leto TIH. V Celjn, dne 27. marca 1913. st. la. Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov. ,(Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Dolgo polje štev. 1. »Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 E. Za Ameriko in drnge dežele na leto 5 E 60 v. Naročnina se plačuje vnaprej. Posamezna številka stane 10 vinarjev. Oglasi se računijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: »Narodni List« v Celju. Nemški polom v Laškem trgu. 400 tisoč kron poneverjenih pri nemški posojilnici. Jožef Drolc, posestnik v Laškem trgu, blagajnik tamošnje nemške posojilnice (Spar- und Vorschussverein) in kmetijske podružnice itd., je bil brez dvoma velik Nemec pred Bogom in pred ljudmi. Vse je imelo pred njim rešpekt, zakaj mož je znal nastopati jako oblastno. Odkar obstoji nemška posojilnica v Laškem trgn, ki je bila eden glavnih stebrov tamošnje nemškutarije, je bil Drolc njen blagajnik. Letos na Jožefovo pa je prinesel vrag od nekod revizorja, ki je številke v knjigah nekoliko bolj natančno ogledoval, pa je našel, da se tuintam knjige ne vjemajo; iskal je dalje in dalje — in v veliko grozo prebivalcev Laškega trga prišel do zaključka, da se je tekom let po-nererllo v posojilnici blizu 400 tisoč kron. Blagajnik Drolc je pa že drugi dan izginil, odpeljal se proti Mariboru, tam Izstopil, šel v hotel »Meran", si tam vzel sobo in se v njej zastrupil. Zapustil je pismo na zavod, v katerem priznava svojo krivdo. To je kratka slika strašne žaloigre, ki se odigrava pred našimi očmi. Žaloigre zate, ker kot ljudje moramo obžalovati tudi tiste nemške obrtnike in male ljudi, ki so postali žrtve brezvest-nosti posameznika in brezbrižnosti zavodovega vodstva. Žaloigre pa tem bolj, ker nam je znano, da je prizadetih tudi ogromno število slovenskih kmetov, ki so se dali zapeljati od notarja Mrav-lagga in drugih. Čudna usoda! Ni še zarasla trava nad polomom nemške posojilnice v Št. Lenartu v Siov. goricah, čegar povzročitelj je bil Mravlagg, in evo, že je tu drugi slučaj, katerega sokrivec je zopet en Mravlagg, ki kot član nadzorstva posojilnice v Laškem trgu ni dovoljno vršil svoje dolžnosti, da b"i odvrnil strašno nesrečo. Preiskava bo dognala, ali je Drolc sam kriv ali ima kake doslej še neznane sokrivce. Takrat bomo spregovorili še eno, dve besedi o polomu v Laškem trgu. Da bodo Nemci napeli vse sile, da rešijo to postojanko, je naravno, saj čujemo, da sta se notar Mravlagg in vpokojeni nadnčitelj Valen-tinitsch, ki sta oba prizadeta, že podala iskat pomoči k nemškim bratcem na Dunaj in drugam. Po nemških listih tudi že vlado kličejo na pomoč. Morda se jim tudi to posreči, saj je vlada vedno radodarna, če se gre za nemške ali klerikalne lumpe. Nismo škodoželjni in daleč nam je misel, da bi prebivalcem Laškega trga, četudi so morda po večini naši narodni nasprotniki, privoščili to nesrečo. Omenjamo ta slučaj bolj obširno samo zato, ker hočemo opozoriti nemško in nemškutarsko časopisje, da je neumno in smešno, iz posameznih slučajev, ki jih zakrivijo pri kakih zavodih nepo-štenjaki, zlorabljajoč zaupanje članov, izvajati trditev, da je n. pr. vsa slovenska gospodarska organizacija slaba, nesolidna, kakor to ob vsaki najmanjši priliki dela v obilni meri in s priznano hudobnostjo ptujski »Štajerc" in nemško časopisje. Lumpi, ki zlorabljajo ljudsko zaupanje, se lahko najdejo povsod, pri vsakem narodu in pri vsaki stranki. To se naj iz slučajev Št. Lenart in Laški trg konečno Daučijo tudi naši renegati in Nemci. Za nas Slovence bo imel nemški