnih klubov v tujini v letu 2014 (Ur. 1. RS, št. 21/14). Rok: 9. 5. 2014 do 13. ure. Informacije: spk@spiritslovenia.si. Elektro energija, d. o. o. Javni razpis Energetsko učinkoviti z Elektro energijo 2014 za nepovratne finančne spodbude za povečanje učinkovitosti rabe električne energije in ostalih vrst energije pri končnih odjemalcih (Ur. 1. RS, št. 21/14). Rok: 9. 5. 2014 do 14. ure. Informacije: na spletnih straneh Elektro energije, d. o. o. Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov 50PO13 (Ur. 1. RS, št. 98/13). Rok: 30. 6. 2014. Informacije: 01/241 48 34, franci.ceklin@ekosklad.si. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 490B13 (Ur. 1. RS, št. 18/13). Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 4. 2014. Informacije: 01/241 48 20, ekosklad@ekosklad.si. Evropska komisija Javni natečaj za evropske nagrade za spodbujanje podjetništva za leto 2014 (www.spiritslovenia.si). Rok: 8. 5. 2014 do 10. ure. Informacije: 01/530 98 29, alenka.pahor-zvanut@spiritslovenia.si. Več razpisov najdete na spletni strani http://www.ra-savinja.si. Ostale informacije RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si. IMAŠ IDEJO/PROJEKT? Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam jih zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si, spletna stran: http://www.ra-savinja.si.__________ Župani na posvetu na zbornici Konec marca so na temo davka na nepremičnine pripravili sestanek z župani 6 spodnjesavinjskih občin na Območni obr-tno-podjetniški zbornici Žalec. Prisostvovali so predsednik zbornice Marko Učakar, sekretar Danilo Basle in predsednik nadzornega sveta zbornice Jani Ulaga, direktor RA Savinja in župani (po abecedi) Vinko Debelak, Vilko Jazbinšek, Janko Kos, Jože Kužnik, Branimir Strojanšek in Franci Sušnik, Glede na to, da je zbornica sama imela številne pomisleke na zakon in da je na podlagi izračunov njenih članov oblikovala negativno mnenje glede prevelike obremenitve obrtnikov in podjetnikov, je želela preveriti tudi mnenje županov na območju, ki ga pokriva. Župani so se strinjali, da takšen davek sicer potrebujemo, vendar pa ne take stopnje, ki bo dodatno obremenila že tako opešano gospodarstvo. Skupno stališče je bilo tudi, da mora država najprej pobrati milijonske dolgove davkov, ki že obstajajo in da nasploh mora država poskrbeti za učinkovitejši sistem pobiranja davkov, denar pa lahko pobere tudi v "sivi ekonomiji". Opozarjali so tudi na neustaven poseg v avtonomijo lokalne samouprave, saj bi zaradi zmanjšanja prihodkov, ki jim jih pomeni NUSZ lahko že kmalu postale občine nelikvidne. Opozorili so tudi na izjemno slabe in pomanjkljive geodetske evidence... Zloglasnega davka še ne bo Tudi spodnjesavinjski župani so zoper nepremičninski zakon izrazili pomisleke april 2014 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM Uspešna turistična društva V skupini podjetij Energogo Energogo in Razvojna agencija Savinja sta konec marca v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec pripravila predstavitveni dogodek z naslovom Kje se srečajo ekologija, energetika, racionalnost in kriza. Predstavila sta sistem Energogo, katerega osnovni cilj je vzpostavitev celovite rešitve povezave med potrebami občanov, ponudbo lokalnih podjetij in najugodnejšimi viri financiranja. Društvo Vodna agencija, ki je zasnovalo projekt Energogo, je s pomočjo Razvojne agencije Savinja pripravilo za občane brezplačno mobilno svetovanje pri urejanju bivalnega okolja, obnovi nepremičnin, gradnji in s tem želelo občanom približati sodobne ekološko sprejemljive in energetsko učinkovite sisteme. Osnovni motiv projekta Energogo je pripraviti celovito rešitev za stranko, ji najprej svetovati glede vsebine in tehničnih rešitev, nato tudi pri iskanju načina in virov financiranja. Zbrane so na srečanju nagovorili župan Občine Žalec Janko Kos, vodja Urada za negospodarske javne službe Nataša Gaber Sivka in predsednica Društva Vodna Agencija Andreja Pezdirc Vehovar. V nadalje va- Pomoč in medsebojno sodelovanje Predstavitev projekta Energogo v dvorani glasb'ene šole V okviru predstavitve projekta Energogo je svojo ponudbo na ogled postavilo tudi podjetje Zagožen nju sta se predstavili v ta projekt vključeni podjetji Zagožen in Kronoterm. Zunaj pa so potekale predstavitve in svetovanja o sodobnih sistemih ekološko sprejemljivih in genetsko učinkovitih rešitev bivalnih okolij. Skupina podjetij, ki deluje v sistemu Energogo, se je odločila del svojega zaslužka v višini 3 % nameniti otrokom iz socialno šibkih družin in prispevati v šolske sklade šol, od koder bodo naročniki. L. K., foto: T. T. Matjaž Omladič, predsednik ZTD Občine Žalec Na skupščini Zveze turističnih društev Občine Žalec v prostorih Ekomuzeja za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije so si najprej ogledali kratek film dejavnosti turističnih društev v preteklem letu, prisluhnili poročilom verifikacijske komisije, sprejeli poslovnik skupščine, potrdili zapisnik predhodne skupščine, nato pa nadaljevali z razpravo. O preteklem delu je zbranim spregovoril predsednik zveze Matjaž Omladič, ki je poudaril, da zveza deluje že dvanajsto leto. Lani so društva, vključena v zvezo, izvedla številne akcije in projekte, kot so cvetlične tržnice, čistilne akcije, dejavnosti v zvezi s krajevnimi tekmovanji in tekmovanjem v občinskem merilu za najlepše urejene in ocvetličene hiše, kmetije in druge objekte. Z organizacijo številnih prireditev zabavnega in etnološkega značaja so popestrila življenje občanom in številnim gostom v naših krajih. Med projekti pa je izpostavil Pustni karneval v Žalcu, 11. pohod po hmeljarski poti, turistično tržnico v Thermani Laško, strokovno ekskurzijo v Gornjo Radgono, urejanje okolja in čistilne akcije. Posamezna društva so se odzvala tudi povabilu ZKTŠ Žalec za sodelovanje na prireditvah v okviru sejma Turizem in prosti čas v Ljubljani in Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, ob občinskem prazniku itd. Vse leto so skrbeli za enotno podobo dopisov, ovojnic, plakatov itd. ' V razpravi je delo zveze pohvalil žalski župan Janko Kos, Karmen Burger, generalna sekretarka Turistične zveze Slovenije, pa je spregovorila o prostovoljstvu v turizmu, vključitvi mladih v turistična društva in predstavila strategijo zveze. Delo posameznih društev je pohvalil tudi direktor ZKTŠ Žalec Matjaž Juteršek, direktorica občinske uprave žalske občine in delegatka TD Petrovče Tanja Razboršek Rehar pa se je zahvalila vsem, ki v društvih in zvezi opravljajo prostovoljno delo. Skupščina je potrdila program zveze za letos, ki ga je predstavil Matjaž Omladič. Skupaj z društvi in ZKTŠ Žalec bodo izvedli vse tradicionalne prireditve in akcije, se potrudili v svoje vrste privabiti čim več mladih, poskrbeli za še boljšo promocijo in izobraževanje turističnih vodnikov itd. T. Tavčar Nekaj prostovoljcev med posipanjem poti Drugi aprilski petek je pri Jami Pekel potekala delovna akcija, ki je bila plod medsebojne pomoči in sodelovanja moškega odbojkarskega klu ba SIP Šempeter in Turističnega društva Šempeter. Odbojkarski klub SIP Šem Spomladanski sejem Turistično društvo Občine Polzela je na cvetno soboto pripravilo tradicionalni velikonočni sejem. Obiskovalci so lahko izbirali med velikonočno dekoracijo, ročno izdelanimi prti in butarami, ki so jih izdelali v dobrodelni organizaciji Karitas. Za ljubitelje dobre domače hrane so poskrbele kmetije z lokalnega območja, ki so ponujala potice, domače mesne izdelke, kruh, pecivo, med in druge dobrote, ki sodijo Nekaj utrinkov s sejemskega dogajanja peter se je s to akcijo nekako oddolžil turističnemu društvu za pomoč, ki so jim jo v obliki vstopnic za Jamo Pekel in Rimsko nekropolo podarili ob organizaciji odbojkarskega turnirja regijskih reprezentanc, ki je februarja potekal v Šempetru. Člani obeh društev so uredili poškodovane poti pred jamo in pot, ki vodi obiskovalce ob izhodu iz jame skozi gozd. Poti so zdaj urejene in varne za obiskovalce. Žledolom je povzročil res veliko škode, a dobro sodelovanje društev (pred tem že s PGD Šempeter) je premagalo tudi to nevšečnost. D. N. na velikonočno mizo. Člani Gobarsko mikološkega društva Polzela pa so obiskovalce letos pogostili s praženim krompirjem, pripravljenim na različne načine. T. T. Zmaga 18. salamijade v Andraž _______________±________________ Turistično društvo Braslovče je v sodelovanju z Društvom podeželskih žena Braslovče in Občino Braslovče v svoji brunarici organiziralo že 18. območno ocenjevanje salam, prireditev z razglasitvijo rezultatov in s kulturnim programom pa so pripravili v dvorani kulturnega doma v Letušu. Komisijo za ocenjevanje salam, ki so jo sestavljali člani Marko Semprimožnik, Jože Ribič, Marko Volovlek, Jože Rak in Simon Strojanšek, je vodil predsednik Janez Šumak. Tokrat so ocenjevali 37 salam, in sicer zunanji videz, vonj, prerez in okus. Največ točk je prejela salama Ignaca Kužnika iz Andraža nad Polzelo, druga je bila salama Adija Laznika iz Šmiklavža pri Taboru, tretja Janeza Oseta iz Drešinje vasi in četrta salama Milana Pečnika iz Gotovelj. Vsi so se uvrstili na državno sala-mijado. Obiskovalci so lahko tudi letos ocenjevali težo salame velikanke, pravilno težo, 12,30 kg, pa je ugotovil Franc Blagotinšek iz Andraža nad Polzelo. Za veselo razpoloženje je tokrat poskrbel ansambel Adijo. T. Tavčar Ignac Kužnik 3 Vabljeni k sodelovanju v izboru »Najlepši kraj, hiša in kmetija v letu 2014« Za sodelovanje v Izboru prijavite hišo, kmetijo, poslovni objekt, obnovljeni objekt kulturne dediščine ... Prijavnice so na voljo v TIC-u Žalec in na spletni strani ZKšT Žalec (www.zkst-zalec.si), kjer je tudi objavljeno celotno besedilo izbora. Prijave zbira TIC Žalec do 20. maja 2014. Delovni čas INFO centra v maju: - od 15. do 19, ure ob četrtkih, petkih, - od 10. do 19. ure ob sobotah, nedeljah in praznikih Ponirkove otroške delavnice: - od 16. do 18. ure ob sobotah in nedeljah Jezdenje ponijev: - od 16. do 18. ure ob petkih in sobotah * ; mm Informacije: TIC Žalec, tel. 710 04 34, www.zkst-zalec.si 3. FOTOGRAFSKI NATEČAJ TD ŽALEC »Novo s pridihom starega v Žalcu« Fotografije pošljite v digitalni obliki (JPG) po e-pošti na naslov: jf turisticnodrustvo.zalec@gmail.com ali na zgoščenki (CD/DVD) po pošti na naslov TD Žalec, Hmeljarska 3,3310 Žalec, najkasneje do 20.8.2014. Najboljše fotografije bodo nagrajene, predstavljene septembra 2014. Več o razpisnih pogojih: Maja Prislan, turisticnodrustvo.zalec@gmail.com, www.facebook.com/turisticnodrustvo.zalec H* TURISTU DRUŠTVO ŽALEC Maja volitve v Evropski parlament Mnoga opozorila so bila na mestu Danes, 25. aprila, se uradno začenja kampanja pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo potekale v nedeljo, 25. maja, v vseh državah članicah Evropske unije. Danes bodo tudi znani vsi kandidati, med katerimi bomo Slovenci izbrali osem svojih predstavnikov. Nova Slovenija in Slovenska ljudska stranka, ki sta članici Evropske ljudske stranke, bosta na volitvah nastopili s skupno kandidatno listo, katere nosilec je evropski poslanec Lojze Petrle (NSi), kandidati pa Aleš Hojs (NSi), Monika Kirbiš Rojs (SLS), Nežika Pavlič (SLS), Vida Čadonič Špelič (NSi), Jakob Presečnik (SLS), Ljudmila Novak (NSi) in Franc Bogovič (SLS). Nosilec liste Slovenska demokratska stranka (SDS), ki je prav tako članica Evropske ljudske stranke, je evropski poslanec v iztekajočem se mandatu dr. Milan Zver. Na listi ni sedanje evropske poslanke iz naših krajev dr. Romane Jordan, kandidati pa so Romana Tomc, Patricija Šulin, mag. Anže Logar, Damijan Terpin, Carmen Merčnik, dr. Vlasta V torek je stranka SDS v Žalcu pripravila pogovorni večer z naslovom Referendum - nezaupnica vladi, ki zapira arhive UDBE in uničuje Slovenijo. Nekdanji predsednik DZ France Cu-kjati, publicist Roman Leljak in odvetnik Damijan Terpin so pojasnjevali razloge, zakaj na referendumu glasovati proti noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, čeprav niti v torek še ni bilo jasno, kdaj referendum sploh bo. Potem ko je stranka SDS zbrala podpise za razpis referenduma, je DZ referendum razpisal 4. maja, čeprav je SDS predlagala 25. maj, in to hkrati z volitvami evropskih poslancev. Da bi bil referendum na zadnji dan prvomajskih počitnic in bi tudi predčasno glasovanje potekalo tik pred prvomajskimi prazniki, je izigravanje volivcev in njihove pravice do odločanja na referendumu (za veljavnost se mora referenduma udeležiti najmanj 20 % volilnih upravičencev), je poudaril nekdanji Čeprav vlada trdi, da bo z novelo arhivsko gradivo dostopnejše, saj so varovani občutljivi osebni podatki ožje definirani, pa predlagatelji referenduma trdijo nasprotno, zlasti zaradi dejstva, ker se varovanje občutljivih osebnih podatkov širi tudi na nosilce javnih funkcij. Krmelj in mag. Andrej Šircelj. Socialni demokrati so člani Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov, nosilec liste je predsednik stranke dr. Igor Lukšič, kandidati za poslance v Evropskem parlamentu pa mag. Tanja Fajon, mag. Mojca Kleva Kekuš (obe že evropski poslanki), dr. Anton Bebler, dr. Marinka Vovk, Matevž Frangež, dr. Ljubica Jelušič in dr. Patrik Vlačič. Državljanska lista (Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo) je za nosilca liste imenovala dr. Šenka Pličani-ča, kandidati pa so