Leto II. - Štev. 28	;Gorica	-	12.	julija	1950	-	Trst	Izhaja	vsako	sredo
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Ne pozabi mo na najpotrebnejše!
Naše krščanske in demokratične sile so se v zadnjih letih zelo ojačile in razne vzgojne na- j rodnoprosvetne in politične prireditve nam dokazujejo, da so dosegle že nemalo lepih sadov, ki pa bodo mogli postali v resnično demokratičnem ozračju še mnogo lepši in obilnejši.
Ne pozabimo na sledeče. Če s svojimi napori desežemo, da naše ljudstvo le še bolj spozna in vzljubi svojo narodno skupnost, svojo besedo in svojo pesem in še razne druge zaklade, ki mu jih je dal Stvarnik po izbranih možeh vede in umetnosti, s teni nikakor nismo dosegli najvišjega. kar more doseči kulturen narod.
Zgodovina najnovejših časov nam kaže prav jasno, da morejo postati narodi z najbolj razvito zgolj naravno kulturo in z vsem napihovanjem svoje resnične ali navidezne veličine kar čez noč pomilovanja vredni barbari.
To, kar daje narodu največjo odliko in čast, je prav za prav le njegova krščanska, t. j. razodeta, božanska vera z njeno majalo, ki človeka visoko dviga nad žival, ga dela plemenitega, zares dobrega, polnega ljubezni do Boga in bližnjega.
Cospod je nekoč rekel, da se njegov nauk, njegovo veselo oznanilo, njegov evangelij oznanja revežem. To velja o posameznikih, a tudi o narodih. Naj si mali narodi še toliko prizadevajo za razne naravne vrednote, končno bo treba o njih le reči: so že relativno dobri, morda prvovrstni, a v celoti ostanejo v vseh rečeh tega sveta le majhni v primeri z mogočnimi narodi, s katerimi so tolikokrat v težkem boju. Samo krščanstvo, ki je božja, nadnaravna sila more tudi majhen narod visoko dvigniti nad velikega in mu dati veličino, kakršne mu ne more dati nobena druga odlika.
Kako velik bi bil n. pr. naš narod, ako bi imel v primeri z drugimi največ svetih, največ plemenitih, največ resnično dobrih, Bogu in bližnjemu pravičnih
ljudi. Kako velik bi bil naš mali narod, ako bi dal božjemu kraljestvu največ duhovnikov in misijonarjev in ako bi imel i svoji sredi sorazmerno najvet apostolskih duš, ki se ne zadovo-lijo s takim krščanstvom, da se jJo starih običajih dado samo voditi na najpotrebnejšo duhovne pašo, da ne umrjejo, ampak hočejo s Cerkvijo aktivno sodelo vati pri posvečenju vsega narodnega občestva.
■ Ne zanemarjajmo nobenega dobrega prizadevanja na nobenem polju, a prvo pažnjo posvečajmo verski poglobitvi in vzgoji našega naroda, kajli le na tem polju bo mogel uspešno tekmovati z vsakim narodom in ga tild’ prekositi. Kako lepo se kaže tudi v tem čudovita božja modrost, ki sicer v večji in manjši meri deli svoje darove, a pusti dostop do najvišjih mest tudi najmanjšemu, ki zna najvišje stvari najbolj cenili.
NAJIZDATNEJŠE SREDSTVO ZA POSVEČENJE NARODA
Številna so redna in izredna sredstva, ki jih rabimo za svoje posvečenje in posvečenje vsega ljudstva. Vendar najimenitnejše med vsemi so brez dvoma zaprle duhovne vaje.
Neizmerno važno bi bilo. da bi se takih duhovnih vaj vestno in radi udeleževali predvsem vsi tisti vodilni ljudje našega naroda, ki še cenijo krščanske vrednote in bi radi pomagali, da se ljudstvo ohrani zares krščansko. Nadalje bi morali delati na to. da se iz vsake duhovni je vsaj nekaj članov vsakega stanu udeleži tega važnega podjetja za versko poglobitev in moralno izpopolnitev narodov.
Vsi, ki se želijo udeležiti duhovnih vaj, naj ne pozabijo, da napravijo s svojo vestno udeležbo zase in za ljudstvo veliko dobrega in da samim sebi preskrbijo najlepše duhovno letovišče, ki jih bo napolnilo s takim veseljem, kakršnega ne moremo najti nikjer drugod kot pri svojem Bogu.
Vojna na Koreji in politika
Spor na Koreji ni toliko vojaški kot političen. Na vojaškem polju do sedaj še vedno zmagujejo komunistične čete, ki so prodrle že daleč na jug ter poleg glavnega mesta zavzele že vsa največja letališča in vec pristanišč. Severne čete nastopajo z veliko hrabrostjo in izvežbanost-jo, poleg tega so še odlično oborožene. Kjer so se do sedaj srečali s četami Mac Arturja, so ge povsod ti slednji morali umakniti. To pa ne pomeni, da se bodo Amerikanci neprestano u-mikali, temveč da niso še zbrali
Pogled na tisočglavo množico na Repentabru. ki je na našem taboru manifestirala svoje slovenstvo. Beri poročilo o delovanju Slovenske prosvete na 3. strani!
Položaj v Italiji |
Vprašanje Koreje ima svoje j odmeve tudi v italijanski notranji politiki. Drugod so države povsod zavzele stališče do spora j na Koreji ter izjavile svoj pri- i slanek v prilog ukrepov Varnostnega sveta ali pa svojo nevtralnost. Tudi Italija ni mogla mimo tega. Zato je zunanje ministrstvo dalo izjavo, v kateri izraža svoje želje, naj bi ukrepi Varnostnega sveta in njih izvedbe uspešno zaustavili napadalca Južne Koreje in pripravili zopet mir. S tem je Italija pokazala svojo solidarnost z vladami za-padnih demokracij. To njeno
dovolj čet, da bi mogli izvesti protiofenzivo. Do te bo brez dvoma prišlo. Kdaj in kako se bo razvijala, bomo pa videli.