polom v Laškem trgu eno dobro posledico. Četudi se posreči s pomočjo vlade in drugih činiteljev nemško posojilnico obraniti pogina, vendar je moč tamošnje renegatske klike, sloneča edino na njeni gospodarski premoči, zlomljena. In to bo imelo blagodejne posledice; izčistilo bo ozračje in pokazale se bodo počasi razmere v pravi luči. Avstrijski spotf s Črnogoro. Kakor svoj čas s Prochaskovo afero, tako je vladno in nemško časopisje skušalo te dni na-hujskati javnost zoper Srbe in Črnogorce z zadevo, ki je izgledala sprva strašno, konečno pa se je razblinila v prazen nič. Kršenje mednarodnega prava, grozovitosti proti katoliškim Albancem in bogvedi kaj še so zagrešili Srbi in Črnogorci. Namesto na skaderske utrdbe so streljali na mestna poslopja, ovirali in nadlegovali so avstrijski trgovski parnik »Skodra" in grozili mornarjem s smrtjo, umorili so frančiškanskega župnika Paliča, ker se ni hotel spreobrniti k pravo-slavju itd. itd. Že smo mislili: zdaj zdaj »izbruhne" vojska med Avstrijo in Črnogoro, tako je grmelo in treskalo. Da bi bili oblegovalci Skadra namenoma streljali na mestna poslopja namesto na utrdbe, ni nikjer dokazano. Vkljub temu je kralj Nikola zaukazal, da se mora pri streljanju strogo paziti. Avstrijski zahtevi, da mora obleganje Skadra sploh prenehati, seveda ni ugodil. Pač pa je dovolil, da sme civilno prebivalstvo Skader zapustiti in da bo med tem obleganje prenehalo. Zadeva z avstrijskim parnikom »Skodra" se je izkazala tudi v povsem nedolžni luči: Ko je turška bojna ladja »Hamidie" pred zalivom Sv. Ivana Meduanskega obstreljevala grške prevozne ladje, katere so pripeljale srbsko vojaštvo, in jih je poškodovala ter potopila, so Črnogorci in Srbi res prisilili kapitana ladje »Skodra" in nje moštvo, da so šli reševat srbsko vojaštvo. To bi bil moral kapitan pravzaprav sam ukreniti, a ker se je šlo za Srbe, tega ni hotel, in so ga morali šele prisiliti. Črnogorska vlada pa je vkljub temu naročila, da se zadeva strogo preišče. Najbolj nesramno zavite so pa vesti glede umora frančiškanskega župnika Paliča in o nasilnem spreobračanju katoličanov v Peči in Dja-kovu k pravoslavju. Resnica je le sledeča: Menih Palič je ščuval prebivalstvo na upor proti črnogorski vladi, zato je bil s 55 kmeti vred ujet in izročen sodišču v Peči. Paliču pa se je posrečilo uteči. Vojak, ki ga je na begu videl, mu je za-klical, naj se ustavi, česar pater ni storil, nakar ga je vojak ustrelil. Da imajo Črnogorci tudi v tem slučaju čisto vest, dokazuje dejstvo, da je črnogorska vlada privolila, da preišče zadevo katoliški škof in da je pri preiskavi navzoč tudi zaupnik avstrijske vlade. Vsaka druga država bi take zadeve mirno uredila, le pri nas se mora za vsako tako malenkost udariti na veliki boben, zarožljati z orožjem in groziti takoj z vojsko, — vse samo zato, dia se naša diplomacija in država čimbolj osmeši in blamira pred javnostjo. Brez tega naši državniki ne morejo mirno spati. Balkanska vojska. Pogoji velesil za mirovna pogajanja. — Grki in Srbi zasedli skoro celo Albanijo, Srbi ujeli tuiškega vojskovodjo Djavid pašo s 15.000 možmi. — Vzhodni del trdnjave Drinopolje zavzet y splošnem naskoku. — Novi boji pri Čataldži. — Skader in Djakova pripadeta Albaniji? Zastopniki velesil so 22. t. m. pri bolgarski in pri vladah njenih zaveznikov podali izjave, da so vzele velesile z zadovoljstvom naznanje, da Balkanska zveza sprejme njih posredovanje. Vendar pa hočejo velesile posredovati le na sledeči podlagi: 1.) Meja otomanske države v Evropi bo šla od Enos ob toku reke Marice in potem Ergena do Midije. Vse zahodno od te črte dobe zavezniki izven Albanije, katere meje določijo velesile. 