Polonca Komar, Marko Pavlišič, Vesna Alaber, Milan Dubravac, Emina Hadžič, Monika Bračika in Miha Istenič. Svojo listo kandidatov je vložila tudi Solidarnost, ki je bila kot politična stranka ustanovljena decembra lani, razvila pa se je na pobudo nekaterih članov civilnodružbenih gibanj. Nosilec liste je nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber. Kandidati so Marjut-ka Hafner, Damjan Mandelc, Nataša Osolnik, Tjaša Učakar, Jože Pirjevec, Manca Uršič Rosas in Lenart Zajc. predsednik DZ France Cukja-ti. To je jasno povedalo tudi Ustavno sodišče, ki je razveljavilo odlok o razpisu referenduma, državni zbor pa naj bi nov datum določil ta teden. France Cukjati je omenil, da so prvič spremembe zakona o dostopnosti do arhivskega gradiva leta 2011 sledile javnim zapisom, da je nekdanji predsednik RS dr. Danilo Türk vedel za napad v Velikovcu. Na prvem referendumu proti zaprtju arhivov je velika večina volivcev glasovala proti noveli. Sedanja novela pa je sledila objavam dokumentov o umazanih poslih in celo umorih slovenske UDBE z Janezom Zemljaričem na čelu, je izpostavil France Cukjati in dodal, da je potrebno tudi takšne zločine preiskati in obsoditi, da se bo narod končno osvobodil. France Cukjati je dodal nekaj ostrih kritik na račun dela vlade, zlasti zaradi izjemnega zadolževanja na tujih denarnih trgih. Kot je povedal Roman Leljak, UDBA ni naredila nič brez vednosti takratnega vodstva republiškega Centralnega komiteja Zveze komunistov. Večina arhivov UDBE je uničena, a tudi iz ostankov (po Demokratična stranka upokojencev (DeSUS) je za nosilca liste izbrala evropskega poslanca dr. Iva Vajgla, kandidati pa so Marija Pukl, Izidor Sa-lobir, Ingeborg Ivanek, Bojan Bratina, mag. Jana Jenko, Anton Dragan in Marjana Kotnik Poropat. Svojo listo je vložila tudi Pozitivna Slovenija, njeni člani pa bodo danes na kongresu na Brdu pri Kranju odločali o predsedniku oziroma predsednici. Za vodenje stranke kandidirata predsednica vlade mag. Alenka Bratušek in ustanovitelj stranke Zoran Jankovič. Nosilec liste kandidatov za Evropski parlament (Pozitivna Slovenija je članica evropske skupine Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo) je sicer nestrankarski kandidat dr. Jože Mencinger. Za skupni nastop z LDS in Zares se niso uspeli dogovoriti, za stranko LDS (članico skupine evropskih liberalcev in demokratov) naj bi bil nosilec liste sedanji evropski poslanec dr. Jelko Kacin, ki zbira podpise, prav tako zbirajo podpise za vložitev samostojne liste kandidatov v stranki Zares. K. R. Leljakovi oceni je ohranjenega približno 10 % arhivskega gradiva UDBE) je mogoče razbrati mnoge pomembne informacije. Roman Leljak je razkril tudi program, ki so ga po Titovih navodili izdelale vse republiške UDBE za primer izrednih razmer zaradi ekstremne emigracije in delovanja notranjega sovražnika. Izdelani so bili posebni seznami ljudi, načrtovani so bili tako imenovani selekcijski zbirni centri (šest v Sloveniji), v primeru veljavnosti tega načrta sodišča o usodi ljudi ne bi odločala sodišča, ampak le vodja republiške Udbe. K sreči do takšnih izrednih razmer nikoli ni prišlo, vendar so bili ti načrti ves čas v veljavi, Leljak pa je tudi prepričan, da so pozneje v BiH in na Hrvaškem tudi po teh seznamih pošiljali ljudi v taborišča. Roman Leljak je poudaril, da je potrebno ostanke vseh arhivov v celoti odpreti in se soočiti z resnico, kaj se je dogajalo v prejšnji državi. Damijan Terpin je omenil, da so se tudi v Italiji lotili preiskave ravnanj države v polpretekli zgodovini. K. R. Društvo general Maister Žalec je v torek v Gotovljah pripravilo 8. Maistrov večer. Tokrat je bil gost večera pravnik, ekonomist in politik, pred kratkim upokojeni dr. Jože Mencinger, ki je bil v prvi vladi v samostojni Sloveniji minister za gospodarstvo in podpredsednik vlade. Velik del pogovora s predsednikom društva Lojzetom Posedelom je bil namenjen pogledu v preteklost in delu takratne vlade, ki je bila po besedah gosta verjetno najbolj demokratična in »nepolitična« doslej, saj njeno delovanje ni zaznamovala strankarska pripadnost predsednika in ministrov. Dobro je izpeljala postopke osamosvojitve Slovenije, se pa dr. Mencinger kasneje ni strinjal s Saksovim modelom lastninjenja oziroma je nasprotoval tudi potem uveljavljenemu prilagojenemu modelu privatizacije z razdelitvijo certifikatov vsem državljanom. Večina državljanov je želela certifikate takoj spremeniti v denar ali avtomobile, to pa je izčrpavalo podjetja. Posebej so bili izigrani lastniki delnic PID-ov, ki so nazadnje ostali brez vsega. . Dr. Jože Mencinger je potrdil, da je podcenil pohlep, ki je zavladal, čeprav v ekonomiji velja, da je potrebno maksimirati dobičke. Meja med tem in pohlepom je zelo tanka, je opozoril. Menedžerski odkupi so se dogajali tudi zato, ker naj bi se s tem menedžerji po lastnih trditvah ščitili pred politiko, kar je bilo do neke mere celo res, je menil dr. Mencinger in izpostavil še eno dejstvo: če celotna potrošnja temelji na kreditih, se ekonomija ustavi in se ustavi zadolževanje. V Sloveniji namreč podjetja in ljudje s krediti (tudi kreditnimi karticami) financirajo tekočo porabo, čeprav so bili še pred leti krediti namenjeni predvsem investicijam. Če ni kreditov, ni porabe in ni gospodarske rasti. Domoljubje je po mnenju dr. Jožeta Mencingerja prizadevanje za čim večjo blaginjo naroda. Danes nekateri krivijo nacionalni interes za večino težav, ki jih ima Slovenija. Toda če nameravamo vse pro- IIID GVMIDIEflT d.o.o. PE Pisarna, Šlandrov trg 23, 3310 Žalec, 041 653 646 . GRADBENA DELA - IZGRADNJA GRADBENI NADZOR OBJEKTOV IN IZVEDBA FASAD SANACIJE VLAŽNIH ZGRADB - ZUNANJE UREDITVE Kapilarna vlaga V 2-3 LETIH DO SUHIH ZIDOV BREZ GRADBENIH POSEGOV . DRY POL ELEKTROOSMOZA Spet referendum na isto temo Gost večera dr. Jože Mencinger dati tujcem, se moramo zavedati, da bodo potem Sloveniji .ukazovale multinacionalke, je opozoril dr. Mencinger. »Jasno je, da veliko tovarn danes ne bi bilo, če ne bi bili njihovi lastniki tujci. Nasprotujem pa temu, da je postala vera, da moraš prodati. Ta privatizacija je zelo ideološka. Spomnim se nacionalizacije leta 1948, ko je bil za državo nevaren skoraj vsak zasebni frizer, zdaj pa mislimo, da je vsako državno podjetje že nevarno kapitalizmu in Evropski uniji. Nacionalni interes je postal neke vrste psovka. Ne bom rekel, da kdo ni izkoristil tega, še vedno pa sem mnenja, da kmet, ki je prodal zemljo, ne more odločati o tem, kaj bo počel na tej zemlji, čeprav zaradi prodaje morda res bolje živi.« Dr. Jože Mencinger je med drugim zanikal, da je evro- skeptik, čeprav je kritičen do ukrepov evropske politike. Po njegovih besedah je bilo ob uvedbi evra ekonomistom jasno, da to deluje v dobrih časih, ne pa v času krize, ker so države preveč razlikujejo med seboj. Smo pa Slovenci v pravem trenutku uvedli evro. Mencinger verjame, da bo evro obstal kot skupna valuta, toda: »Gre za nekakšno evropsko bratstvo in enotnost, v katero se ne sme dvomiti in ob uvedbi katerega ni nihče predvidel, da bi katera država želela izstopiti iz unije.« Po njegovem prepričanju bo Evropska unija obstala, če se bodo razlike med državami in ljudmi zmanjševale, najbolj pa ga moti izjemna količina pravil in zapletenih predpisov, ki jih kot po tekočem traku sprejema EU, je med drugim povedal dr. Jože Mencinger. K. R. Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO 5UK0PLESKARSTV0 ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž ti b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73. GSM: 041 216 214, www.lnglav.si PAN TIM d.o.o. laikovo vos 81 d 3312 Prebold T03 7771423 gsat 051 66 55 66 trgsviiia@aiiiiorest.si 9 Jubilejna skupščina GZ Prebold Vsako leto kakšno novo vozilo Predsednik GZ Prebold Branko Verk med podajanjem poročila Letošnja skupščina Gasilske zveze Prebold je bila že 15. po vrsti. Gasilska zveza Prebold je bila namreč ustanovljena 19. marca 1999. Vse do lani sta jo vodila Jože Veber kot predsednik in Branko Verk kot poveljnik, leto dni pa deluje pod novim vodstvom. Njen predsednik je Branko Verk, poveljnik pa Darko Kranjec, oba sta tudi člana osrednjega občinskega gasilskega društva PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. Zbrane delegate in goste skupščine v Dvorani Prebold je najprej pozdravil predsednik GZ Prebold Branko Verk, ki je po izvolitvi organov skupščine podal tudi poročilo o delovanju zveze v preteklem letu. Vse komisije (komisija za delo z mladino, komisija za delo s članicami, komisija za delo s starejšimi gasilci, komisija za zgodovino požarnega varstva, komisija za priznanja in odlikovanja ter komisija za izobraževanje, ki deluje v okviru poveljstva GZ) so lani delovale zelo uspešno in izpolnile zadane naloge. Veliko delaje bilo vloženega v izobraževanje, kamor sodijo tudi tekmovanja. Zveza je organizirala tekmovanje za mladino s pokalnim tekmovanjem Savinjsko-Ša-leške regije. Prav tako je pripravila tekmovanja za članice in člane ter starejše članice in člane in najboljše enote so si priborile pravico sodelovanja na tekmovanju Savinjsko--Šaleške regije. Sicer pa so v preteklem letu skupaj s posameznimi društvi organizirali prireditve, kot so Florjanova maša, Dan gasilca in kot največjo prireditev akademijo ob 140-letnici gasilstva v Preboldu. Ob tej priložnosti so izdali tudi zbornik s predstavitvijo 140-letne gasilske zgodovine. Gasilsko zvezo Prebold sestavlja danes osem gasilskih društev, v gasilsko dejavnost pa je vključenih kar 30 odstotkov vseh občanov ali skupaj več kot 1500 oseb. Za uspešno opravljanje gasilskega dela so potrebna številna usposabljanja in pridobivanja vedno novih znanj, čemur zveza namenja veliko pozornost. Vsakoletni program dela zajema začetni in nadaljevalni program izobraževanja in številne druge oblike usposabljanja za razne specialnosti, med katere sodijo usposabljanja za uporabnike dihalnih aparatov, reševalce iz notranjih prostorov, mentorje, sodnike ... Za vse to pa so potrebna tudi finančna sredstva. Občina Prebold je v preteklem obdobju Gasilski zvezi Prebold letno namenila od 23.000 do 25.000 evrov. Od tega okrog 9.000 evrov za delovanje zveze in 5.000 za izobraževanje. Občina financira tudi gasilska društva in sofinancira nakup gasilske tehnike, kar zagotavlja tripartitna pogodba, podpisana s strani lokalne skupnosti, gasilske zveze in društev. Letos je občina iz proračuna namenila desetkrat večjo vsoto denarja, saj bo osrednje gasilsko društvo kupilo novo gasilsko vozilo, ki ga bodo slovesno predali namenu v začetku oktobra, ko bodo praznovali dan gasilca GZ Prebold. To bo tudi najodmevnejša prireditev v letošnjem programu preboldske gasilske zveze. Sicer pa bo GZ Prebold tako kot do zdaj delovala na strokovnem operativnem področju, na področju izobraževanja in preventive ter izvajala organizacijske naloge, ki se nanašajo na izvajanje rednih oblik delovanja prostovoljnih gasilskih društev, na sodelovanje z občino, s Savinjsko in Šaleško regijo in z GZ Slovenije ter na izvajanje nalog posameznih komisij. Na področju izobraževanja bo poleg osnovnega tečaja za gasilce organizirala kar osemnajst različnih tečajev in vrsto delavnic, veliko pozornost pa bodo gasilci namenili tudi preventivi, v okviru katere bodo med drugim predstavljali gasilsko dejavnost tudi v šoli in vrtcu. D. Naraglav Posvet članic GZ Slovenije Na posvetu 197 članic in nekaj gostov V Preboldu je zadnjo marčevsko soboto potekal posvet članic Gasilske zveze Slovenije, ki se ga je udeležilo 197 članic in nekaj gostov. Med njimi tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak, predsednik GZ Prebold Branko Verk in predsednik Savinjsko-Šaleške regije Janko Žunter. Na posvetii, ki sta ga pripravili predsednica komisije za delo s članicami pri Savinj-sko-Šaleški regiji in Gasilski zvezi Prebold Tatjana Plaskan in predsednica sveta članic Vladka Bučevec, je zbrane najprej pozdravila gostiteljica Tatjana Plaskan. V nadaljevanju je na kratko predstavila Občino Prebold, delo članic v GZ Prebold in v regiji. Poudarila je, da so članice vseh štirih gasilskih zvez (GZ Prebold, GZ Žalec, GZ Šaleške doline in GZ Zgornje Savinjske doline) zelo dejavne, kar pa ni odraz samo dela članic, temveč tudi pozitivnega odnosa vodstev prostovoljnih gasilskih društev, gasilskih zvez in regije do njih in njihovega udejstvovanja v humanitarni organizaciji. V svojih pozdravnih nagovorih so gostje pohvalili delo članic in poudarili, da so članice s svojim delom vse pomembnejši člen verige pri delovanju gasilske organizacije. Predsednica sveta članic Vladka Bučevec je v nadaljevanju predstavila nadaljnji program posveta, na katerem so zbranim spregovorili Jože Oblak, ki je govoril o štabnem vodenju ob letošnjem žledo-lomu, namestnik predsednika GZS Janko Cerkvenik je govoril o organigramu in delovanju GZS, profesor Ivan Mirt je predaval o javnem nastopanju, Martina Jelovčan je govorila o pripravi programa dela članic, Vladka Bučevec pa je predstavila delo sveta članic, naloge in načrte dela in spregovorila tudi o uniformiranosti članic. Posvet je po mnenju udeleženk dobro uspel, predavatelji so bili izjemni, udeleženke pa so pridobile veliko novega znanja. D. Naraglav Del udeležencev skupščine Delegati Gasilske zveze Žalec (GZ) iz 32 prostovoljnih gasilskih društev in