Važnejši kot razvoj na bojnem polju je razvoj korejskega vprašanja v politiki. Tu se ceste sekajo! Po ukrepih Varnostnega sveta so se njegovi odločitvi pridružile skoro vse države razen Rusije in njenih satelitov ter Jugoslavije. To se pravi, da ves nekomunistični svet obsoja komunistični napad na Koreji in da je pripravljen pomagati, da sc izvedejo sklepi Varnostnega
sveta. Nekatere države so že slavile na razpolago svoje pomorske in letalske sile Mac Arturju, ki je dobil od Varnostnega sveta vrhovno poveljstvo vseh sil. ki se borijo na Koreji ter so dobile naziv »zvezne sile«. Rusija je zavzela stališče do ukrepov Varnostnega sveta ter jili zavrnila kot nepostavne; Združene države pa je obdolžila krivde za vse, kar se iz korejskega spora lahko razvije. Poleg tega So se začele po vsej širni Rusiji velike »ljudske« demonstracije, na kateri i. izražajo svojo solidarnost s korejskim ljudstvom in obsojajo imperialistični napad Združenih držav. Slično se je godilo v Italiji spomladi 1940, predno je stopila v vojno s Francijo. Amerikancem se zdi vse to sumljivo in je zato predsednik Truman ukazal mobilizacijo 300 tisoč mož, da jih bo imel pripravljene za vsak primer.
stališče odobravajo vse stranke razen komunistov in Nennijevih socialistov. Ti bi radi priredili demonstracije in stavke v prilog solidarnosti s komunističnimi napadalci na Koreji. Vendar je sedaj ostalo le bolj pri časnikarski polemiki.
Francija še vedno išče vlado
Po Bidaultovein padcu je radikalec Queuil sestavil vlado, ki je vladala dva dni, nakar je morala odstopili, ker je dobila nezaupnico v parlamentu. Nato je socialist Mollet tipal teren, če hi mogel kaj doseči, a do sedaj sini ne njemu ne drugim posrečilo dati Franciji novo vlado. Vsled tega mnogi godrnjajo in marsikdo zahteva nove volitve. Predsednik Auriol bi jih najbrž rad razpisal, če bi se ne bal, da se med trimesečno volivno kampanjo ne zgodi lahko kaj nepo-piavljivega. ko pa živimo v tako nemirnih časih.
Angleži so složni
Zdelo se je, da je bil spor med laburisti in konservativci silno oster ter da bo imel za posledico ošibitev angleške zunanje politike. Toda ob zadnjih nevarnostih na Koreji so Angleži zopet pokazali, da se znajo v parlamentu ostro napadati in drug drugega soditi, vendar pa zopet držati skupaj, ko gre za velike domovinske koristi. Tako so vsi poslanci, laburistični kakor konservativni in .liberalni, z veliko večino odobrili politiko vlade v vprašanju
Koreje in ji zagotovili svojo pomoč. Attlee ima torej narod za sabo in z,ato lahko mirno sodeluje s Trumanom pri izvršitvi naročil Varnostnega sveta pri obrambi Koreje. Le to skrbi Angleže, da imajo veliko prema-1< oboroženih sil pod orožjem. Kljub temu niso izgubili še vsega upanja, da se jim ne posreči doseči mirne poravnave korejskega spora s posredovanjem med ZDA in sovjetsko Rusijo.
Bo Zapadna Nemčija dobila svojo policijo?
Znano je, da je Rusija dovolila Vzhodni Nemčiji, da osnuje svojo policijo, ki so jo prav po vojaško oborožili in izvežbali, tako da je zelo slična prejšnji korejski policiji, ki sedaj vodi tako odlične borbe na Koreji zoper Ainerikance. Zapadni zavezniki se ob korejskem zgledu bojijo, da bi se ne kaj podobnega pono* vilo v Nemčiji, kjer bi prav tako lahko »policija« napadla zapadni I del Nemčije, da doseže njeno zedinjenje. Igra bi bila v vsakem primeru zelo nevarna. Zato sedaj Angloamerikanci resno razmišljajo. da bi dovolili tudi zapadni nemški republiki slično »policijo«, kakor jo ima vzhodna. To bi pomenilo začetek obnavljanja nemške armade. Vendar se še ne morejo odločiti, ker obnavljena nemška industrija in obnovljena armada bi pomenili obnovitev močne Nemčije. Tega se pa še vedno bojijo. Zato bodo še nekaj časa počakali, čeprav vedo. da do tega mora priti.
Cw»ci»M
SEDMA NEDELJA PO BINKOŠTIH
Iz
svetega evangelija po Mateju (Mt 7, 17,-21)
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem:	Varujte se lažnivih
prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Po njih sadovih jih boste spoznali. Mar bero grozdje s trnja ali smokve z osata? Tako rodi vsako dobro drevo dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad. Ne more dobro drevo roditi slabega sadu in ne slabo drevo roditi dobrega sadu. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se poseka in vrže v ogenj. Po njih sadovih jih boste spoznali. Ne vsak, kdor mi pravi:
,Gospod, Gospod,’ pojde v nebeško kraljestvo; temveč kdor spolnjuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, ta pojde v nebeško kraljestvo.
Zlatarji uporabljajo poseben ern kamen za spoznavanje zlata.
5 predmetom potegnejo po kamnu in če pusti sled na kamnu, je to znamenje, da je predmet res zlat; če pa ne pusti nobene sledi, je to dokaz, da predmet ni zlat. Narejen je iz kakšne druge malovredne kovine, ki se samo sveti kot zlato, a v resnici ni zlato.
V življenju se dogaja, da se večkrat pojavljajo lažni učitelji, ki pod videzom resnice vsiljujejo zmote. Besede takih učiteljev so večkrat zelo lepe in blesteče, da človeka hitro premotijo. Da bi nas obvaroval pred zmoto, nam je Jezus dal posebno znamenje, posebni preizkusni kamen, po katerem bomo lahko prepoznali dobre učitelje, ki nam dajejo pravo zlato resnice. »Po njih sadovih jih boste spoznali«, pravi Jezus. »Vsako dobro drevo rodi dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad.«
Nehote mi prihajajo v spomin blesteče obljube komunističnih agitatorjev: »Proč s suženjstvom! Vsi bomo svobodni, vsi bomo imeli enake pravice. Ženska si bo lahko prosto izbirala svoj poklic. Zemljo naj ima tisti, ki jo obdeluje, lastniki tovarne bodo delavci. Vsi bomo delali samo
6 ur dnevno, tudi kmetje — sčasoma celo manj. Vsi zmožni bodo šli lahko v šole. Za vse bo dovolj belega kruha.« Tako in podobno vsebino so imeli govori na mitingih. Kdor je vse to slišal in tudi verjel, je moral postati navdušen.
Toda slabo drevo ne more roditi dobrega sadu. Ti učitelji sami niso imeli Boga v svojih srcih in so ga hoteli tudi drugim vzeti. Sadovi so pokazali, kaj se skriva za lepimi besedami. Namesto v svobodo, so prišli ljudje
Koledar za prihodnji teden
16. julija. NEDELJA. 7. pobin* koštna. Devica Marija Karmelska.
17. PONEDELJEK. Aleš, spozna* valeč. Takoj po poroki je izginil od doma. Gez več let so je vrn’l domov in kot nepoznan berač živel doma. Sele ob smrti se je dal prepoznati.
18. TOREK. Kami! Lelijski, spozn.
19. SREDA. Vincencij Pavelski-, spoznavalec. Ustanovitelj lazaristov* skega reda in usmiljenih sester.
20. ČETRTEK. Marjeta.
21. PETER• Praikseda, devica.
22. SOBOTA. Marija Magdalena. Velika spokomjca.
v sužnost. Postali so sužnji države, ki je najbolj krut gospodar na svetu. Vse pravice imajo partijci, drugi pa samo toliko, kolikor so pokorni partiji. — Ženske', ki si lahko prosto izbirajo svoj poklic, so siljene na delo v rudnikih, v železnih tovarnah, v gozdovih. — ,Zemljo dobi tisti, ki jo obdeluje’: Da, da jo lahko obdeluje, toda uživanje sadov svojih žuljev pa mu odmeri država! — .Delavec, lastnik tovarne’:	Da	je priklenjen
nanjo kakor pes na verigo!
Šesturno delo je bilo obljubljeno: sedaj pa večkrat niti dvanajsturno ne zadošča; celo nede-
lje niso proste! — .Vsakdo se bo lahko šolal’: Toda ne, če je v osnovni šoli obiskoval krščanski nauk! — ,Za vse bo dovolj belega kruha’: Žal, mnogi, mnogi niti črnega nimajo dovolj!
Ce so sadovi taki, potem tudi drevo ne more biti kaj prida. Mnogi so to že spoznali, drugi pa si še vedno obetajo, da bo iz volka postala ovca, ali da bo trnje pričelo roditi grozdje.
Iz te velike in tragične zmott v katero je zašlo toliko Slovencev, se učimo in ne bodimo lahkoverni. Ne dajmo se tudi v bodoče zapeljevati lažnivim blestečim besedam — glejmo na sadove.
LETO PLODK
KRONANO
GOSTOVANJA PEVSKIH ZB
NEDELJSKA MOLITEV
O BOG, KI SE TVOJA PREVIDNOST V SVOJIH NARED-BAH NE ZMOTI: PONIŽNO TE PROSIMO. ODVRNI OD NAS VSE, KAR JE ŠKODLJIVEGA. IN PODELI NAM VSE, KAR NAM JE V PRID.
SVETO LETO
Delovni dan sv. očeta
Kljub silni vročini je naval romarjev v Rimu nezmanjšan. Prihajajo z vseh, tudi najoddaljenejših dežel sveta, se udeležujejo v procesijah med spokorno molitvijo obiskov štirih glavnih bazilik, si ogledujejo rimske zgodovinske spomenike in zanimivosti. zlasti katakombe — nekdanja podzemeljska zavetišča prvih kristjanov in grobišča krščanskih mučenčev. Vsi brez izjeme pa hočejo videti tudi vidnega namestnika Kristusovega na zemlji, Petrovega naslednika in po-
ničnih in nedeljskih dneh, pa zraven tega se redne vsakdanje
opravke pri vladanju sv. cerkve. — saj sv. oče niti nima kardinala državnega tajnika, ampak to delo opravlja sam, kakor je bil vajen pod svojim prednikom Pijem XI., ko je bil on državni tajnik.
dodajmo vse nagovore sv. očeta, ki jih je imel tekom leta pri avdiencah znanstvenikov, juristov, medicincev, državnih uradnikov in zastopnikov Združenih narodov, delavcev, mladincev,
glavarja sv. ^katoliške cerkve, sv. športnikov in celo otročičev, pa
bomo imeli vsaj bledo sliko ne-
očeta Pija XII
Ako kdo nima letos niti dneva oddiha, je to sv. oče papež, ki je že star mož, rojen v Rimu 2. marca 1876, torej je letos dopolnil 74 let, ki navadnega človeka že upognejo in ga silijo k počitku. A papež, ki mu gre naslov: Servus servorum Dei, prav letos kaže, da je res služabnik ljudi, ki so vsi božji služabniki, ali bi morali, kot božje stvari, tudi res biti. Ker ga vsi romarji hočejo videti, slišati njegove opomine in nauke, prejeti njegov blagoslov, je sv. oče določil vsak teden dvakrat — ob sredah in sobotah — skupne sprejeme romarjev v vatikanski baziliki. Natančno mu morajo vsakokrat poročati, odkod so romarske skupine in kdo jih vodi, da jih potem ob sprejemu potom zvočnikov razpostavljenih v baziliki, izpred glavnega oltarja nagovori in večje skupine tudi imenoma navede.
Poleg teh vsakotedenskih splošnih sprejemov, se vrši v papeževih sprejemnih dvoranah dnevno cela vrsta zasebnih sprejemov kardinalov in škofov, ki se nahajajo v Rimu bodisi z romarji bodisi po kakem uradnem opravku. Za njimi pridejo na vrsto tako zvane specialne avdience svetnih in redovnih duhovnikov in laičnih oseb, dostojanstvenikov vseh vrst ter posameznih družin, ki so se prej k sprejemu priglasile. Kdor zasleduje poročila vatikanskega lista »Osserva-tore Romano«, lahko potrdi, da sprejme sv. oče dnevno kakih 50 in več oseb po vrsti pri teh avdiencah. Kako je to utrudljivo si more predstavljati le tisti, ki mu je Bog odkazal to delo v življenju.
Dodajmo še vse slovesnosti pro-glašenj za blažene in za svetnike, ki se navadno vrše ob praz-
umornega dela sv. očeta. Pri vsem tem pa je on še vedno raven kot sveča, duševno svež, telesno čil. močnega glasu in gibčnih kretenj. Res je bledega in suhega obraza, a oči so mu živahne, nasmeh ljubezniv, beseda prijazna, občevanje očetovsko. Če ga gledaš od daleč na njegovem prestolu v papeškem ornatu, se ti dozdeva, da vidiš neko poduhovljeno bitje, ki je vzvišeno nad to bedno zemljo. Ko ga pa vidiš pred seboj med množico romarjev, ko se sklanja tudi do najmanjših, najbednej-ših, da posluša njili prošnje in tolaži ter bodri, tedaj gledaš v njem očeta, ki je v prvem Petru Jezusu zagotovil, da ga nad vse ljubi in dokazuje to ljubezen do Boga s svojo vseobsegajočo ljubeznijo do Jezusove črede in do vseh ljudi — otrok božjih.