gostje, med katerimi je bil tudi župan Občine Vransko Franc Sušnik, so se sestali na 59. letni skupščini. V uvodu skupščine je zbrane pozdravil predsednik PGD Dreši-nja vas, društva, ki letos praznuje 100-letnico delovanja. V nadaljevanju je predsednik zveze Edvard Kugler podal obširno poročilo o opravljenem delu v preteklem letu. Kljub poznejšemu začetku dela vseh komisij zaradi določenih nejasnosti so realizirali vse predvidene dejavnosti po posameznih področjih. Poudaril je, da so društva dobro opremljena z gasilsko opremo in tehniko, vsako leto kakšno društvo prevzame novo vozilo ali celo obnovijo gasilski dom. Lani so 110 let delovanja obeležila prostovoljna gasilska društva Gotovlje, Gomilsko, Ojstri-ška vas Tabor in Arja vas, prostovoljni društvi Ločica ob Savinji in Ločica pri Vranskem pa 80-letnico delovanja. Poveljnik GZ Žalec David Krk je svoje poročilo razdelil na področja posredovanj, strokovnega usposabljanja, gasilskih tekmovanj, preventivne dejavnosti in na delo ostalih komisij. Skupno število lanskih posredovanj je 158, vseh dogodkov na območju GZ Žalec pa je bilo 214. Iz- postavil je posredovanja gasilskih enot ob neurju z močnim vetrom konec junija, ki je zajelo posamezna območja v vseh petih občinah Spodnje Savinjske doline. Zabeležili so 31 požarov v naravnih okoljih, 34 na objektih, 59-krat so posredovali pri prometnih nesrečah, 24-krat pri poplavah, ob močnem Vetru, snegolomu itd. Poleg operativnih nalog je najpomembnejše strokovno usposabljanje. Lani je 107 članov opravilo osnovni tečaj za gasilca, nadaljevalnega 68, tečaj za uporabnike radijskih zvez 39, tečaj za srebrno značko Preprečujmo požare 55, bronasto 37, obnovitveni tečaj za uporabo dihalnih aparatov 17, usposabljanje bolničarjev 34, 110 članov se je udeležilo učne delavnice vodenja intervencij itd. Skupaj si je različna znanja nabiralo 567 udeležencev, uspešni pa so bili tudi na raznih tekmovanjih. Na članskem je nastopilo 74 enot, mladinskem 37 in na tekmovanjih starejših 10 enot. Lani je potekalo tudi izbirno tekmovanje za gasilsko olimpijado v Franciji. V pripravah sta nastopili tekmovalni enoti mladink in mladincev PGD Andraž, ki jima je le malo zmanjkalo za nastop na tem prestižnem tekmovanju. Glede preventivne dejavnosti so po posameznih društvih pripravili pregled ročnih gasilskih aparatov za krajane, meritve in preizkus delovanja hidrantov, obiskali učence v osnovnih šolah in vrtcih itd. V letošnjem programu dela so na strokovnem in operativnem področju izpostavili naloge na področju gasilske tehnike, informatike, posebno pozornost pa tudi tokrat namenjajo izobraževalni in preventivni dejavnosti, še zlasti delu z mladimi. T. Tavčar Za ohranjanje vrednot NOB Konec prejšnjega meseca je v Grižah potekala redna letna skupščina Združenja borcev za vrednote NOB Žalec, ki vključuje 14 krajevnih organizacij iz vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline in odbor štajerskih kurirjev. Skupščine se je udeležilo vseh 14 delegacij krajevnih organizacij, delegat odbora štajerskih kurirjev in nekateri gostje, med njimi tudi župan Občine Žalec Janko Kos. Uvod v skupščino so pospremili s kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci OŠ Griže. Zbranim je dobrodošlico zaželel predsednik združenja Marijan Turičnik, ki je po izvolitvi delovnega predsedstva podal tudi obširno poročilo o delu združenja v preteklem letu. Poudaril je, da je delo potekalo na enakih temeljih kot že vrsto let. To pomeni, da seje udejanjalo v ohranjanju vrednot NOB, v obliki spomeniškega varstva, socialne varnosti, vključevanja novih članov v združenje in ob dejavnostih, ki so obeleževale spomin na dogodke med NOB. Vse te naloge so, kot je poudaril Turičnik, izpeljali deloma samostojno deloma z občinskimi vodstvi in krajevno samoupravo, s službami upravne enote, skupaj z veteranskima organizacijama ter raznimi društvi in organizacijami. Večina teh nalog je in še bo za- znamovala tudi to leto. Pred vrati je 27. april, ko bodo z osrednjo proslavo v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu in s srečanjem na Bukovici obeležili dan upora proti okupatorju. Maja bodo sodelovali na prireditvah ob 69. obletnici konca II. svetovne vojne in 71. obletnici spomina na streljanje talcev pod Gozdnikom, v okviru katerega bodo organizirali 7. pohod od Starega piskra do spomenika talcev pod Gozdnikom. Junija bo proslava ob osvoboditvi taboriščnikov v Podljubelju, srečanje štajerskih kurirjev na Rinki in proslava ob dnevu državnosti. Pestro bo tudi v ostalih poletnih mesecih. Udeležili se bodo prireditev na Menini planini, v Komelju v Avstriji, na Graški Gori - gori jurišev (70 let), srečanja štajerskih kurirjev na Kogu ... Septembra bo prijetno na športnem druženju veteranskih organizacij v Preboldu, prvo oktobrsko soboto pa je vsako leto na Greti prireditev v spomin na prvo frontalno bitko I. Štajerskega bataljona. November bodo zaznamovale številne komemoracije ob spomenikih padlim, decembra pa se bodo spomnili na osvoboditev političnih zapornikov iz Starega piskra. Pomembna programska naloga združenja in krajevnih organizacij je tudi skrb za varstvo spomenikov in spominskih obe- ležij. Na področju naše doline je kar 132 grobišč, spomenikov in spominskih obeležij, ki pričajo o 1217 žrtvah NOB. V razpravi po podanih in sprejetih poročilih so marsikaj povedali tudi člani in gostje. Poleg župana Janka Kosa, ki je pohvalil delo organizacije in poudaril pomen ohranjanja vrednot NOB, so svoje dodali tudi predsednik ZWS Adi Vidmajer, predsednik žalskega odbora veteranov Sever Rado Gašperič, predsednik Sveta ZB za vrednote NOB Savinjske pokrajine Stane Mele in drugi. Žalostno je, da obstaja pri nekaterih politikih in strankah težnja po spreminjanju zgodovine in omalovaževanju veteranov tako iz časa narodnoosvobodilnega boja kot osamosvojitve. Svoje je k temu prispevala tudi država, ki je veteranom vzela že priznane pravice, kar je edinstven primer v svetu. To sta v poročilu UE Žalec poudarili tudi načelnica Simona Stanter in Jožica Babič. Ob koncu skupščine so Ivani Matko iz taborske krajevne organizacije podelili priznanje Združenja borcev za vrednote NOB Žalec. Posebne pozornosti pa je bila deležna tudi najstarejša ženska udeleženka skupščine Nežika Ribič iz KO ZB Griže, ki je konec preteklega leta praznovala devetdeseti rojstni dan. D. Naraglav Avtomobilski SPA na Vranskem Odprta srca za rejniške otroke V AMZS centru varne vožnje na Vranskem so že četrto leto brezplačno odprli vrata za vse članice AMZS in voznice, ki želijo prispevati k večji varnosti v prometu, na okrogli mizi, ki so jo pripravili v okviru omenjenega dogodka, pa so spregovorili o vrednotah v prometu. Z željo, da bi se tudi čim več pripadnic nežnejšega spola preizkusilo z izzivi vožnje, so jim omogočili vožnjo po poligonu, kjer so v nadzorovanem okolju spoznale nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo v prometu. Poskrbeli so tudi za sprostitev, razvajanje in varstvo otrok. Okroglo mizo je vodil Robert Štaba, sekretar komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Avto-moto zvezi Slovenije. Sogovornice so ugotovile, da je bistvenega pomena ponovna vzpostavitev osnovnih vrednot -tudi v prometu. Disciplinska sodnica AMZS šport Nuška Jerman Ben Amor je poudarila, da se moramo vsi vozniki zavedati, da na cesti nismo sami. Direktorica znamke Seat Slovenija Simona Mavsar je izpostavila pomembno vrednoto - odgovornost voznikov. Zaradi narave dela veliko časa na poti preživi tudi dr. Romana Jordan, poslanka v Evropskem parlamentu, ki opaža, da vozniki v različnih državah prilagajamo vožnjo okolju in domačim voznikom. S prenašanjem dobre prakse bi morali začeti pri sebi. V pogovoru z magistrico Petro Čas, predsednico okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, so se dotaknili tudi zakonodajnega področja. Brigita Langerholc Zager, nekdanja uspešna atletinja in udeleženka olimpijskih iger v Sydneyju in Pekingu ter predsednica komisije športnikov pri OKS, je spregovorila o vrednotah voznikov, ki se s časom in z izkušnjami spreminjajo ter bogatijo. Angelca Likovič pa je kot pedagoginja opozorila na pomanjkanje vseh vrednot v družini in celotni družbi. Mednje sodi tudi strpnost, ljubezen do sebe pa bi morala biti med vsemi na prvem mestu. Za dobro počutje je poskrbela dekliška vokalna zasedba SOLO. T. Tavčar Regijski naslovi Savinjčanom Pri parkiranju avtobusa Športna sekcija Združenja šoferjev in avtomehanikov celjsko-zasavske regije je v Ločici ob Savinji v prostorih in na avtopoligonu ZŠAM Savinjska dolina pripravila regijsko delovno tekmovanje v hitrostnem testiranju, v cestnoprometnih predpisih in spretnostni vožnji tovornjakov in avtobusov. Največ uspeha so imeli gostitelji, šoferji ZŠAM Savinjska dolina, ki so osvojili vsa prva mesta. Tekmovanja seje udeležilo 36 posameznikov iz petih združenj šoferjev in avtomehanikov celjske regije. Pri hitrem testiranju v cestnoprometnih predpisih je zmagal Branko Petek, drugo mesto je osvojil Vojko Verdev (oba ZŠAM Savinjska dolina), tretje pa Rado Jeromel (ZŠAM Velenje). V spretnostni vožnji z avtobusom je zmagal Luka Vovk (ZŠAM Savinjska dolina), drugo mesto je zasedel Martin Pušnik (ZŠAM Laško) in tretje Anton Otavnik (ZŠAM Savinjska dolina). V vožnji s tovornjakom pa je bil najuspešnejši Ivan Tomič, drugi je bil Zlatko Hribernik (oba ZŠAM Savinjska dolina) in tretji Andrej Javševar (ZŠAM Radeče). Ekipno je zmago slavilo Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina, drugo mesto je osvojilo Združenje šoferjev in avtomehanikov Laško, tretje pa Združenje šoferjev in avtomehanikov Velenje. T. Tavčar V športni dvorni na Ponikvi je zadnjo marčevsko nedeljo potekal tradicionalni koncert za otroke rejniških družin. Dvorana je tudi tokrat dihala z velikimi pljuči dobrodelnosti in s srčnostjo vseh nastopajočih, ki so se odpovedali honorarju, in vseh ostalih, ki so z vstopnino in donatorstvom pripomogli udejanjiti letošnji dobrodelni koncert Srce, sonce, morje Društva rejnic celjske regije. Z zbranimi sredstvi bodo rejencem omogočili, da bodo preživeli del počitnic na morju. To bo polepšalo njihovo življenje in bivanje v rejniških družinah, ki se trudijo, da njihove rejenke in rejenci niso v ničemer prikrajšani za ljubezen in skrb, kakršne so deležni njihovi lastni otroci. Organizatorji so tudi tokrat poskrbeli za bogat koncertni program, ki ga je vodil Miro Klinc - Klobasekov Pepi, v njem pa so sodelovali ansambli Banovšek, Ta pravi faloti, Mladi upi, Šentjurski muzikantje, Slovenski zvoki, Navihanke, Okajeni muzikantje, Vikend in skupina M.J.A.V., pihalna godba, otroci vrtca in mladi folkloristi. Zbrane, so nagovorili predsednica Društva rejnic celjske regije Simona Vodončnik iz Griž in nekateri gostje, ki so poudarili pomen ter vlogo rejniških družin in skrb za rejniške otroke. Simona Vodončnik je povedala, da zajema delovanje DRCR osem centrov za socialno delo (Celje, Žalec, Mozirje, Velenje, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Šentjur in Laško). Društvo, ki je bilo ustanovljeno z namenom druženja, medsebojnega spoznavanja in izobraževanja, vključuje okrog 50 rejniških družin z enim in tudi s po štirimi rejniškimi otroki. Vse leto imajo Nova predsednica DRCR Simona Vodončnik iz Griž med svojim nagovorom zelo pester program, največji zalogaj pa predstavlja prav letovanje otrok v Izoli in z njim povezan dobrodelni koncert, ki ga vsako leto organizirajo v drugem kraju. D. N. Judoistka Lucija Polavder pomaga pri organizaciji in izvedbi koncerta Izdelava nakita Izdelovali nakit za pomoč otrokom iz socialno ogroženih družin V prostorih Hiše Sadeži družbe Žalec so pod vodstvom prostovoljke Mirjane Bezjak v ustvarjalni delavnici izdelovali nakit iz fimo mase. Delavnico je organiziralo Društvo prijateljev mladine Občine Žalec pod vodstvom predsednice Metode Blago-tinšek Turk. Več kot 30 obiskovalcev je Ustvarjalo pisane sovice v obliki obeskov, največ pa je bilo osnovnošolskih otrok v spremstvu učiteljic, staršev in babic. Na ta način bodo zbirali sredstva, ki jih bo Društvo prijateljev mladine Občine Žalec namenilo za pomoč otrokom iz socialno ogroženih družin. Sovice bo mogoče kupiti na Paradi učenja v okviru TVU na žalski tržnici, kjer bodo predstavili dejavnosti Hiše Sadeži družbe Žalec in DPM Žalec, in v okviru drugih dogodkov DPM Žalec. T. T. Za zdravje odgovarjamo sami Sredi zvezd pod novo taktirko digitalni tisk / vezava diplom / knjigoveštvo poslovna darila darilne vrečke sitotisk grafično oblikovanje offset tisk digitalni tisk vezava diplom knjigoveštvo poslovna darila darilne vrečke pnik, vodja žalske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. V organizacijskem odboru so združili moči tudi direktor ZKŠT Matjaž Juteršek, umetniški direktor BUM-festa Dejan Tamše in vodja Urada za negospodarske javne službe Občine Žalec Nataša Gaber Sivka. Festival je namenjen skupinam, ki gojijo vokalno glasbo brez spremljave instrumentov. Leta 2003 je festivalsko dogajanje idejno zasnoval Matjaž Kač, ki je bil s skupino Cantemus in žalskim kulturnim društvom v vseh letih gonilna sila festivala. Na žalskem odru je postregel s prenekaterimi zvenečimi imeni slovenske in tuje glasbeno vokalne scene. Festival je v letih svojega delovanja pokazal strokovno usmerjenost in kakovost, nastopajoče skupine pa so ocenjevala znana imena slovenskih in tujih žirantov. Na letošnjem, 12. festivalu Sredi zvezd bo predvidoma nastopilo šest slovenskih skupin: Male malice, Bas-sless, Melos, Dotik, Project voice in žalska skupina Cantemus. Tudi za letos organizatorji obljubljajo pestro festivalsko dogajanje z obilico odlične glasbe in humorja ter z glasbenim presenečenjem. L. K. TD Občine Polzela je v okviru strokovnih izobraževanj za svoje člane na Gradu Komenda organiziralo predavanje z naslovom Preventiva pred rakastimi obolenji - rak dojk Višja medicinska sestra Olga Nezman iz celjskega društva za boj proti raku je v teoretičnem delu najprej spregovorila o statističnih podatkih o raku na dojkah, dejavnikih tveganja in metodah zgodnjega odkrivanja bolezni. V praktičnem delu pa so udeleženke predavanja na modelu preizkusile metodo sa-mopregledovanja, ki ga ženska izvede z opazovanjem in otipavanjem dojk. T. T. V Domu II. slovenskega tabora Žalec bo v petek, 16. maja, potekal 12. festival a cappella vokalne glasbe Sredi zvezd. Letos je vodenje festivala prevzel Marko Re- Olga Nezman med predavanjem www.tiskarna.eu.com Tiskarna Golc d.o.o. Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si offset tisk grafično oblikovanje Po dolini manj črnih odlagališč do. Njene posledice vsakodnevno odpravljajo krajani Dobrovelj ob občasni soudeležbi članov Planinskega društva Dobrovlje Braslovče, Lovske družine Braslovče in drugih. Splošna ugotovitev glavnih nosilcev čistilne akcije je, da je manj divjih odlagališč. V občini so večji del zbranih odpadkov sami s traktorji odpeljali na deponijo odpadkov na Žovnek. Udeleženci akcije so izkazali vzoren odnos do okolja, v katerem živijo, žal pa se tistih, ki imajo toliko idej o izboljšanju življenjskega okolja v občini, čistilne akcije niso udeležili. V polzelski občini so čistili okolje v petek, 4., in soboto, 5. aprila. Kljub slabemu vremenu so bili organizatorji z akcijo, v kateri so sodelovali vsi krajevni odbori in društva, zadovoljni. Čistilne akcije se je v dveh dneh udeležilo 605 občanov in 360 učencev tamkajšnje osnovne in podružnične šole ter otroci obeh vrtcev, ki so skupaj zbrali okrog 120 kubičnih metrov odpadkov. Čistili so obrobja cest in železniške proge, brežine vodotokov Savinje, Ložnice in Struge, park Senek, planinske poti itd. Poudarek letošnje akcije je bil, po besedah vodje režijskega obrata na Občini Polzela Jožeta Mavriča, na ločenem zbiranju odpadkov (plastike, kovin, stekla, papirja). Na Bregu pri Polzeli so krajani očistili tudi vaško kapelo in njeno okolico, kjer bodo nasadili tudi rože. V občini v zadnjem letu ne beležijo večjih divjih odlagališč, kar kaže na dvig ozaveščenosti občanov o čistem in neokrnjenem okolju. V Preboldu so 5. in 12. aprila organizirali čistilno akcijo, ki so se je poleg občanov udeležili tudi nekatera društva, upokojenci, jamarji, lovci, gasilci... Skupaj se je zbralo okrog 150 prostovoljcev in 13 lastnikov traktorjev, ki so na deponijo za ločeno zbiranje odpadkov v Lat-kovo vas odpeljali 13 traktorskih prikolic odpadkov. Kot je povedal Andrej Zagožen, s strani občine zadolžen za akcijo, je bilo letos stanje ob prometnicah in vodotokih nekoliko boljše, najbrž tudi zaradi lastne občinske deponije. Žal pa se še vedno najdejo ljudje, ki jim je vseeno, v kakšnem okolju živijo in povzročajo nova onesnaževanja. Spomladanske čistilne akcije v organizaciji Občine Vransko in tamkajšnjih društev se je tudi letos udeležilo lepo število ekološko ozaveščenih občanov. Ker jim je 5. aprila zagodlo slabo vreme, so se, odločeni, da storijo nekaj koristnega za okolje, ponovno zbrali v soboto, 12. aprila, in se odpravili čistit okolico regionalnih in lokalnih cest ter javnih in planinskih poti. Skupaj so zbrali približno 30 kubičnih metrov odpadkov, ki so jih odpeljali v zbirni center v Čeplje. Po dobro opravljenem delu pa so pri gasilskem domu na Vranskem ob telečji obari in pijači strnili vtise. T. T., D. N. iérSi1 Ob svetovnem dnevu muzejev, 18. maja, vabljeni k brezplačnemu ogledu SAVINOVE HIŠE In EKOMUZEJA HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE! Pričakujemo vas od 11. do 17. ure. Pri čiščenju na Polzeli sodelovali tudi najmlajši Pri spomladanskem urejanju okolja na Polzeli so bile aktivne vse generacije Čistili so tudi na Vranskem Čeprav je organizatorjem čistilnih akcij nekoliko ponagajalo vreme, so vendarle uspeli izpeljati čistilne akcije v Braslovčah, na Polzeli, v Preboldu in na Vranskem. V braslovški občini so letošnjo spomladansko čistilno akcijo pripravili na deževno prvoaprilsko soboto. Organiziralo so jo Turistično društvo Braslovče, Turistično društvo Gomilskò in Občina Braslovče, udeležilo pa se je je 120 občanov. Število udeležencev čistilne akcije bi bilo morda tega dne mnogo višje, če tudi braslovške občine ne bi pozimi prizadela naravna nesreča, ki je na bližnji Dobroveljski planoti povzročila neizmerno ško- V Braslovčah so večino odpadkov odpeljali na skupno deponijo na Žovnek Upokojenci in jamarji čistili preboldski gaj Z gobami in po mehiško š, j .-.m,. j) nnHm Lm Med pripravo mehiške hrane z voditeljico Carmen Marie Fernandez Na Polzeli so v prvih pomladanskih dneh pripravili dve kuharski delavnici. Prvo so na temo gobjih jedi v učilnici kuhanja tamkajšnje osnovne šole pripravili člani Gobarsko mikološkega društva Polzela. Delavnico, ki se je je udeležilo 15 članic, sta vodila Franci in Marta Ura-tnik, njen namen pa je bil pri- bližati uporabo gob in drugih gozdnih sadežev v kulinariki (borovnice, kostanj, gozdne jagode...). V organizaciji TD Občine Polzela pa je pod vodstvom Carmen Marie Fernandez iz Ljubljane v Novem Kloštru potekala delavnica priprave mehiške hrane. Udeleženci so spoznali zna- čilnosti mehiške kuhinje in pripravili nekaj tipičnih mehiških jedi: tortilje z omako gu-acamole in drugimi zelenjav-no-sadnimi omakami, tingo, školjke in mangovo kremo. Ob koncu so si ogledali tudi dvorec Novi Klošter in bili navdušeni nad urejenimi prostori. Zaradi velikega zanimanja bodo delavnico ponovili. T. T. CENAM AVTODELI Šlandrov trg 11,3310 Žalec Tel. 710 40 13, GSM 031 323 441 Delovni čas: vsak dan 9-13 in 14-17 ure, sobota 8-12 POPUST DO -30 % (rezervni deli za vsa vozila) OBČINA ŽALEC Sreda, 30 april, od 18. ure dalje kresovanje, pri gasilskem domu v Žalcu (PGD, ŠK in TD Žalec). Četrtek, 1 maj, ob 5.30 budnice: Zabukovica, Pongrac, Griže, Migojnice, Bezovnik, Zahom, Griže (Godba Zabukovica, 041 828 769). Četrtek, 1. maj, ob 5.40 Budnice: Ložnica, Žalec, Petrovče, Kasaze, Zabukovica, Liboje (Godba Liboje, 041 725 087). Četrtek, 1. maj, prvomajsko srečanje na Brnici (PD Liboje, 031 627 923). Petek in sobota, 2. in 3. maj, med 8. in 18. uro VIII. dnevi odprtih vrat Vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin IHPS. Vsak petek v maju, med 16. in 18. uro jezdenje ponijev; Ponirkov info center Ribnika Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 2. maj, ob 20. uri koncert Tria Gušt iz Splita in Popseslish; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 3. maj, med 8. in 12. uro kmečka tržnica pod stoletnimi lipami; Gotovlje (TOD »Lipa« Gotovlje, 041 809 589). Vsako soboto v mesecu, med 9. in 12. uro Podeželska tržnica (JKP Žalec, 713 67 73). Sobota in nedelja, 3. in 4. maj, med 16. in 18. uro otroške delavnice Opazovalnice srnic in jelenov, jezdenje ponijev; Ponirkov info center Ribnika Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 4. maj, ob 8. uri Razpnimo jadra - Krvavica; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Nedelja, 4. maj, med 8. in 14. uro VIII. dnevi odprtih vrat Vrta zdravilnih . in aromatičnih rastlin IHPS. Nedelja, 4. maj, ob 8.30 začetek lige posameznikov v igranju tenisa; igrišča na Trju (TK Trje 2000,040 590 605). Ponedeljek, 5. maj, ob 17. uri pravljične minute in ustvarjalnica; prostori OŠ Petrovče. Ponedeljek, 5. maj, ob 19. uri Utrip domoznanstva: Območno združenje RK Žalec se predstavlja; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Torek, 6. maj, ob 19. uri predstavitev knjige dr. Ane Kranjc Spoznaj sebe in druge; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Sreda, 7. maj, ob 16. uri predavanje o bolezni srca in ožilja; v društvenih prostorih Hmeljarska 3, Žalec (Koronarni klub Sav. d., 040 546 740). Sreda, 7. maj, ob 18.30 recital: Adrian Ledi - klavir, Oskar Kandare - harmonika in Vane Povše - harmonika; dvorana GŠ Risto Savin Žalec (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60). Sreda, 7. maj, ob 19.30 Sedem let skomin, komedija; za torkov abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 8. maj, ob 16.30 srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Četrtek, 8. maj, ob 19. uri klavirski recital Kirn Pavlič; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec; (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60). Četrtek, 8. maj, ob 19. uri Celjski strop in realistično upodabljanje v sodobni umetnosti, pogovor z avtorjem razstave Urošem Potočnikom; Savinova hiša; (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 9. maj, ob 15.30 XX. Gališki dnevi dan odprtih vrat Dom Nine Pokorn. Petek, 9. maj, ob 19. uri koncert ŽePZ KUD Svoboda Griže; cerkev v Grižah (KUD Svoboda Griže, 031 678 397). Petek, 9. maj, ob 20. uri 78. kavarniški večer; Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (Glasbeno-literarno društvo Aletheia, 031 659 485). Od petka, 9. maja, do nedelje, 11. maja, XX. Gališki dnevi Ekofejst - festival izmenjave znanj, dobrih izkušenj in druženja, delavnice; stara šola v Veliki Pirešici. Od ponedeljka, 9. maja, do petka, 30. maja, Teden vseživljenjskega učenja (TVU), različne delavnice, predavanja (UPI Žalec, 713 35 50). Sobota,10. maj, med 9. in 18. uro 2. slovenski festival industrijske konoplje -Žalec 2014; Bio park NIVO/ ZKŠT Žalec. Sobota, 10. maj, med 8. in 12. uro kmečka tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (KS Griže, TD Griže, DPŽ OŽ, 031 337 097). Sobota, 10. maj, ob 9. uri XX. Gališki dnevi stojnice dobrodelnosti za zvezo Sonček; Trje (Klub mladih Galicija, 031 416 362). Sobota in nedelja, 10. in 11. maj, med 16. in 18. uro otroške delavnice Čajanka; jezdenje ponijev; Ponirkov info center Ribnika Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 10. maj, ob 14. uri XX. Gališki dnevi odbojka na mivki; Trje (Klub mladih Galicija, 041 561 413). Sobota, 10. maj, ob 17. uri XX. Gališki dnevi odprtje Športnega parka Urške Žolnir; Trje (Klub mladih Galicija, 041 561 413). Nedelja, 11. maj, ob 8.30 XX. Gališki dnevi teniški turnir Maj open: igrišča pri POŠ Trje (TK Trje 2000,041 725 079). Nedelja, 11. maj, ob 9. uri 11. tradicionalni družinski pohod ob dnevu Evrope na Hom, start pri OŠ Griže (Klub SD Žalec, 040 201 333). Nedelja, 11. maj, ob 10.30 cvetlično-kmečka tržnica; Slomškov dom na Ponikvi (TD Ponikva, 041 868 685). Nedelja, 11. maj, ob 18. uri XX. Gališki dnevi Razvalina življenja, ljudska drama; Dom krajanov Galicija (KUD Polzela, 041 882 970). Ponedeljek, 12. maj, ob 19. uri zaključna prireditev Savinjčani beremo; Dom II. slovenskega tabora Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Torek 13. maj, od 10. do 16. ure dan odprtih vrat v Hiši Sadeži družbe Žalec in v društvu Želva Eureka: okrogla miza, peka palačink, mafinov, petje in druženje. Sreda, 14. maj, ob 18.30 12. javna produkcija; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60). Sreda, 14. maj, ob 19. uri razstava ilustracij Mladena Melanška; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34 ). Četrtek, 15. maj, ob 8. uri Zasavska sveta gora; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 763 288). Četrtek, 15. maj, ob 11. uri Črta kot izrazno sredstvo, odprtje razstave likovnih .del učencev osnovnih šol Spodnje Savinjske doline; Savinov likovni salon (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 15. maj, ob 14.30 medobčinsko OŠ prvenstvo v atletiki; športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 03 712 12 67). Četrtek, 15. maj, ob 19.30 koncert godalnega in simfoničnega orkestra; Dom II. slovenskega tabora Žalec; (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60). Petek, 16. maj, ob 16. uri praznik vina; atrij Savinove hiše (Društvo Savinjskih vinogradnikov, 051 428 421). Petek, 16. maj, ob 19.30 Sredi zvezd, 12. festival vokalne zabavne glasbe; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 16. maj, ob 20. uri XX. Gališki dnevi Obnovimo prvo pomoč Dom krajanov Galicija (KO RK Galicija, 031 481 373). Sobota, 17. maj, ob 10. uri Razpnimo jadra - 3,2,1 ... START, začetek športne akcije; Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 67). Sobota, 17. maj, ob 7. uri pohod v neznano; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 17. maj, ob 7. uri XX. Gališki dnevi pohod na Nanos (TK Abram); odhod iz Trja (DU Velika Pirešica - Galicija, 041 546 314). Sobota, 17. maj, ob 10. uri izdelava Marujčkov (zvezkov); ŠK Žalec; obvezne prijave - samo do 10 oseb (TD Žalec, ŠK Žalec, 040 609 888). Sobota, 17. maj, ob 15. uri revija pevskih zborov društev invalidov Slovenije, telovadnica I. OŠ Žalec (MDI Žalec, 571 68 16, 031 230 861). Sobota in nedelja, 17. maj, med 16. in 18. uro otroške delavnice Ponirkovo vrtnarjenje, jezdenje ponijev; Ponirkov info center