Ko je sv. oče Pij XII. lani o Božiču odprl svetoletna vrata v vatikanski baziliki, se je v ožjem krogu kardinalov izrazil, da jih je pač odprl, a da si ne obljublja zazidati jih znova. Mislil je gotovo na svojo starost in na ves ogromen trud, ki ga tekom svetega leta čaka. Zavedal se je, da bi znale njegove človeške moči prej kloniti, kot bo o Božiču 1950 konec rimskih romanj. Do sedaj je z božjo pomočjo vse breme neprestanega dela brez počitka srečno prenesel. Le v zgodnji pomladi mu je za en teden glas odpovedal, da ni mogel sprejemati avdienc. Upajmo, da bo Gospod svojega namestnika, skalo, ob katero še zlasti v svetem letu silno butajo valovi satanovega sovraštva, tudi v dru-gi*polovici svetega leta vzdrževal pri moči in zdravju s svojo vsemogočno in vernemu očesu vidno pomočjo.
ZAKLJUČEK KULTURNIH VEČ E: ROV SLOVENSKE PROSVETE V TRSTU
Popolno kulturno mrtvilo demc* kratskih Slovencev na Tržaškem je pred dvema letoma razbil prvi »slo* venski večer« Slovenske prosvete v dvorani Marijinega doma na cesti R sorta. Do tedaj so imeli popolni monopol nad vsem slovenskim jav* nim življenjem na tem ozemlju iz*
kijučno le Titovi podaniki, ki so vso prosveto na vseh prireditvah skrbno rdeče pobarvali. Tako so de* lali vt s, kot da se je vsa slovenska kultura začela med to zadnjo vojno v gozdu. Vse kar pa so Slovenci ustvarili že pred tem, so bile le slut* nje pajvečjih Slovencev, slutnje te* ga, kar je komunizem prinesel naše* mu narodu. Tako naj bi bili vsi od Prešerna, preko Gregorčiča do Can* karja in dalje rdeče revolucije.
Narodna noša Ziljanke
Ker so tako tolmačili slovensko kulturo svetu doma in na Tržaškem, bilo veliko delo to, za kar se je odločila Slovenska prosveta: Sloven* cem in tujcem odkrivati nepopačeno in nepotvorjeno slovensko kulturo. In prvi korak k temu je bil prvi slo* venski večer.
Spominjam se tiste prireditve. Ve* čer je bil posvečen Cankarju. Ta veliki naš umetnik je , zaživel pred dvorano tržaških Slovencev kot ve*
lik Slovenec, kot vel k umetnik. Ne več kot rdeči borec s srpom in kla* divom, ne pož'galec kapitalističnih domov, ne več komunistični pridigar. Samo Slovenec, k’ mu je resnica nad vse; ki mu je pravičnost veljka zahteva; človek, ki ljubi svojo mater z vsem srcem in vso dušo; ki trpi zaradi narodovih napak, mu jih od* kriva, narod uči in mu kaže pot. Spominjam se solznih oči v dvorani, in vseh, s katerimi sem' še čez leto
VINKO BELIČIC:
REPENTABOR
En kraj je. kjer pozabiš ječo časa: Repentabor, naročje Krasa.
Beli kamni, zelen grmičja, grenko sveži duh bodičja in slavčki, slavčki, slavčki.
Poletni oblaki visijo nad doli, v daljni bliščobi gori Tomaj — ko se sesuje zadnji malik, vrnem se r tisti sijaj.
Pesnik Vinko Beličič recitira
govoril o tem večeru. Ta prva pri* reditev je postavila zahtevo, da ne sme biti zadnja.
KULTURNI VEČERI V PRETEKLI SEZONI
Slovenski večeri so se nadaljevali. Organizac ja je postajala popolnejša. In v letošnji sezoni smo bili prijetno presenečen', ko smo dobili takoj na prvem večeru točno označeno datu*
me jn naslove s predavatelji za vso sezono. Danes imam v rokah ta pro» gram jn sem vesel1, ko vidim, da je izpolnjen.
Petnajst slovenskih večerov je bilo. Lepo število in še lepši uspeh!
Zaključni večer je b:,lo na spore* du predavanje književnika Mirka Javornika, in sicer tema: Narodova pot jn smer. Ker je bil zadnji večer zmagoslavje slovenske misli', ki je
DA DELA TRŽAŠKE PROSVETE
LICASTNIM TABOROM 15 KULT. VEČEROV
ll- ZMAGA NAŠE PESMI NA REPENTABRU
imeti pravico do svojega kosa kruha, k| ti ga tuj gospodar nc bo nikoli rezal tako, kakor ti ga lahko reže lastni brat. Narodno vprašanje ie za Slovence prav tako socialno vprašaš nje, narodna svoboda pomeni za nas osvoboditev od socialnega izžemanja in izkoriščanja. Vsak tuj gospodar je za nas zmeraj bil jn je tudi mas ceha, ki nam je rezala tenek kruh, ali pa nobenega, kakor to doživljaš mo še zdaj vsak dan. Zato je za nas svoboda istovetna s kruhom. Brez enega ni drugega jn brez enega in brez drugega ne more nihče od nas živeti.
BITI SLOVENEC IN OSTATI SLOs VENEC SE TOREJ PRAVI NIČ VEČ IN NIČ MANJ KAKOR IME= Tl VOLJO OSTATI ŽIV
Iz te resnice se nam mora vsem skupaj poroditi neomajno spoznanje, ki mora uravnati vsako našo misel •n sleherno naše dejanje, namreč, da bomo Slovenci lahko živeli vsak zase kot ljudje samo, če bomo lahko žis veli kot narod, kot celota. Zaradi tega mora biti delo vsakogar (zmed nas usmerjeno najprej v ohranitev naroda kot skupnosti.
Če hočemo svoj poglavitni cilj — pravico in možnost do življenja — doseči, če se Slovenci hočemo kot ljudje ohraniti, moramo najprej za vso slovensko skupnost doseči svo* bodo. B stvo svobode je v tem, da je človek sam svoj gospodar. Bistvo na« rodne svobode, da je narod gospodar svoje usode. Svoboden je tisti človek, ki je sam gospodar v svojem domu, in svoboden je tisti narod, ki ima svojo lastno in samostojno drža\’o.
Nato je Mirko Javornik nadaljeval:
»Ta, sicer sama po seb; razumljiva tesnica, zveni v slovenskih, v hlap« čevanju 'n v občutku majvrednosti vzgojenih ušesih, precej krivoversko, toda imejmo kljub temu pogum, da jo jzrečemo. Ne more biti za Sloven* c e laž in škoda tisto, kar je resnica in korist za druge.
»Danes gre za to, da se sleherni Slovenec, naj živi v svobodi ah v jarmu, najprej živo jn nepreklicno zave te usodne nujnosti in neogibne* ga pogoja našega bodočega življenja. Hiša rase iz temelja, drevo iz kore« nm, narod pa iz svobode, katere edina stvarna in bodočnost dajajoča oblika je državna samostojnost«
PESTROST VEČEROV
Na zaključnem večeru jc zapel ko* m,ornj zbor Škrjanček pod vodstvom prof. Ludvika Klakocerja več pesmi. Na ostalih , večerh pa So nastopili tudi drugi • pevski zbori:	dvakrat
moški zbor slovenskih tržaških aka= demikov Jadran, enkrat kvartet s Proseka, mešani zbor z Mačkol dvakrat koroški pevski zbor, nekaj« krat so peli solisti, moški kvintet od Sv. Ivana in še nekater zbori.
Na teh večerih so bile pogosto skioptične skike, ki so dopolnjevale n pojasnjevale predavanje. Videli smo nekaj kulturnih filmov, večkrat pa je Slovenski oder poskrbel za umetniške recitacije in dramatske prizore.
Taki so bili kulturni večeri v pre* tekli sezoni. Postali so duhovna po* treba Slovencev in kar ne bi več moglj živeti brez njih. Za naš narod niso samo velikega narodnostnovzgoj* nega pomena, ampak so tudi važni za nadaljno rast naše kulture na Tržaškem in za dostojno predstavo Slovencev pred tujci.
Naš Repentabor
DVORA NA MARIJINEGA DOMA
Dobro se zavedamo, da teh veče* rov ne bi bilo, če ne b' b;lo dvorane Marijinega doma. In te slovenske dvorane ne bi bilo, če ne b b'lo po* žrtvovalnih slovenskih služkinj, po* gumnih in narodno zavednih, ki so v najtežjih dneh tržaških Slovencev pritrgale kruh svojim lastnim ustom in so z njim gradile ta dom. Zato se Slovenska prosveta ne bo nikdar zadosti zahvalila vodstvu Marijinega doma, da je nas sprejemala vsak drugi torek kot goste v svoj’ dvo*
rani. Toda zahvale vodstvo ne čaka. Slovenke, ki so dom gradile, se dobro zavedajo, da so iz istega slovenskega srca jn navdušenja za našo slovensko mater'no besedo postavljale dom kot so bili vsi prosvetni večeri. Skupno smo nadaljevali delo, k ga je slo* venska narodno zavedna in Bogu vdana služkinja začela pred petde* setimi let . In skupno bomo delal'1 še dalje! Marijin dom pa je izpoln':l tud’ s temi večeri velko nalogo, ki bo vtisnjena v zgodovino Slovencev na Tržaškem za večne čase.
Pevski zbor iz Jamelj. Dir. g. Vošnjak Jože
NEPOZABNI TABOR
Kot zaključek kulturnih večerov, k, so se vrstili od zadnje jeseni do prvih letošnjih poletnih torkov, je prišel' slovenski tabor. Tabor, kot ga je Slovenska prosveta napovedala v jeseni. Mislili smo nanj, toda mkdar si nismo niti v mislih predstavljali, da bo tako mogočen kot je bil.
To je b'I tabor. Če bi bil koncert, potem bi povabili nekaj najboljših pevskih zborov, morda enega samega in bi bil to koncert na prostem. Toda prireditev je bila mnogo več kot koncert:	dokaz, da slovenske
vasi in mesta v tistih predelih Slo* venije, o katerih tuji svet govori, da ni slovenska, močno tli slovensko
kulturno — prosvetno življenje našil ljudi. Ti kraj;, in ostali za njimi s< narodnostno živi in bodo živj: Tabo jc pripomogel, da so odnesli s sebo Slovenci iz teh krajev ogenj narod nega navdušenja, k: bo ogrel tud druga omrtvela srca.
Če bi govorilj o zborih, kateri j» b i boljši, bi lahko odkrlj prav goto vo v vsakem nekaj lepega, mordi celo nekaj, kar spet drugi zbor n imel. Seveda tudi vsak zbor dela po< drugačnimi pogojil, vsak se bori svojimi težavami. Toda eno je vai no: vsi delajo. Vsi«, ki so peli in š vsi, ki v nedeljo niso pel*, pa bodi (Nad, na četrti strani
Pevski zbor iz Mačkolj. Dir. g. Jakomin Dušan
Kvintet »Slavčki« s Koroške - brez petega. Dir. dr. Inzko Vladimir
dvignila srca tržaških Slovencev, da so »predavatelja »ponovno prekinjali z odobravanjem, nud'mo tud' širšemu krogu naših bralcev nekaj misli "/. tega zaključnega predavanja:
KNJIŽEVNIK MIRKO JAVORNIK
O SLOVENSKI BODOČNOSTI
»Slovenska bodočnost in obstanek sta odvisna največ od tega, v koliko se bodo vsi, prav vs' Slovenci čim bolj stvarno zavedali, v katero smer je treba obrniti jadro in po kateri pot: je treba hod ti. To pa bo mo* goče le tedaj, če bomo vsi priznali nekaj resnic, ki izv:rajo iz dejstva, da smo jn da hočemo biti Slovenc . iti ki jih mora sprejet'' vsak pošten Slovenec, naj pripada tej ali oni
pel Lični strank , skupini ali pre* pričanju.
KAJ SE PRAVI BITI SLOVENEC
Biti Slovence se pravi najprej pri* znati, da si po božji volji jn po naravnem redu pripadnik slovenske narodne skupnost . da nosiš v svoji duši, v svoji miselnost; v svoji go* vorici, v svoji radosti in svojem trpljenju ne:zbrisno znamenje slo* venstva, ki te loči od vseh drugih liudj na svetu. Zaradi tega nam je vsem skupno usojeno, da moremo kot posameznik' id kot celota živeti le kut Slovenci.