Ribnika Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 17. maj, ob 19. uri koncert ŽePZ KUD Svoboda Griže in MPZ Petrovče; Dom kulture Svoboda Griže (KUD Svoboda Griže, 031 678 397). Sobota, 17. maj, ob 20. uri prireditev Pesem v maju; cerkev sv. Pankracija na Ponikvi (KD Ponikva, 041 649 516). Nedelja, 18. maj, ob 6. uri Golica; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 311 139). Nedelja, 18. maj, ob svetovnem dnevu muzejev: 11.00- 17.00 prost ogled Savinove hiše, * 11.00- 17.00 prost ogled Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 18. maj, ob 10. uri Na kolo 2014, kolesarjenje od Žalca do Celja; start za občinsko upravno stavbo v Žalcu (ZKŠT Žalec, 712 12 67). Nedelja, 18. maj, ob 13. uri XX. Gališki dnevi tomosijada; Trje (Moto klub Krištof, 041 783 107). Nedelja, 18. maj, ob 16. uri XX. Gališki dnevi miting za domoljubje; Dom krajanov Galicija (ZBZV NOB KO Galicija, 051 819 107). Ponedeljek, 19. maj, razstava fotografij Francija Horvata Utrinki; razstava bo na ogled do 31. maja 2014; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52). Torek, 20. maj, od 15. do 20. ure glasbeni kviz učencev Glasbene šole Risto Savin Žalec; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec; (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60). Sreda, 21. maj, ob 18. uri literarni večer mladih učencev OŠ Petrovče: 12 mesecev v letu; Krajevna knjižnica Petrovče (MSK Žalec, 712 12 52). Četrtek, 22. maj, ob 17. uri Po pravljici diši - pravljična ura s Tino Uranko; Krajevna knjižnica Ponikva (MSK Žalec, 712 12 52). Četrtek, 22. maj, ob 18. uri koncert PZ OŠ Petrovče; Dom II. slovenskega tabora Žalec (OŠ Petrovče, 713 22 30). Četrtek, 22. maj, ob 20. uri koncert MePZ MDI Žalec; Glasbena šola Risto Savin Žalec (MDI Žalec, 571 68 16,031 230 861). Petek, 23. maj, ob 18. uri Koraki... za jutri, odprtje razstave Gimnazije Celje - Center; Dvorec Novo Celje; (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 24. maj, Ratitovec;* zbor na parkirišču pri Kili (PD Liboje, 031 881 726). Sobota, 24. maj, ob 9. uri Razpnimo jadra - Vsi na Hom na lasten pogon: ob 9.00 start pohodnikov in zabavne orientacije, ob 9.30 start kolesarjev; igrišče pri OŠ Griže (ZKŠT Žalec, 712 12 67). Sobota in nedelja, 24. in 25. maj, med 16. in 18. uro otroške delavnice Mojstrovine iz lesenih kljukic, jezdenje ponijev; Ponirkov info center Ribnika Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 24. maj, ob 16. uri XX. Gališki dnevi nogomet med zaselki KS Galicija; Zavrh pri Galiciji (ŠD Hofrein, 041 401062). Sobota, 24. maj, plesna produkcija; Društvo Harlekin Celje; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 24. maj, ob 20. uri koncert Folklorne skupine Kobula KD Petrovče; Hmeljarski dom Petrovče (Kulturno društvo Petrovče, 041 369 362). Nedelja, 25. maj, ob 7.30 7. pohod Stari pisker Celje-spomenik talcev Zabukovica; odhod iz Celja ob 7.30 (PD Zabukovica, 040 705 301, PD Liboje, 031 627 923). Nedelja, 25. maj, od 8.30 dalje XX. Gališki dnevi teniški turnir posameznikov; igrišča pri POŠ Trje (TK Trje 2000, 040 590 605). Nedelja, 25. maj, me * ! f* \ ik' ! t .§* W. ^ S * ’--frjlt ■•«§ f m F,.; 'VffFVMIItT rjpf ' I A _ Mlade žalske rokometašice z mentorico Polono Kuder in trenerko Tano Sutaj so v finalu spodbujali številni navijači, učenci I. OŠ Žalec na čelu z ravnateljico Tatjano Žgank Meža in s športnim pedagogom Mitjem Turnškom. Ekipa mladih rokometašic I. OŠ Žalec si je v finalu šolskega rokometnega prvenstva, ki je v ponedeljek, 14. aprila, potekal na OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki, priborila 2. mesto v državi in naziv državnih podprvakinj. V finalnih obračunih so mlade žalske rokometašice naprej z 12:9 (6: 5) izgubile proti domači ekipi OŠ AMŠ Vrhnika, nato pa z rezultatom 13 : 9 (5 : 3) pre- magale ekipo OŠ Litija. V finale treh najboljših šolskih rokometnih ekip v državi so se uvrstile po uspešnih predtekmovanjih, kjer so premagale prav vse nasprotnice, v polfinalih obračunih pa so v Gorišnici pri Ormožu premagale ekipi OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu in OŠ Gorišnica. V žalski šolski ekipi igra kar 12 članic Rokometnega kluba Zelene Doline Žalec (od vseh 14 igralk), poleg šolske športne pe- dagoginje Polone Kuder pa jih je usmerjala tudi klubska trenerka mlajših selekcij in rokometašica članske ekipe RK Zelene Doline Žalec Tana Sutaj. Že uvrstitev v finale treh najboljših šolskih rokometnih ekip v državi je velik uspeh, končno drugo mesto pa odličen obet pred prihodnjimi sezonami; žalske rokometašice so namreč v povprečju za leto mlajše od zmagovalk z OŠ Vrhnika. L. K. Plesna priznanja za mlade Strelsko tekmovanje v šoli plesa Harlekin je pod mentorstvom Ane Vovk Pezdir v skupi-1998 in 2000, zablestela in s svojim avtorskim solom Želim si, želim..., že spim osvojila zlato priznanje. V skupini, rojenih v letih 2001 in 2002, sta s svojo avtorsko plesno miniaturo Malo spoštovanja, prosim iz istega kluba in pod mentorstvom iste mentorice svoje plesno izražanje pozlatili tudi Naja Podbrežnik (Osnovna šola Petrovče) in Neža Čuvan (I. osnovna šola Žalec). V starostni skupini, rojenih med letoma 2003 in 2005, pa je pod vodstvom mentorice Zine Vovk iz Kulturnega društva Mavrica Braslovče plesni duet v sestavi Tija Pšaker in Anja Turnšek za svojo plesno miniaturo Moj sončni dan prejel bronasto priznanje. T. T., L. K. Naja Podbrežnik in Neža Čuvan Na 22. državnem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 - plesna miniatura 2014, ki je 12. in 13. aprila potekalo v Centru kulture Španski borci v Ljubljani, je odlično nastopilo tudi pet mladih plesalk iz naše doline. Medeia Pilih Bogme (avtorski soloples) ter Naja Podbrežnik in Neža Čuvan (plesni duet s svojo plesno miniaturo) so prejele zlato, Tija Pšaker in Anja Turnšek (plesni duet) pa bronasto priznanje. Žalčanka Medeia Pilih Bogme (I. osnovna šola Žalec) iz celjskega Društva za umetnost Športna zveza Prebold in OŠ Prebold sta 4. aprila v OŠ Prebold pripravila tekmovanje v streljanju z zračno puško. Najprej so se med sabo pomerili osnovnošolci, dečki in deklice do 15 let, potem pa tudi starejši občani. Pri dečkih je bil najuspešnejši Tilen Zdovc, ki je nastreljal 45 krogov, na drugo mesto se je s 36 krogi uvrstil David Zdovc, tretji pa je bil s 30 krogi Tilen Kreže. Pri deklicah, v tej kategoriji sta tekmovali le dve, je bila z 22 krogi najboljša Samanta Šolaja. V kategoriji člani do 50 let je zmagal Jernej Prodnik, ki je od desetih strelov zadel dve osmici, pet devetič in tri desetice, skupaj kar 91 krogov. Na drugo mesto se je uvrstil Alojz Zagoričnik s 86 krogi, na tretje pa Dragan Dimič z 72 krogi. V kategoriji člani nad petdeset let, v kateri sta prav tako tekmovala samo dva tekmovalca, je bil S strelskega tekmovanja v Preboldu od Mirka Stojniča, kije nastreljal 51 krogov, boljši Oton Račečič s 63 krogi. In prav ravnatelj OŠ Prebold Oton Račečič je pobudnik in organizator tovrstnih strelskih tekmovanj. D. N. UTRIPOV HOROSKOP Vaš glavni planet Mars še vedno potuje v opoziciji z vašim znakom v retrogradnem gibanju, kar vas na vseh podro- ♦ OVEN sončnim čjih nekoliko up smer, kar bo pospešilo v Ovna vstopi! tudi v izboljšanju finančne: nega Urana ne bo primanj našel kakšno zanimivo novo končno nastopil direktno ša novica je, da bo 3. maja vaših prizadevanj vidni i po zaslugi naklonje-irni duh bo zagotovo 'enera vas bo vidno lepšala, zacvetelo bo ljubezensko m družabno življenje. Bi si sp lahko želeli še kaj večr po ploh BIK Vladavina vašega znamenja dvig krivulje vaše vitalne^energije kos vsemu zastavljenemu. ' boste! Do 7. maja se bo v. dolžen za delo, zato se bo se dobro dogovarjali. Izkor dovanje na vseh področjih] prišel do izraza. Na čustve; pokazati, kaj vam ugaja, zatone bo trajala do 21. maja. To obeta >01 s_za konkretno akcijo, uspešni :ja, zato boste rega oni r drževal Merkur, ki je za-odlično sporazumevali in položaje planetov za napre-:ni šarm bo še intenzivneje leju boste znali brez zadržkov benih nepotrebnih zapletov. ♦ DVOJČKA Med 7. in 29. majem bo vaš vladar Merkur potoval po znamenju Dvojčkov, zato boste imeli nadpovprečne možnosti za dobro in uspešno delovapje/ž^koristrt^ U,čas za umsko zahtevnej- : boste uspešni. 21. maja obili boste še enega po-odporo. Vitalna energija in začenja tudi letna vlada-feseca, z vstopom Marsa kstojem in poti se bodo 'odušni, znali boste pokazati spi še delo, za dc^ bo vstopilo v znak Dvoj močnika, ki vam bo nudil počutje bosta iz dneva vina vašega znamenja, v direktno gibanje, bo odprle. Tudi v ljubezni ne b' svoja čustva. ♦ RAK Želeli boste spremembe na delovnem področju, vendar bo nanje potrebno še malce počakati. Svojostrategijo ste pravilno gra lastni. D ’ dili, zato ostajajte optimi: rok je zagotovo pravilne! Saturnove in Jupitrove dobro vas bo vodila tud zelo neposredno izrazili pa pozabili pohvaliti tega, vam je všeč. elovanje na daljši ato se vam naj ne mudi. Avale na vas spodbudno, stvenem področju boste orebiti ne ugaja. Ne boste LEV Smisla za dobro organizacijo vam nikoli ne primanjkuje in tudi v tem pomladanskem mesecu vam bo v veliko oporo. Žnali boste ustvariti primerne^pTOlištrse in okolica vam bo nezavedno ikšne in ia§!ieyj HUD NAPOR ZAČIMBA ZA PIZZO PLOŠČA IZ VEČ SLOJEV KRONIKA, LETOPIS PLAČILO NA RAČUN MESTO V ANGLIJI OGLAS, ANONSA OSREDNJI STEBER PRI KOPI PONAVU. ISTE BESEDE VZGOJNO IZOBRAŽEVAL. USTANOVA ŠKROBNA SAGOVA MOKA OTROK (UUBK.) ODISEJEVA DOMOVINA PREBIVAL ŠČEK TROPINOVEC (NAR.) REKA NA J. ŠKOTSKE ŠPANSKO BELO VINO ABRAHAMOV IN SARIN SIN OBROK POSOJILA ALI EMISIJE VREDNOTNIC BODICA (STAR.) DEL KOLOVRATA KDOR VODI OBRED SPODNJI DEL PROSTORA ŠTEFAN IRMAN PIJAČA GUSARJEV SLAB PESNIK NABRUŠE- NOST PRIPADNIK KAVKAŠKEGA NARODA POLITIČNI OKRAJ V STARI JUGOSLAVIJI PIA ORNIK LAHKO, OKRETNO (GLASB.) BORIS TORKAR OBRED PRVIH KRISTJANOV NEMŠKI AVTO INDIJAN. PLEME PISARIJA, PISANJE, LISTINA VRSTA OMAKE PANIČAR (KNJIŽ.) STROJ ZA KAKO OPRAVILO MOŠKO IME (JAKEC) DREVO TROPSKE AFRIKE NARAVA, ČUD ČAR, ŠARM IME JUNAKINJE KARENINE FRANCOSKI POLITIK PIERRE (1895-1977) ITALIJANSKI SCENARIST VRSTA PECIVA IGRA S KARTAMI GLINA, ILOVICA NIZEK ŽENSKI GLAS KOTNA MERA (MAT.) PRIPADNIKI TATAROV KONRAD ADENAUER Jih tmatmr—radi PRITUIKAVO BITJE STREŽAJ V UNIFORMI TRETJA BEETHOVN. SIMFONIJA RAZŠIRJENA RASTLINA KUPON 15 % popust za 1 izdelek po izbiri v naših trgovinah v Žalcu, Celju in Velenju. Veljavnost kupona: do 28.5.2014. INSERAT: anonsa OSET: pripadnik kavkaškega naroda TATAR: vrsta omake MIŽEK: otrok AGE: italijanski scenarist AGAPE: obred kri stij ano v SREZ: politični okraj LAKAJ: strežaj www.zatopeldom.com SUPER AKCIJA KURIV V MESECU APRILU! izkoristite predsezonsko akcijo BUKOVA DRVA NA PALETI 1,8m3 110 Eur HRASTOVA DRVA NA PALETI 105 Eur PELETI SAVA PREMIUM cena za 1 vrečo: 3,38 Eur v 4ti H % _ -*** — • •’ .* ‘% 'MÄ ^ 224.99 Eur 4 Cena za tono \ -% % BRIKETI MEŠANI V FOLIJI 179.99 Eur Cena za tono Navedene cene so cena v našem sklpdišu: Pernovo 17a 3310 Žalec Za cene z dostavo pokličite 03 620 36 20 Po pravilih naših babic tudi kolobarjenje Miša Pušenjak Turistično društvo Petrovče je v ponedeljek, 7. aprila, v prostorih OŠ Petrovče organiziralo zanimivo srečanje s priznano specialistko za zelenjadarstvo in okrasne rastline Mišo Pušenjak, diplomantko agronomskega oddelka biotehniške fakultete. Že skoraj 25 let dela na področju pridelovanja zelenjave in piše tudi priročnike o zelenjavnem vrtu in okrasnih rastlinah. Na predavanju, ki se ga je udeležilo veliko članov turističnega društva in drugih udeležencev, je Pušenjakova spregovorila o različnih botaničnih družinah, največji poudarek pa je namenila kolobarjenju rastlin, kar zagotavlja večji pridelek in večje varstvo rastlin. »Ekološko vrtnarjenje je za mnoge postalo tudi način življenja. Čeprav se uveljavlja veliko novih, izboljšanih načinov ekološkega vrtnarjenja, menim, da zadošča, če upoštevamo pravila, ki so se jih držale že naše babice. Med njimi je bilo kolobarjenje, vrstenje rastlin, na prvem mestu. Pomembno je samo eno pravilo, vse drugo so priporočila. Mnogim se zdi kolobarjenje tako težko in zapleteno, da nad njim obupajo. Dolgoročno je to slabo za zemljo na vrtu, saj kolobar velja tudi v naravi. Torej, osnovno pravilo načrtovanja vrstenja vrtnin na vrtu je zelo preprosto. Na isto površino naj pride rastlina iz iste botanične družine čim pozneje. Samo to poskušajte upoštevati in ne bo tako težko. Zelo pogosto je vprašanje, koliko časa naj traja kolobar za posamezno vrtnino. Zapleteno je le za tiste, ki vsa navodila upoštevajo dobesedno, ne smiselno. Velja, da pri večini vrtnin zadošča trileten kolobar. To pomeni, da na isto mesto, gredico pride vrtnina iz iste botanične družine vsako tretje leto. Še bolj natančno, če je bilo zelje leta 2013 na gredici A, potem tja ne sadimo ali sejemo rastlin iz družine križnic vsaj do leta 2016. Pri tem upoštevamo, da so tudi rastline za zeleni podor sestavni del kolobarja. Tri leta velja v povprečju - tako je kolobar najlažje sestaviti, vendar so nekatere vrtnine manj občutljive in zadošča dvoletni premor, druge, med katere spadajo prav kapusnice, pa so še občutljivejše in je zaželen petletni premor. Na vrtu, kjer pridelujemo veliko različnih vrtnin, so tri leta v povprečju dovolj, le včasih naj bo premor