Biti Slovence, se pravi ne samo imeti »pravico, da lahko po svoje go« veriš, poješ in moliš, marveč tudi
NEPOZABNI TABOR
zate na pr hednjem taboru.
Slovensko prosvetno življenje mr« ra živeti dalje, vedno bogatejše me* ra postajati! Ni več sile, k b; to življenje zadržala ali ovirala. Pot je jasna 'n o nalogi ni dvoma.
Ne smemo pozabiti povedati, da je uspeh tabora uspeh dela in sodelo« vanja na taboru vseh Slovencev, ki so s taborom sodelovali n vseh pev« cev in delavcev, k so razvili tako pester spored. Nikdar ne bomo pozab li izredno simpatičnih Koro?« cev. Moški zbor iz Št. Lenarta, ki je pe! pod vodstvom Gušiinovega Loj-zeta, je osvojil vsa srca in n' drugega v nas kot samo ena želja: da b; spet prišli in spet zapel!
Prav tako si je osvojil srca tudi kvntet »Slavčki« ped vodstvom dr. Vladimirja Inzka. Prijazne besede in tople koroške besede ni mogoče opi« sat’. Ustvarila je vez med Celovcem in Trstom, ki je ne bo mogel več nihče pretrgati.
S posebnim veseljem smo pozdrav« ljali vse zbore z Gorške. Ljudje se kar niso mogl; načuditi, da je na Goriškem še tol k . ponosn h, delav* nih in za slovensko pr. svetno žjvlje« nje tako vnetih Slovencev. Izredno bi bii veseli, če bi nekje na Gori« škem spet kmalu skupno z Goričani zapeli tako kot smo na Repentabru in tako prib li svoje slovensko hote* r>jc kot smo ga na zadnjem tabori.
TAKO MIMOGREDE .. .
Slovenski tabor je bil brez dvoma, po nepristranska sodbi, velika vsena« rodna manifestacija. Zanimivo je pr tem to, da nekateri tržaška slovenski časopisi sploh niso napvsali be« scdice o tej prereditvi, ki pa sicer vneto in skrbno poročajo tudi o
neslovenskih stvareh in o krornki najrazličnejše važnosti.
Druga zanimivost je, da so neka« teri časopisi, ki so nekomunistični zapisali nekaj besed o taboru, a temu reg'stri ran j,u manjka mnogo več toplin kot pa je je bilo v poročlu o Dnevu kulture na stadionu Prvega maja.
Naslednja za »im v ost je, da slo« venski rad.o v Trstu med tržaškimi vestmv niti ne omenja te prired tve v običajnih poročilih, čeprav so se tabora udeležili' predstavniki ZVU. (N e smemo namreč pozabiti, da med tržaškimi vestmi vedno poročajo, če s, je kdo zlomil nogo, ali, če je skrivaj prešel blok, ali če sta se dva pijanca nekje stepla). Slovenskemu tržaškemu radiu, ki sicer večkrat kaj prenaša, se tudi n: zdelo vredno, ka« kor koli prenašati kako točko tega tabora, čeprav so k temu prireditelj' vabili. Tudi v tem je bMo slovensko vodstvo radia nenaklonjeno, da niti-na ponovno prošnjo, da bi objavili dvakrat obvestlo o koncertu koro« šk h pevcev v Trstu, ni ustreglo. Tu« d' o taboru ni vodstvo radia na po« novno prošnjo prrediteljev ustreglo, da b:	izjemoma oddali obvestilo
trikrat.
Pa n č ne de! To samo mimogrede, da pojasnimo ljudem, ki so ponovno spraševali, zakaj ni bilo več objav. Prireditelji so prosili, pa niso b « L uslišani. Toda tabor je vseeno uspel. Kljub vsemu nerazumevanju teh ali onih, so udeleženci zadovolj« ni. Kljub vsem ozkim nazorom, k* slovenski stvari ne morejo bit’: v korist, je slovenski tabor opravi ve« liko delo. Tega dela smo veseli. Zato pogumno naprej k novim pr pravam in nov m zmagoslavjem slovenske pesmj in svobodne slovenske kulture!
Dmompmimsmi
„ Kovačev študent" v Štandrežu
Preteklo nedeljo so nas dijaki slo« venskih srednjih šol v Gorici razve« selili s prav lop:* uspelo šolsko pri« reditvijo, ki je zadovoljila vse nav« zoče. Ker za slovenske dijake n' bilo prostora v Gorici, so se zatoki' v Štandrež in tu dob li zelo primeren oder na prostem. V prijetnem večer« nem hladu je bil prav,i užitek slcd ti izbranim pevskim točkam in zlasti še vedno lepemu »Kovačevemu štu« Gentu«.
Prireditev je letos obsegala izključ« no pevske točke, k’ sta jih izvajala izmenoma zbor nižje gimnazije jn strokovne ter zbor učitelj 'šča. Zbor nižješolcev je zapel Cirila Preglja »Cin, can«, Tomčevega »Kosa«, Kra« molčevo »Luštno je vigred« in Ada« mičevo »Cigansko«. Poleg tega je n:žješolka Cadario zapela dva solo« speva: Adamičevo »Slajico« in »Col« narja«. Učiteljišče pa se je postavilo z Volaričevo »Mlademkam«.
Glavni del pr reditve je pa bil Vodopivčev »Kovačev študent«, ki ga na gorfških odrih že dolgo »smo videli. Besedilo pok. Ivana Kovačiča jn mclod’ja Vinka Vodopvca sta v tej opereti tako pristno narodn:, da se človeku priljubita, če jih je le enkrat bral ali sl’šal. Pesnik in skla« datelj sta segla v resnično življenje marsikakega študenta preteklih dob, ki je zapravljal očetov denar in s v o« ja mlada leta s popivanjem, dokler ga ni trezni oče pripravil k pamet ob trdem domačem delu. Igra zahteva izvežbane glasove in iskuše« ne igralce, In to so pokazali v ne« deljo igralci v Štandrežu. Oče Kovač je bil tak, da b; boljši skoro ne mo« gel biti. Sin Janez mu je delal lepo čast s svojim nastopom, na odru namreč ne v življenju. Tudi Žan je rešil svojo vlogo poštarja — pijančka v obče zadovoljstvo. Meta, Kovačeva žena, pa nas je s svoj’m sopranom
presenetila. Nismo je še slišali do sedaj pri nastopih naših dijakov, a je pokazala, da jma res prijeten in siguren glas ter nastop. Kovačevemu s nu Janezu so v igri dostojno dru« govali njegovi sošolej Krok, Žejko in Mucek, ki so vsi trije ustvarili vsak po svoje tip dijaka potepuha. Sodbo občinstva o »Kovačevem študentu« v nedeljo nam najbolje povedo besede, ki sem j’h ulovil mimogrede; »Prc« kratko je bilo. Človek bi na koncu najraje videl, da bi znova začeli.«
Kadar občinstvo odhaja od nasto« pa s takimi čustvi, je jasno, da je bila stvar lepa. Slovenskim šolam pa želimo, da bi še naprej gojile v naših dijakih veselje do glasbe in lepe pesmi, nam pa nudile še kaj prijetnih umetniških užitkov.
Tržaško romanje v Rim
Do 1, avgusta plačajte vsi rimski romarji ostali znesek za potovanje v Rim. Skupna vsota je 12.900 lir. Vsak naj izroči denar po isti poti kakor prvič. Ostala navodila objavimo pravočasno. Danes z veseljem sporočamo, da liomo imeli tržaški Slovenci na rimskem romanju kar lepo zastopstvo.
Goriškim svetoletnim romarjem
Čimprej se zopet zglasite pri svojih dušnih pastirjih, da izpolnijo vaše osebne podatke, kakor so na osebni izkaznici. Javite končnovel javno, kateri razred hočete izbrati, in povejte druge svoje želje, katerim bo vodstvo v mejah možnosti skušalo ustreči. Zadnji rok za vpis je nepreklicno 31. julij. Določeni znesek je treba plačati do 15. avgusta.
Repentabor
Pri nas poučuje komaj leto dn;' g. Cotič Rudi. Priredji je lep Miklavžev večer, za zaključek šolskega leta pa je v nedeljo 9. 7. spravi na oder kar Tiranovo tridejanko »Čudežna harmonika«. Šolski otroci, ki so sc do sedaj učli z veliko požrtvoval« rostjo le cerkvenega petja, so na« stopili kar na prostem, na Taboru. Koliko truda je stala ta igra g. nad« učitelja, je težko povedati. S petjem je b’lo opravilo lahko, toda učenje prizorov je bilo trdo delo. Lep uspeh jc pokazal, kaj zmore vztrajnost, posebno če pomislimo, da so ti otro« ci prv e nastopili kot igralci.
Sv. birma v Trstu
Vsa leta po vojni je za slovenske otroke na Tržaškem sv. birma na dan svetih apostolov Petra in Pavla. Tud? letos je b:lo tako. Dvakrat so številni birmanci napolnili veliko cerkev sv. Antona Novega. Prav vsi so se lepo obnašali in zbrano poslu« šali škofovo slovensko pridigo ter pobožno prejeli zakrament sv. birme. Le nekateri botri in botre so bili kaj nepočakam in so hoteli predčasno jz cerkve, kar se jim seveda ni posre« čilo. To je v sedanjj vročini razum« lj:’vo, toda manj razumljivo je to, da so prišle nekatere botre premalo dostojno oblečene v cerkev. Kakšna je dobila zdravilni opomin in si bo dobro zapomnila letošnjo birmo!
Vso slovesnost sv. birme je poživ« ljalo lepo petje, ki so ga izvajali cerkven; pevci pod vodstvom prof. Klakočerja. To je bil dobri dve uri trajajoč brezplačni koncert, pri ka« terem smo slišali celo vrsto našh najlepših cerkvenih pesmi. Prav hva« ležni smo tem vrlim pevcem, ki vsa« ko leto neutrudno nastopajo pri' sv. birmi za naše otroke. Ni pa prav, da se v nekaterih vaseh prav nič ne zmenijo za slovensko birmo in pošiljajo svoje otroke k sv. birm', ki je namenjena za italijanske birman« ce. To je znamenje prave verske brezbrižnosti, kj je obsodbe vredna. Če sc škof, duhovniki in pevci tru« dijo, da naši otroci lepo doživijo dan sv. birme, potem bi morali v prvi vrsti na to misliti starši bir« mancev.
Po drugi strani pa radi pohvalimo nekatere vasi, ki redno vsako leto pošiljajo vse svoje birmance k sv. birmi na določen dan. Nekateri ima« jo celo navado, da napravijo po končani birmi skupni izlet v tržaško okolico. Tako vemo za letošnje ba« zoviške birmance, da so se po birm’ zapeljali do naše severne meje v De« vin in tam preživeli prijetno razve« drilo. Dolinski birmane^ pa so zavili na Kontovelj«Prosek jn na Opčmah ob'skali fatimsko Mater božjo. Taki mali biraianski izleti so zelo posre« čena stvar, saj je v mestu tako malo prmernih prostorov za birmance in botre! Drugo leto še vj tako na« pravite!
Vrh sv. Mihaela
Prejšnji teden se je v torek ponoči zgodila na Vrhu pri sv. M:haelu grozna nesreča. Domačin Andrej Vižintin jc ravno omlatl pšcnico in imel na skednju precej slame. Po« noči eo šli njegov’ otroci, dva sinova in ena hči, na skedenj spat. Iz ne« znanih vzrokov pa sc je slama po« noči vžgala :n ogenj je prav kmalu zajel vso stavbo. Iz spanja zbujeni so se vsi trije skušali' rešit' iz goreče stavbe. Toda najmlajši sin 18 Ietn: Andrej je najbrž od spanja in dima omoten izgubil smer in pa« de! med goreče tramovje, kjer je zgorel.
Domačim so prskočili na pomoč sosedje jn pozneje še gorrški gasilci. k: so z združenimi močmi omejil;
ogenj na gospodarsko poslopje ter rešili' dom. Pri skoku si je hči Marija zlonrla levo nogo, mati pa je dobila močan živčni pretres, tako da so obe morali prepeljati v goriško bolnico. Materalna škoda, ki jo je družina Viž’ntin utrpela, znaša okrog 200 tisoč lir.
Ciril-Metodov dan v Štandrežu
V sredo 5. julija ob 9. uri zjutraj je močno zadonel veliki štandrešk' zvon n se je veselo pritrkovanjc razlilo preko streh, polj ,n vrtov: otroci', mladina, prihit' jn počasti sveta slovanska brata!