daljši. Na večjih površinah, kjer običajno sestavimo vrstenje za več let in pride ista vrtnina na vrsto vsako tretje, četrto ali le redkokdaj peto leto na isto njivo, pa je treba biti pri nekaterih botaničnih družinah previden, saj tri leta ne bodo zadoščala za zdravo pridelovanje vrtnine, ki je bolj občutljiva na kratek kolobar,« je poudarila Miša Pušenjak. Botanične družine in kolobarjenje »Začetek življenja na ekološkem vrtu so vsekakor me-tuljnice. Mednje uvrščamo vse stročnice, in sicer fižol, bob, grah, sojo, lečo, čičerko, dolgo vigno, med katere bomo v prihodnjih letih gotovo uvrstili še kakšno novo. Nikoli ne pozabite, da so stročnice del botanične družine metuljnic, torej so v sorodu z deteljami, lucerno, nokoto, inkarnatko in še bi lahko naštevala. Te rastline pa pogosto uporabljamo kot rastline za zeleno gnojenje. Med ljudmi je uveljavljeno prepričanje, da lahko fižol več let sadimo na isto mesto, vendar ni tako. Metuljnice zahtevajo vsaj triletni kolobar. Težava se pojavi takrat, ko pridelujemo visoki fižol v žičnicah. Teh seveda ne moremo prestavljati vsako leto. Vendar bom poskušala podati vsaj delno rešitev v poglavju o posebnih kolobarjih. Stročnice lepo zrahljajo zemljo, povečini jo tudi obogatijo s humusom in neposredno z dušikom, zato za njimi sadimo rastline, ki potrebujejo rahlo zemljo in zahtevajo več hranil. Za metuljnicami najpogosteje priporočam sajenje križnic. Te spadajo med najzahtevnejše vrtnine za ekološko pridelovanje na splošno, zato jim je nujno zagotoviti dovolj hranil in predvsem ustrezno dolg kolobar - trileten pri njih ne zadošča povsem. Priporočam, da poskusite križnicam zagotavljati petletni premor med pridelovanjem na isti površini. V to družino uvrščamo vse kapusnice. Vendar niso križnice samo zelje, ohrovt, cvetača, nadzemna kolerabica, kitajski kapus in brokoli, v isto botanično družino uvrščamo še nekatere korenovke, kot so repa, podzemna koleraba, redkev in redkvica, poleg njih pa tudi »modernejše« vrtnine, denimo rukolo in večino rastlin, ki jih z enim imenom imenujemo azijske listnate rastline. Križnici sta tudi rastlini za zeleni podor, oljna redkev in bela gorjušica, prav tako oljna ogrščica in repica, iz te družine je še hren. Pri pridelovanju teh kultur je zato treba razmišljati dlje vnaprej, ne samo za tekoče in mogoče še za naslednje leto, saj so posledice kratkega kolobarja hitro vidne. Veliko bolezni in škodljivcev je pri križnicah povezanih prav s prekratkim kolobarjem. Naslednja botanična družina je manj zapletena. To so razhudniki, ki niso občutljivi na kratek kolobar, v resnici lahko brez večjih posledic rastline pridelujemo tudi v dvoletnem. V to družino uvrščamo paradižnik, papriko in jajčevec, nikoli pa ne pozabite, Državni prvaki s področja kmetijstva V Mirni peči na Dolenjskem je potekal državni kviz Mladi in kmetijstvo, na katerem je največ znanja pokazala ekipa Spodnje Savinjske doline iz Društva podeželske mladine Braslovče (DPM). Na tekmovanju se je pomerilo enajst ekip, ki so odgovar- da je sorodnik teh vrtnin tudi krompir. Zaplete se samo v rastlinjaku, kjer bi nekateri želeli vsako leto pridelovati samo paradižnik. V tem primeru bo rast nekaj let verjetno potekala brez posledic, ko pa se bodo te pojavile, bo prepozno za razmišljanje o kolobarju. Manj zapletena družina na vrtu so kobulnice. Prepoznamo jih po dišečem semenu in lepih cvetovih, ki pa niso vedno najbolj zaželeni. V to družino uvrščamo korenček, peteršilj in zeleno, manj znani pastinak in novejši koriander. Ne pozabite, da spadajo vanjo tudi zelišča koper, janež, komarček, sladki komarček in kumina. Cvetenje te družine je na vrtu zelo blagodejno, zato pustite vsak korenček, ki zacveti, ne pulite ga. Družina zahteva vsaj triletni kolobar, bolje pa se obnese štiriletni. Še nekaj je pomembno vedeti, korenovke v tej družini ne prenašajo gnojenja s hlevskim gnojem ali gnojevko. Na kratek kolobar je zagotovo najobčutljivejša družina lobo-dovk, po slovensko špinačnic, kar pa vas lahko zamoti. V to družino namreč poleg špinače in blitve ali mangolda uvrščamo tudi pese, med njimi rdečo peso. V zadnjih letih se na vrtovih pojavljajo še nekatere druge špinačnice, to so vrtna loboda, kvinoja, jagodna špinača in še katera se bo zagotovo našla, a za zdaj nima slovenskega imena. Znane so po obilju koristnih lastnosti za zdravje, samo ne pozabite, da zahtevajo zelo dolg kolobar, da bodo dobro uspevale. Manj zahtevna je družina košaric. Vanjo uvrščamo solato, endivijo in radič, brez katerih ne znamo vrtnariti, še manj pa pripraviti dobrega obroka. Košarica je tudi regrat, ki ga nekateri sejejo na vrtu, in •črni koren skupaj z nekaterimi drugimi, še redkejšimi koreni, njegovimi sorodniki. Niso zelo zahtevne, vendar je triletni kolobar zaželen, da preprečimo nepotrebno gnitje in propadanje rastlin. Za bučnice (buče in bučke, kumarice, lubenice, melone in manj znane čajota, grenka in druge kumarice) je značilno, da jim ustrezajo hlevski gnoj in organska gnojila, zadošča pa triletni premor. Večja botanična družina na vrtu so še čebulnice, tj. čebula, šalotka, česen in por, pa tudi zelišči drobnjak in kitajski drobnjak. Zanje je značilno, da zahtevajo vsaj triletni kolobar in sovražijo gnojenje z organskimi gnojili, predvsem hlevskim gnojem. Manjše količine komposta so na zemljiščih, ki so slabše založena s hranili, sprejemljive za por in obe zelišči. Poleg omenjenih vrtnin je na vrtu vedno več novih vrtnin, ki spadajo v različne družine. Med njimi naj omenim letni in zimski portulak, ki sta v sorodstvu, zato upoštevajmo vsaj triletni kolobar. Okra je iz družine slezov in je v sorodu samo z navadnim slezom (ajbišem) in vrtnimi hibiskusi. Tudi motovilec ni v sorodu z nobeno vrtnino, je pa sorodnik baldrijana. Zagotovo sem spustila še kakšno, novejšo rastlino, vendar verjetno ne gre za sorodnico omenjenih, zato je treba paziti le, da na isto mesto ne pride pogosteje kakor vsako tretje leto,« je povedala Pušenjakova, nato pa spregovorila še o pomenu zelišč in okrasnih rastlin. Na vrt ponovno rože in zelišča »Ljudi bi želela poučiti, naj na zelenjavni vrt ponovno posadijo tudi rože in zelišča. Pri nas so morda zaradi pretekle zgodovine strogo ločili zelenjavni vrt od cvetličnih gred in tudi od zelišč, zdaj pa ponovno postajajo zelo moderni zeliščni vrtovi. Veliko zelišč lahko namreč s svojim vonjem zmede in tudi odžene škodljivce. Nekoč so v vrtovih rastla zelišča v velikem obsegu in so bili ti veliko bolj zdravi, kot so danes. Ljudi bi rada prepričala, da bi na vrt ponovno posadili tudi omenjene rastline, kar pa zahteva določeno mero znanja. Nekatere stvari si lahko hitro zapomnimo, na primer, da ustreza baziliki prostor ob paradižniku, papriki in bučkah, ob fižolu recimo šetraj ... Vsekakor pa je dobro, da začnemo ob vrtu saditi trajna zelišča, kot so žajbelj, pelin ... Izpostaviti velja, kako pomembna so zelišča, kako jih nabiramo, sušimo, kako pripravljamo pripravke, istočasno pa je treba opozoriti tudi na to, da ni vseeno, v kakšni vodi in kateri posodi pripravljamo zeliščne pripravke. Železne posode so prepovedane, saj železo reagira ravno z učinkovinami, ki jih želimo ohraniti. Glede vode, v kateri pripravljamo pripravke in s katero zalivamo, pa velja povedati, da vsebujejo vode iz vodovodnega omrežja določene soli, ki negativno vplivajo na sestavine zelišč, zato je potrebno, če ne gre drugače, uporabljati postano vodo, še bolje pa je vodo iz domačega vodnjaka, posode pa naj bodo plastične ali steklene, če gre za manjše količine.« D. Naraglav Bera medu najslabša v zadnjih letih Ekipa Spodnje Savinjske doline DPM Braslovče (Jana Hrušovar, Anja Rožič Plazovnik in Denis Vasle) ■ jale na vprašanja o neposredni prodaji, socialnem podjetništvu in čebelarstvu. Najuspešnejša pri odgovorih je bila ekipa DPM Spodnje Savinjske doline, ki so jo sestavljali člani DPM Braslovče (Jana Hrušovar, Denis Vasle, Anja Rožič Plazovnik), drugo mesto je zasedla ekipa DPM Dobrava, tretja pa je bila ekipa DPM Sveti Jurij ob Ščavnici. Zmagovalci bodo gostitelji državnega kviza prihodnje leto. Že pred tem se je ekipa DPM Spodnje Savinjske doline v Šentvidu pri Grobelnem udeležila regijskega kviza in med osmimi ekipami prav tako slavila zmago. T. Tavčar V Grižah se je v soboto na občnem zboru Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline (ČZSSD) zbralo 25 delegatov iz osmih čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline in nekaj gostov. Zveza združuje 125 čebelarjev, ki imajo skupaj okrog 1120 čebeljih družin, bera medu pa je bila lani slaba. V uvodu v zbor je predsednik ČZSSD Maksimiljan Gržina podelil priznanja za uspešno delo in razvoj čebelarstva v Spodnji Savinjski dolini. Priznanje so prejeli Branko Pohole (ČD Gotovlje), Marjana Rudnik (ČD Prebold), Boltežar Vasle (ČZSSD Žalec), Pavel Regulj (ČD Šempeter), Zdravko Goršek (ČD Griže) in Borut Sivec (ČD Polzela). Ob tej priložnosti so podelili tudi odlikovanji Antona Janše III. stopnje, ki ju je članoma ČD Šempeter Ivanu Spasiču in Pavlu Regulju podelil predsednik ČD Šempeter v Savinjski dolini Pavle Rozman. Predsednik zveze Maksimiljan Gržina je v nadaljevanju spregovoril o lanskem delu in načrtih za letos. Poudaril je, da jim je lani uspelo urediti del prostora v žalskem eko-muzeju za namene čebelarskega muzeja, se udeležiti dneva slovenskih čebelarjev v Radovljici, 60-letnice ČD Prebold, strokovnih predavanj, izleta na Koroško, Ambroževe maše na Polzeli, dneva čebelarstva v Celju itd. Med pomembne naloge v tem letu so zapisali organiza- cijo izobraževanj, dopolnitev čebelarske zbirke za muzej v okviru Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, sodelovanje s pristojnimi veterinarji pri odpravljanju morebitnih bolezni čebel, skupno nabavo sladkorja, slovenski zajtrk v šolah in vrtcih itd. Zbora čebelarjev se je udeležil tudi podžupan Občine Žalec Marko Laznik, ki je pohvalil delo čebelarjev. T. Tavčar Brezplačna objava ... nadaljevanje s strani 17 Sobota, 17. maj, ob 7. uri pohod na Porezen in do bolnice Franja; zbor pri igrišču v Andražu (Evgen Tominšek, 041 783 739). Sobota, 17. maj, ob 7. uri Veliko Kozje, ogled rastišča; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Jožica Jegrišnik, 031 840 387). Sobota, 17. maj, ob 8.30 pokalna tekma Slovenije v agilityju; klubsko vadišče na Ložnici pri Žalcu (Radovan Viđali, 041 842 954). Sobota, 17. maj, ob 14. uri 194. lunohod in srečanje ljubiteljev pohodov ob polni luni na Ptuju; zbor: parkirišče pri občinski stavbi na Polzeli (Rudi Divjak, 031 525 790). Sobota, 17. maj, ob 8.20 Šport Špas prireditev - dan druženja in gibanja vseh generacij; (OŠ Polzela, 03/703 31 12). Sobota, 17. maj, ob 8.30 Po poteh Neže Maurer; v okviru prireditve Šport Špas (Alenka Žnidar, 031 795 685). Nedelja, 18. maj, ob 16. uri 16. srečanje občinskih pevskih zborov na Gori Oljki (Marko Slokar, 041 381 472). Sobota, 24. maj, ob 7. uri pohod po poteh XIV. divizije, 3. del; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 24. maj, od 10. ure dalje Malteški bal princesk in vitezov; grajsko dvorišče Gradu Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Sobota, 24. maj, ob 19.30 orgelski koncert Saše Atelšek; cerkev sv. Andreja v Andražu (Andreja Golež, 031 240 180). Četrtek, 29. maj, ob 17. uri medgeneracijsko srečanje »Zdrav način življenja, prepoznavanje odvisnosti in pomoč svojcem«; mala dvorana KD Polzela (Marjana šmajs, 031 343 774). Četrtek, 29. maj, ob 17. uri Prisluhnimo pravljici; lutkovna predstava učencev OŠ Polzela; Grad Komenda - prostori knjižnice (Renata Novak, 03/703 32 04). Petek, 30. maj, ob 17. uri zaključna plesno-pevska akademija; Športna dvorana Polzela; (OŠ Polzela, 03/703 31 12). Sobota, 31. maj, od 8. ure dalje medgeneracijska športna prireditev Vrtca Polzela Vsi škratki, ki ste fit, na Gori Oljki morte bit; (OŠ Polzela, 03/703 31 12). Sobota, 31. maj, ob 18. uri 2. turnir streljanja z zračno puško; igrišče v Andražu (Leon Pižorn, 041 578 089). Vsaka nedelja v maju ob 9. uri redni tedenski hitropotezni turnir; prijave mogoče ob nedeljah do 9. Ure; Kulturni dom Polzela (Tomi Masnec, 041 783 213). OBČINA BRASLOVČE Prestavljeno na začetek junija (načrtovano za konec aprila) premiera in ponovitev komedije HALO! OBIRALKE SO TU! Domu krajanov Gomilsko; KD Gomilsko. Sobota, 26. april, ob 20. uri dobrodelni akustični koncert Petra Lovšina; Dom krajanov Gomilsko; Društvo alternativne mladine Braslovče (drustvoamb@gmail.com). Sreda, 30. april, ob 20. uri kresovanje na ranču Mustang; (Milan Košenina, 041 520 314). Sreda, 30. april, ob 20. uri kresovanje na športnem igrišču v Letušu; ŠD Savinja Letuš (Robi Dimeč, 041 278 520). Sreda, 30. april, ob 20. uri kresovanje na športnem igrišču v Parižljah; KO Parižlje - Topovlje (Sabina Žolger, 041 593 389). Četrtek, 1. maj, ob 8. uri tradicionalni prvomajski pohod na Dobrovlje; ŠD Savinja Letuš (Robi Dimeč, 041 278 520). Četrtek, 1. maj, ob 10.30 uri tradicionalno prvomajsko srečanje na šmiglovi zidanici; PGD Grajska vas (Aljoša Ramšak, 040 981 450). Sreda, 7. maj, po poteh Vinske Gore; PD »Dobrovlje« Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151). Petek, 9. maj, ob 11. uri 7. srečanje borcev in udeležencev NOB; ZDNV NOB Žalec, OO Braslovče (Viktor Zorec, 588 51 42). Nedelja, 11. maj, pohod na Snežnik (1796 