In prišli so. Prav vsi naši štandrešk; ljudskošolski in srednješolski otroci pa tud-' jz Mirnika, PleJivega, Jazbin in celo pz Mavhinj ter z dopoldan« sko zamudo tudi Doberdobci. Ob desetih je dospel med te otroke, ka« terh je bilo do tristo, sam naš prevzvišeni knezonadškof, da bi jim maševal in govoril. Deček ga je po« zdrav’1 jn mu povedal, da prihaja med nas kakor nekdaj sveta brata Ciril in Metod, deklica pa mu je podarla cvetje, povezano s papeževo zastavico, saj sveta brata sta hotela žeti uspehe svojega dela po papeže« vem blagoslovu. Nato se jc vse, mla« do in staro, zgrnilo v cerkev ob veselih zvok-h orgelj, na katere jc gral skladatelj in mojster profesor M. Filej. Po uvodni mogočni pesmi »Povsod Boga« je mladina prisostvo« vala sveti daritvi s petjem ljudske svete maše. Pri evangeliju je prevzv;« šeni spregovoril v lepi slovenščini in poudaril važnost praznika svetega Cirla in Metoda, ki je v tem, da sc vsi združimo in da po njihovem
zgledu delujemo za razširjanje božje« ga kraljestva: z zgledom, v organi« zac jah, z besedo in z molitvijo. — Govor, sveta maša, petje, zelo lepa okrašena cerkev zunaj jn znotraj in pobožna mnež ea molilcev, je lepo povzdignila praznik naših svetnikov, katerih sl ka je bila na za to nalašč pripravljenem oltarju. — Po svetil , maši so visi otroci sprenrli nadškofa j do župnišča, kjer so se z njim slikali i n se potem od njega poslovili s prijaznim ploskanjem. — Kljub vro« čini so hoteli otroci igrati napove« dano tekmo na Rojcah. A izid je ostal neodločen. — Nato je sledil oddih, kosilo, kopanje na Soči’ in •prehod s koriero po Gorici. Ob šti« i rili se je pričel vesel srečolov, od ka« terega so nekateri odnesli kar pre« cej bogate darove. — Na lepo okra« šenem odru, kjer je vesela velika slika svetega Cirila in Metoda med papeškimi zastavami, so nato nasto« pili predstavniki od vsake skupine otrok z deklamacijami, petjem, solo« 1 spevom in s šaljivim prizorom. — Toda čas je narekoval konec. A kon« čali smo v cerkvi. Velečastiti' gospod dekan, ki je Ijil med nam' že med prircd.tvijo, je imel zaključni govor z mislijo: mlad’na bodi vesela, do« bra, pobožna! Z blagoslovom z Naj« svetejšim in s pesmijo »Marija Mati I ljubljena« smo končali praznovanje praznika svet'h slovanskih bratov.
A ker so mladino še skrbele noge, 'so se šlr pomerit še enkrat, a sedaj \ z Doberdobci, kdo obvlada bolj no« gometno žogo.
Kakor je poudaril sam prevzvišeni I knezonadškof, naj bj bil to srečen začetek gibanja slovenske katoliške mladine.
Da je vse lepo uspelo so pr.po« mogli tudi darežljivi domačimi, ki so i poskrbel1 kosilo vsem otrokom — j gostom. Bog poplačaj tem in vsem drugim za trud j n žrtev.
N
O
V
C
Duhovne vaje
Duhovne vaje za žene in dekleta bodo pri čč. uršulinkah v Gorici od 23. (nedelja) do 27. ( četrtek) V II. Udeleženke naj se priglasijo takoj in plačajo 1500.—- lir za vzdrževalnino. S seboj naj vzamejo tudi rjuhe. V samostan naj pridejo 23. VII. ob 6. uri zvečer.
Drugi tečaj duhovnih vaj, ki bo samo za dekleta, bo v zavodu Notre Dame v Gorici od 22. do 26. avgusta. Za može in fante pa bodo v Malem semenišču od 26. do 30. avgusta.
Za naše bogoslovce in semeniščnike
Preteklo nedeljo smo v goriškem dekanatu praznoval dan za naše sc« meniščnike in bogoslovce. V cerkvah so se gospodje pridigarji spomn i na dolžnost, ki jo imamo ys\ da skrbmo za duhovniški naraščaj, saj ravno od tega zavisi bodoča verska obnova naše domovine. Nabirali so se prostovoljni prspevki v ta namen. Ta teden vas bodo ponekod obiskali z vrečami za žito, če boste kaj da« rovali za naš duhovniški naraščaj. Kdor more, naj daruje, saj se mu bo obilo obrestovalo.
Nov doktor
Dne 3. t. m. je na univerz: v Mi« lanu promoviral za doktorja živino« zdravnika 23. letni rojak Rihard Nemec i« Bilj. Uspešno je obravna« val raziskovalno tezo o novem na« Činu depuraeije mleka z vodikovim peroksidom.
Mlademu doktorju izražamo svoje čestitke in mu želimo obilo uspehov v življenju.
Odgovorni urednik:	Stanko	Stanič
Tiska tiskarna Budin v Gorici
Soča se zvija
Če stopiš kači na rep, se ti zvije in te skuša vpičiti. Tako delajo vsi komunistični časopisi., ne izvzemši »Soče«. Ivo smo ji zadnjič v brk povedali, da laže, se ti začne zvijati, hoteč le pičiti s strupom zasmehovanja in klevetanja. Ne bo nič, tetka! Če ste slučajno brali v komunističnem listu »Unita«, da sta dva italijanska škofa podpisala partizansko spomenico za mir, niste bili na noben način upravičeni, da ste zaradi tega zapisali, da »kamin-formistični voditelji iščejo pomoči pri papežu in Vatikanu«. Vi veste, da je Vatikan kotninformi-slične voditelje obsodil, kakor je obsodil tudi vas, zaradi brezbož-iiosti in materialističnega nazira-nja. Veste tudi, da dva škofa dveh majhnih mest, kot sta Jesi in Acqui, čeprav bi bila v resnici podpisala ono spomenico, nista še Vatikan, še manj pa papež. Kaj meni Vatikan o. tej spomenici, ce bi vam šlo za resnico, bi lahko spoznali iz lista »Osserva-lore Romano«, ki izhaja v Vatikanu in ki je o zadevi pisal. Iz tega lista je tudi »Katoliški glas« povzel nekaj misli, ko smo pisali o partizanski spomenici za mir. Če pa lista »Osservatore Romano« v uredništvu nimate, ga lahko berete v kavarni Bratuž, kamor vemo, da zahajate.
Ob Rivijeri v Trstu se odda za avgust soba s kuhinjo ali pa: se zamenja za sobo na Koroškem ali v Kanalski dolini.
Naslov v upravi.