m); PD »Dobrovlje« Braslovče (Maja Kumer Trček, 031 340 988). Petek, 23. maj, ob 20. uri premiera igre Tom Sawyer in vražji posli; mladinska skupina KD Gomilsko;-Dom krajanov Gomilsko; KD Gomilsko (Andrej Šram, 040 731 805). Sobota, 24. maj, po kostelski planinski poti; PD »Dobrovlje« Braslovče (Silva Šketa, 041 973 768). Nedelja, 25. maj, družinski pohod na Menino planino (1453 m); PD »Dobrovlje« Braslovče (Petra Kumer Lesjak, 031 834 878). Nedelja, 25. maj, ob 19. uri ponovitev igre Tom Sawyer in vražji posli; mladinska skupina KD Gomilsko; Dom krajanov Gomilsko; KD Gomilsko (Andrej Šram, 040 731 805). Torek, 27. maj, ob 18. uri pravljična ura; Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98). MALI OGLASI ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 NUDIM INSTRUKCIJE ZA ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole v okolici Polzele. Info.: 031 490 824 (Ana) POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Za delo nujno iščemo podjetne ljudi, ki bi se nam pridružili. Info.: 031 706 281______________ TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 UREJANJE OKOLICE (košnja, obrezovanje, sajenje, lopatanje), manjša gradbena dela, sprehajanje psov in pomoč starejšim osebam. Info.: 031684 312 (Bojan) OPRAVIČILO: Opravičujem se za izrečene besede gospodu Martinu Kukoviču v gostinskem lokalu. Ivan Zagožen Slovensko društvo hospic, Območni odbor Celje, vabi na srečanje v odprto skupino žalujočih vsak tretji torek v mesecu ob 17. uri v prostore celjskega hospica, Kocenova 4-8. Vabljeni na srečanje, ki je lahko enkratno ali večkratno, po želji oziroma po potrebi posameznika. Srečanja, na katera so vabljeni žalujoči, in to ne glede na pretečeni čas po izgubi bližnjega, so namenjena druženju žalujočih in dajejo priložnost za medsebojno podporo, izmenjavo izkušenj... Pred vključitvijo v skupino vas prosimo, da nas pokličete na telefonski številki 051 418 446 (Tina Košar) in 041 365 731 (Irena Primc). Žalni slovesnosti za častna občana Konec marca in v začetku aprila smo se poslovili od kar dveh častnih občanov Občine Žalec, akademske slikarke Jeli- ce Žuža in pisatelja, dramatika ter publicista Miloša Mikelna. Na žalni slovesnosti 28. marca v avli Doma II. slovenskega V žalno knjigo Jelice Žuža v Domu II. slovenskega tabora Žalec seje podpisal tudi častni občan Rudolf Španzel tabora smo k poslednjemu počitku pospremili Jelico Žuža, na žalni slovesnosti 8. aprila v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pa Miloša Mikelna. Naj za zmeraj ostaneta v svetlih spominih in v zgodovini Občine Žalec. L. K., foto: T. T. Žalna slovesnost v spomin Milošu Mikelnu je bila v žalski knjižnici V spomin Jelici Žuža Gospa Jelica Žuža, akademska slikarka, častna občanka Občine Žalec in srčna meščanska našega mesta, se je zapisala v srca vseh, ki smo jo poznali. Vsakogar seje dotaknila na svojstven način. Bila je bogata osebnost, svetovljanka, dama v žlahtnem pomenu besede in s svojo likovno ustvarjalnostjo umeščena v mednarodni kulturni prostor. Z vsem tem nas je bogatila, ko je bila z nami, a se je tudi potem, koje se po letu 1981 preselila v Ljubljano, rada vračala. Zdelo seje, da je Žalec z njenim prihodom vsakič oživel. Bila je zanimiva, prijetna sogovornica. Vselej meje presenečala in radostila s svojimi izbranimi besedami in z iskrivim humorjem, koje slikala zgodbe o svojem Žalcu in njegovih zanimivih meščanih. Odličnost rojstnega domaje vtkala v svoje umetniško delo in srečanja z ljudmi. Rodila se je 12. aprila 1922. leta v Celju davčnemu upravitelju in posestniku Francu in Dragi. Impresionistu Sternenu gre zahvala, da jo je po meščanski šoli navdušil za to, da se je dvakrat tedensko učila pri njem slikanja, potem ko je spoznal, da je mlada dama talentirana in vztrajna. Z njegovim poučevanjem je začela, če uporabim besede umetnostnega zgodovinarja Milčka Komelja, svoje veliko potovanje k idealni sliki. Pot jo je vodila na Dunaj na študij risbe in kompozicije, po vojni pa je diplomirala pri Gojmirju Antonu Kosu v Ljubljani. Specialko je končala pri prof. Tartagliu na zagrebški akademiji, pri velikem mojstru, ki je bil v poučevanju neizprosno dosleden do sebe in drugih. Stroga barvna ubranost, značilna za njegove najboljše študente, je zaznamovala tudi njena likovna dela. Prav on je iz nje naredil večno iskalko, ki je dosledno preverjala svoje delo in dvomila o njem, čeprav soji likovni kritiki vselej priznavali vešče oko in roko. Trdo je nadgrajevala svoj talent in s slikami ohranjala njej ljub domači svet. S krhkimi šopki in do potankosti tonsko usklajenimi tihožitji z vsakdanjimi, njej ljubimi predmeti je zasijala na vsaki razstavi in v vsaki galeriji. Njene slike so bile kot pristan, ohranjale so mirnost z motivi in barvami, med slikami so z žlahtno spokojnostjo premagovale čas brezobzirnega hitenja. Njen čas v Žalcu živi na slikah, nastalih v modri hiški nasproti Zotlove domačije. Tiste hiške, ob kateri so se bohotile hortenzije, se je gospa Jelica spominjala z nostalgijo. Po letu 1960, ko seje vrnila iz Zagreba, je namreč živela in ustvarjala v njej. Ob vsakdanjih opravilih jo je vedno bolelo in skrbelo, ker je imela premalo časa za slikanje. V Žalcu je pogrešala svetovljanski kulturniški utrip, čutila je, da je mestu treba vrniti žlahtnost, zato je sodelovala pri obnovi in rasti likovnega salona v Savinovi hiši. Desetletje so v Žalcu na njeno povabilo razstavljali največji slovenski likovni ustvarjalci, kot so Stane Kregar, Božidar Jakac, Lajči Pandur, Nikolaj Omersa, Gojmir Anton Kos, Janez in Ivan Šubic, Miha Maleš, France Mihelič, Ivan Napotnik, Tone Kralj, Dore Klemenčič, Leon Koporc in drugi. Največje pozornosti pa so bile v Savinovem salonu vselej deležne razstave njenih slik. Bile so kulturni dogodek leta. Žalcu je podarila veliko: dala mu je prepoznavnost, pečat svetovljanstva in imenitnega, občudovanja vrednega učitelja. Mnogi so se ob njej in z njo prvič srečevali z razkošjem barv, svetlobe in sence ter kasneje nadaljevali njeno delo. Koje leta 1981 odšla živet v Ljubljano, je z njo odšlo veliko tega, kar nas je bogatilo. Želela je živeti bliže umetnosti, je rekla. Vendar je pogosto povedala, da ima domotožje, da pogreša Žalec in ljudi. Pogrešal pa jo je tudi Žalec. Pogrešal je njen vpliv na kulturno dogajanje, njen občutek za pravo mero, njeno svetovljanstvo. Včasih se nam je dozdevalo, da nekako bdi nad našimi cilji in hotenji. Tako smo ostali prijazno povezani. Počastili smo jo z malo monografijo, s Savinovo nagrado, s filmom o njeni ustvarjalnosti in z imenovanjem za častno občanko. Vse te pozornosti so se pridružile drugim velikim priznanjem, ki jih je prejela za likovno delo, med katerimi je tudi ugledna nagrada Prešernovega sklada leta 1973. Sicer pa se je v likovno umetnost zapisala že leta 1972 z nagrado za slikarstvo na jugoslovanski razstavi del likovnih umetnic v Slovenj Gradcu, v Udinah sojo isto leto na razstavi INTART nagradili s plaketo, v Cambridgeu pa leta 1980 s plaketo mednarodne zveze Who's Who of Women. Njena dela so zastopana v zbirkah uglednih galerij doma in v tujini. Veselili smo se, da se bomo mogli z Jelico Žuža sprehoditi po prenovljenem Žalcu. Če s kom, potem bi bil sprehod z njo na kakšen sončen dan pravi dan. Ko bom zdaj postal ob Savinovi hiši ali pred hišo njenih tet, bom v mislih z njo. Hvaležen in vesel, da sem jo poznal. Janko Kos, župan V spomin Milošu Mikelnu »Premine človek v grobu, človeštvo ne umre: naprej živelo to bo, kar storil je za vse.« (Glazerjev prevod Prešernovega v nemščini zapisanega posvetila na nagrobniku Emilu Korytku) Sledi, ki jih je zapustil Miloš Mikeln, nesporno pričajo, da je odšel človek, ki mu po pravici pripada naziv znameniti Slovenec. Področja njegovega delovanja so raznolika in obsežna. Opravljal je delo urednika pri različnih slovenskih časnikih, ukvarjal se je z režijo, kot direktorje deloval v gledališčih, pri časopisu in predvsem pri Cankarjevi založbi. Človek odprtega duha, kot je bil, je svojo energijo usmerjal v družbeno delovanje pri Penu - mednarodnem združenju pisateljev in v svetu za kulturo pri nekdanji SZDL. Pri obeh je opravljal funkcijo predsednika. Neizbrisen pečat Miloša Mikelna pa je viden v književnosti, torej na tistem področju, ki je za Slovence še posebej pomembno, saj nam je stoletja pomenilo tisto, kar so drugi, večji narodi našli v svoji državotvornosti. Njegov ustvarjalni opus vključuje različne leposlovne zvrsti. Ker je bil z gledališčem povezan tudi po svoji izobrazbi, je napisal več dramskih besedil. Zanje je značilno, da na humoren in satiričen način odstirajo podobo, ki prikazuje stranpoti slovenskega družbenega življenja. Ta besedila prikazujejo avtorjevo nestrinjanje s številnimi anomalijami, ki jih je njegov prodorni duh odkrival v vsakdanjem življenju. Za politično satiro so potrebni trije elementi: žilica, politični posluh in pogum. Mikeln je imel vse tri. Njegovi satirični kabareti so nastajali v času, ko kritična beseda ni bila sama po sebi umevna. Z njimi je pomagal utirati pot tistemu hotenju, ki seje pozneje odrazilo v gibanju za demokratizacijo družbe. Prav posebej pa seje njegova ustvarjalnost odrazila v romanopisju. Tuje zaživelo njegovo zanimanje za zgodovino. Izpričal gaje tudi v znanstveni monografiji o Stalinu. Umetniško predelano zgodovino je predstavil v treh romanih. Na prvem mestu je treba omeniti besedilo Kako se je naša dolina privadila svobodi. Humor v njem je žlahten v pravem pomenu besede. Čeprav avtor v predgovoru pravi, da romana ni pisal tako, da bi se v njem rojaki iz njegovega kraja prepoznavali, je vendar očitno, da je Dolina naša, torej Savinjska, posamezni liki v njej pa podobni konkretnim osebam. Starejši Petrovčam se gotovo spominjajo nekaterih dogodkov, omenjenih v romanu, na primer številnih kulturnih prireditev, ki so jih v kraju organizirali po vojni, med njimi tudi izvrstno upodobljenega miklavževanja. Tega je Mikelnov Lojz, kot pisatelja imenujejo Petrovčam, prikazal, kot je značilno za ljudski humor v najboljšem pomenu besede - kar pomeni, da je preprost in žlahten hkrati. Obsežni roman Veliki voz je avtorju leta 1993 prinesel nagrado kresnik za najboljši roman leta. Gre za metaforo dogajanja na Slovenskem od prve svetovne vojne do konca druge in še čez. Zgodba o Vidovičih je napisana, »da se ohrani vednost o nekem slovenskem rodu, kakor je živel in preživel usodne čase burnega 20. stoletja«. To je zgodba o usodi dveh celjskih rodbin, mesto Celje pa v romanu zaživi v vsej svoji minuli očarljivosti in zagatnosti. Pisatelj je predstavil temo bratomornega, črtomi-rovskega boja in povojnih eksekucij tisočev domobrancev ter skušal biti pravičen obema stranema v nacionalnem spopadu. Če seje zdelo, daje o drugi svetovni vojni zapisano že domala vse, je Mikelnov roman Poročnik z Vipote, izšel je leta 2003, dokazal, da to ne drži. Pisatelj je temeljito preučil zgodovinske vire in napisal roman, ki združuje dve vzporedni pripovedni črti: na eni strani je najprej natančna kronika zaporedja zgodovinskih dogodkov, temelječa na stvarnih in dokumentiranih izsledkih zgodovinskih raziskav, na drugi pa zgodba osrednjega literarnega lika, poročnika kraljeve jugoslovanske vojske, očarljivega, pametnega in strpnega mladeniča ter pogumnega in pokončnega misleca in domoljuba. Roman je Mikeln pisal tri leta. Čeprav prizorišča obsegajo širok prostor od Ljubljane preko Dunaja in Švice, sta v pripovedi našla svoje mesto tudi Dobrovlje in Črnivec. Zadnje Mikelnovo besedilo Mesto ob reki iz leta 2008govori o pisateljevem zgodnjem mladeništvu v Celju in potrjuje njegovo navezanost na kraje, od koder je bil doma. Mikelnovo življenjsko vodilo je bilo, da stori tisto, kar more,'ne pa samo tisto, kar mora. Sledil je torej Gregorčičevim besedam: »Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to možje storiti dolžan.« Hvala za te in vse druge besede, dragi Miki. Marija Končina V SPOMIN FRANC RAČNIK (1951-2004) Hvala ti, ati, za dom in življenje, hvala za čas, ljubezen, skrbi, hvala za nauke, dobre nasvete, ati, naj večna ti lučka gori. Ob deseti obletnici smrti hvala vsem, ki ga niste pozabili. Vsi njegovi Skromno in pošteno si živel, v življenju le skrbi in delo si imel. V tihem grobu zdaj spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN 16. marca je minilo 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in ata ANTON BUKŠEK Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi, ki ga močno pogrešamo Slovo prinese upanje, da se znova snidemo. ZAHVALA Prenehalo je biti njeno plemenito srce in zaprla je trudne oči naša draga mama PAVLA POZNIČ z Vranskega (22.1.1925-9. 3.2014) Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam lajšali bolečino. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Turinku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebni službi Ropotar ter govornici za poslovilne besede. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Polzela za vso skrb in topel odnos. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Angeli živijo, tudi če ljudje ne čutijo, angeli živijo, v vsako dušo pridejo... ZAHVALA V 64. letu nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustila in odšla med angele naša draga žena, mamica, stara mama in sestra VILMA JAGER roj. GOVEK iz Marije Reke 1 Hvaležni smo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše, izraze sožalja ter pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala MoPZ Svoboda Prebold, cerkvenemu pevskemu zboru, gospodu župniku Damjanu Ratajcu, kolektivoma oz. sodelavcem Sadjarstva Mirosan in JKP Žalec, nujni PP in zdravnici, hvala gospe Štefki Uplaznik, govornici gospe Mojci ter pogrebni službi Ropotar. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali Mt POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s, p, Starovaška 12,3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Skromno in pošteno si živel, v življenju le skrbi in delo si imel. V tihem grobu zdaj spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN Minilo je 10 let, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi, brat in stric DRAGO LOKAN iz Matk (18.9. 1952-8. 4. 2004) Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečko. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, sina, očeta, ata, brata in svaka SLAVKA VEBRA iz Matk (11.5.1947-29. 3. 2014) Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu za lepe besede, govorniku za opisano njegovo življenjsko pot, pogrebni službi Ropotar, pevcem za odpete pesmi in gasilcem za opravljen obred. Posebna zahvala tudi gospodu Miranu Cestniku. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal. ZAHVALA ob prerani izgubi dragega moža, očeta in dedija MARJANA JANŽOVNIKA iz Podvina pri Polzeli (11.10.1954-23. 3.2014) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalja ali kako drugače pomagali. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zelo ga bomo pogrešali! Žalujoči: žena Lucija, sinova Marko in Boštjan z Nušo ter hči Petra z Dejanom in Mio Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 13 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini Kam odhajaš draga mati, kliče žalostno srce. Niti zbogom nisi rekla, nisi dala nam roke. Zdaj se moram posloviti, vsi domači jaz do vas, Mojih naukov se držite, to želim vam zadnjikrat... ZAHVALA Mama, babica, prababica MARIJA GOLAVŠEK po domače RAMŠAKOVA MICI (9. 3. 1928-4. 3. 2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino v srcu. Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem iskrena hvala za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za številne svete maše. Hvala dr. Pavli Rode Zalokar in dr. Ljubi Centrih Četina, patronažni sestri Anici Bogataj in sestri Sonji Zupan. Hvala g. župniku Ivu Holobarju za opravljen obred in sveto mašo. Hvala pevkam M.J.A.V. za ganljivo in čustveno odpete pesmi, govornici Mojci Grušovnik za prebrane besede ter pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN TADEJ PUNCER (10. 7. 1980-26. 4. 2002) Ljubi Tadej! Dvanajsto leto mineva, odkar si odšel od nas, a iz naših src nikdar! Pogrešamo te! Vsi, ki smo te imeli radi Sp. Gorče, 26. 4. 2014 Življenje - to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. (Pavlenko) ZAHVALA ob slovesu FRANČIŠKE ZUPAN s Polzele (nazadnje varovanke doma za ostarele v Radljah ob Dravi) Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše in sveče. Zahvala gospodu Jožetu Kovačcu za lepo opravljen obred in posebna zahvala tudi pogrebni službi Morana. Hvala. Vsi njeni Ko smo skupaj živeli, lepo smo se imeli. Ko odšel si ti od nas, ostala je praznina, v srcu bolečina. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega brata, svaka, strica, nečaka in dobrega prijatelja KARLA SVENTA iz Gotovelj (2.1. 1947-1. 2. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala za pisno in ustno izrečene besede sočutja, za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedoma Jožetu in Renatu, LD Žalec za organizacijo lovskega pogreba, rogistom, MPZ Gotovlje, kolektivu Golovca Celje, govornikoma, gospodu župniku Branku Zemljaku za opravljen cerkveni obred in praporščakom. Hvala sorodnicama Cvetki in Darinki ter pogrebni službi Morana. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi tvoji, ki te zelo pogrešamo Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil dragi IVAN DERŠEK iz Latkove vasi, Prebold (29. 7. 1933-22. 2. 2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za pomoč med njegovo hudo boleznijo. Hvala vsem za darovane sveče in hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti do groba. Naj počiva v miru, brez bolečin. Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Hilda, vnuki in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame, stare mame in tete VALERIJE BRDNIK iz Trnave 24 (3. 12. 1925-26. 3.2014) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala sosedam Danici, Dragici in Petri za izkazano pomoč v težkih trenutkih. Zahvala gospodu župniku Martinu Cirarju za opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem, celotni ekipi pogrebne službe Ropotar in PGD Trnava. Hvala vsem, ki ste bili z nami ob bolečem slovesu Žalujoči: vsi njeni Sledi tvojih pridnih rok bodo za vedno ostale na tvojem hribu, ki si ga imel tako rad. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi RUDI GERČER iz Galicije (31. 10. 1944-3. 3.2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v oporo in tolažbo. Hvala za darovano cvetje, sveče in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi minili dve leti, : je zapustil JANEZ BIZJAK iz Malih Braslovč (3. 4. 1955-4. 5. 2012) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Zahvale za majsko številko Utripa sprejemamo do 19. maja 2014 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80 Pogrebna služba - cvetličarna MORANA ^ GSM: 041 536 408 GSM: 041 672115 www.pogreb-morana.sl • E-mail: morana.iteblovnlk@slol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Leta minevajo, spomini ostajajo. Tiho in prehitro si odšel, a v naših srcih večno boš živel. V SPOMIN 12. aprila je minilo pet let, odkar je ugasnilo plemenito'srce dobrega moža, očeta in ata VANČA SEDMINEKA iz Zaloga 16, Šempeter Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Zelo te pogrešamo! Vsi tvoji ZAHVALA Za vedno je odšla naša draga ŠTEFKA ROJŠEK iz Braslovč (1941-2014) Hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam bili s svojo tolažbo in pomočjo v oporo. Hvala gospodu župniku Milanu Gosaku za lepo opravljen obred, gospe govornici za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi in pogrebni službi Morana. Vsi njeni ZAHVALA Še bolj tiho, kot je živela, nas je nenadoma zapustila naša ljubljena mama KAROLINA JAZBEC iz Ločice ob Savinji Zelo jo bomo pogrešali! Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. V Žalcu, 9. marca 2014 Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 13.630 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. Nesrečnež ni tisti, kije umrl, huje bo tistemu, ki bo ostal sam. ZAHVALA V jutranjih urah 2. aprila je v 81. letu umrla OLGA REBEVŠEK -VRABL iz Žalca Na njeno željo smo se od nje poslovili v ožjem družinskem krogu 4. aprila na pokopališču v Žalcu, kjer počiva ob mami Antoniji in očetu Jožetu. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo za pomoč pri spremljanju in lajšanju njene težke in dolgoletne bolezni osebni zdravnici dr. Brigiti Artiček, ki ji je bila s sestro Andrejo vedno na voljo. Hvala dobri prijateljici Aniti Uranjek in Ivanki Ropotar s pogrebne službe Ropotar za izjemno tenkočutne poslovilne besede. Hvala župniku Jožetu Rupniku, trobentaču Blažu Šobi in kvartetu Grmada za odpete žalostinke. Hvala vsem za izrečeno pisno in ustno sožalje, cvetje, sveče in za darovane svete maše v času bolečega slovesa od naše drage Olge. Praznino bomo napolnili s spominom na tvojo srčno dobroto, ljubezen in z mnogo koristnih napotkov. Tvoji: Anton in Bojan z Ireno, Matevžem in Juretom Neskončna ljubezen je ena sama, ves svet jo kliče ljubljena mama. ZAHVALA ANGELA KRIŽNIK s Polzele (1931-2014) Ob boleči izgubi drage mame se zahvaljujemo sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Hvala dr. Sagadinovi, patronažni sestri Tajani, gospodu župniku in pogrebni službi Ropotar za lepo opravljene storitve in govor. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: otroci z družinami Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdaj počivaš. Sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše MILE ŠRIBAR iz Svetega Lovrenca (31.7. 1922-19. 3.2014) smo hvaležni vsem, ki so nam s svojo bližino, tolažbo in pomočjo stali ob strani in pripomogli k temu, da je bilo njeno zadnje slovo lepo in spoštljivo. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN 11. aprila je minilo leto dni, odkar nas je zapustila METKA PRAPROTNIK iz Rakovelj (22. 2.1956-11.4. 2013) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Rolkarsko druženje Številni praznični običaji Lokostrelci streljali na makete Atraktivne vragolije rolkarskih mojstrov Lokostrelski klub Sokol z Ložnice pri Žalcu je v soboto, 12. aprila, na lokostrelskem strelišču na Ložnici in okolici organiziral prvo letošnje lokostrelsko tekmovanje za 3D-pokal. Tekmovanja se je udeleži- lo 150 tekmovalcev iz raznih slovenskih klubov in tujine. Na strelskem poligonu je tako svoje znanje poleg slovenskih preizkušalo kar 33 tekmovalcev iz tujine, in sicer iz Belgije, Italije, Avstrije, Hrvaške in Srbije. Na tokratnem tekmova- nju, na katerem so tekmovalci streljali na makete živali, sta bila med Savinjčani najuspešnejša Ana Simončič iz LK Sokol, ki je zmagala v kategoriji goli lok, in Zlatko Ulaga, ki je zmagal med veterani v kategoriji dolgi lok. D. N. ludi v Drešinji vasi POD in L D Petrovče ze Precej zanimivih običajev prinašata s seboj cvetna nedelja in velika noč, od izdelovanja butaric do barvanje pirhov. Med simbole največjega krščanskega praznika - velike noči sodi tudi velikonočni ogenj, ki ga prižgejo in blagoslovijo na veliko soboto zgodaj zjutraj. tradicionalno pripravljata ustvarjanje na dan pred cvetno soboto Verniki prižigajo lesne gobe (fotografija na naslovnici), ki oddajajo pri tlenju poseben vonj, in jih ponesejo v stanovanja in druge prostore, da bi bila hiša obvarovana pred požarom, na blagoslovljenem ognju pa naj bi se skuhala hrana za velikonočni čas. V starih časih so fantje, ki so nosili ogenj, kar tekmovali, kdo ga bo prvi prinesel k hiši. Kdor je namreč prvi prinesel blagoslovljeni ogenj k hiši, je smel priti na veliko noč po pirhe. Danes je to drugače; kdor prinese ogenj k hiši, dobi evro ali dva. T. Tavčar Lokostrelci v akciji Pohod in tek na Brnico Rally obedience tudi za pse brez rodovnika Na fotografiji zmagovalci IV. (največje) težavnostne stopnje Kinološko društvo Pluton je na svojem poligonu na Ložnici pri Žalcu v nedeljo, 13. aprila, organiziralo 2. državno tekmo v rally obediencu (poslušnosti na mestu ali v gibanju). Tekmovanja se je udeležilo več kot 50 tekmovalcev iz 18 slovenskih klubov. Vodja prireditve Neža Tesov-nik nam je povedala, da je rally obedience disciplina, v kateri vodi vodnik psa skozi serijo vaj na poligonu, ki so vnaprej pripravljene in so za vse tekmo- valce enake. »To je disciplina za vse pse, rodovniške in tiste, ki nimajo rodovnika, kot tudi za pse z morebitnimi telesnimi pomanjkljivostmi. Tekmovati je mogoče v štirih težavnostnih stopnjah, pri čemer se ocenjuje manj strogo kot pri klasični poslušnosti. Ljubitelji RO imenujemo to tudi zabavna poslušnost, saj temelji na' poslušnosti, vendar so vanjo vključene tudi ovire in razni triki. Vsekakor pa je najpomembnejša stvar pri tem po- vezanost vodnika in psa, kar se seveda odraža tudi pri njunem delu, hkrati pa se tekmovalni par skupaj zabava,« je poudarila Tesovnikova. Tokrat so tekmovali v vseh štirih disciplinah, barve Kinološkega kluba Pluton pa sta zastopali Lavra Štorman, ki je s psom z imenom Enormus Heart Ofe zasedla 10. mesto v prvi težavnostni skupini, in Mateja Tratnik Jakopič, ki je s psom z imenom Isabella Les Ours Ge končala na 12. mestu. D. N. V Športnem centru Žalec je v soboto, 12 aprila, v organizaciji rolkarske sekcije Vižde, ki deluje v okviru Turističnega društva Žalec, potekalo zanimivo rolkarsko druženje. Sekcija je do zdaj organizirala dve rolkarski tekmovanji lani in predlani, in sicer v okviru praznika Mestne skupnosti Žalec. Pripravila je tudi več srečanj, namenjenih predvsem druženju in izpopolnjevanju rolkarskih veščin. Eno izmed teh, imenovano "Skate sešn seš", je bilo tudi druženje drugo aprilsko soboto. Srečanje pa so tokrat nadgradili z rolkarsko video dokumentacijo v večernih urah pred Študentskim klubom Žalec. D. N. Društvo podelskih žena Občine Žalec je na podeželski tržnici pripravilo delavnico izdelovanja butric in drugega cvetnega okrasja Krajevna skupnost Liboje, Planinsko društvo Liboje in Turistično športno društvo Liboje so v počastitev krajevnega praznika pripravili 32. tradicionalni pohod po mejah KS Liboje in 20. gorski tek na Brnico. Pohoda se je udeležilo 330 pohodnikov, ki so se na pot podali pri mostu čez Savinjo v Kasazah, kjer jih je pričakala Godba Liboje. Pohodnike, med katerimi so bili tudi učenci OŠ Griže in POŠ Liboje, so med potjo in na cilju pogostili z obloženimi kruhki in jim postregli z brezalkoholno pijačo. Teka pa se je v moški in ženski konkurenci udeležilo 22 tekmovalcev. Najhitreje sta s 7,5 km dolgo progo gorskega gozdnega teka opravila domačina, Simona Svet, ki je na Brnico pritekla s časom 39,14, in Sašo Kitak s časom 29,52. T. Tavčar S pohoda