2.) Vprašanje egejskih otokov rešijo velesile. 3.) Turčija se odreče Kreti. 4.) Velesile ne priznavajo zahteve zaveznikov po vojni odškodnini. Ministerski predsedniki zavezniških vlad so odgovorili, da se morajo v svrho enotnega postopanja medsebojno posvetovati. Turško časopisje, ki je še pred dnevi pisalo skrajno bojevito, je že začelo pripravljati turško javnost na sklep miru. Grki in Srbi prodirajo vedno globlje v Albanijo. Srbi so prodrli že do reke Skumba, kjer so zajeli turškega poveljnika Djavid pašo s 15.000 možmi. Oblegovalna armada pred Drinopoljem je te dni pričela s splošnim naskokom. Vzhodni del trdnjave so Bolgari po strašnem boju zavzeli, a tudi na vseh dragih straneb so obroč zategnili še tesneje. Velika bitka se bije tudi pred čataldžko črto. Bolgari so vrgli Tarke nazaj in so zasedli črto Ormani-Epinatos. Turki so se v divjem begu umaknili. Obleganje Skadra se z vso silo nadaljnje, vkljub temu, da v javnosti vedno bolj prodira vest, da je tudi Rusija že privolila, da pripade Skader Albaniji. Oblegovalci Skadra so po ljntem boju zavzeli mali Bardanjol. Kralj Nikola je izjavil, da hoče priti kot osvojitelj v Skader ali pa se ne vrne več živ na Cetinjb: Minoli torek je prišlo iz Londona poročilo, da so se vse evropske velesile zedinile v tem, dia pripadeta obe mesti Skader in Djakova bodoči Albaniji. Vsled tega da so vse nadaljue vojni) operacije pred Skadrom in v Albaniji spiob ttrez pomena. Če ta vest odgovarja resnici, se je" reSilo važno vprašanje v škodo Jugoslovanov. Slovenci, širite »Narodni Lisi!' KREDITE BANKE, ; ■ s - $ p : >'r:Hv-|, .V v • ' Mporodamo na§im gospodinjam pravi ifJi^KCKOV' kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni mlinček: te ay grsbško tovarna c Slovensko gledališče t Mariboru. V nedeljo 6. aprila se uprizori ljudska igra v 4 dejanjih ,,Naš župnik gospod Jakop" ruski spisal S. Puškin. Ta igra se je dosedaj igrala povsod z največjim uspehom in upamo, da bode tudi našemu občinstvu prav ugajala. Ker je imelo dramatično društvo pri zadnjih dveh predstavah „Ben Hurja" vsled ogromnih stroškov za scenerijo in garderobo občutno izgubo, upamo, da bodo mariborski narodni krogi s številnim posetom zadnjih dveh predstav vsaj deloma pomagali društvu zopet na noge. Letošnja sezona se zaključi 20. aprila z narodno igro »Rokovnjači", ki pa bodo morali odpasti, ako bi nam prinesla predstava 6. aprila izgubo, kajti vse štiri zadnje predstave so bile žalibože pasivne. Začetek predstave točno ob pol 8. uri zvečer. V Fali ob Dravi bo avstrijska stavbena družba, ki stavi tam veliko elektrarno, napravila čez Dravo most za osebni promet. Celjski okraj. Y konkarz je prišel trgovec Jos. Matič v Celju. O nemško - češkem sporazumu namerava nocoj v celjski nemški hiši govoriti nemški poslanec iz Češke dr. Perko. Dokazati hoče baje, da se v slovenskih deželah ne sme nikdar sporazum med Nemci in Slovenci sklepati na enaki podlagi kakor na Češkem med Čehi in Nemci. Je res čudno, koliko stališč znajo zastopati ti nemški nasilniki! t Josip Lipuš. Odličen mož je legel k večnemu počitku. Odličen narodnjak in zvest pristaš narodne stranke. Zadnja leta je bil Josip Lipuš, ki je dne 24. t. m. v celjski bolnišnici po daljši mučni bolezni zatisnil oči, 76 let star, posestnik v vojniški okolici. Pred nekaj leti še je imel gostilno v Višnji vasi. Bil je jako izobražen mož, mož odločno, narodnega mišljenja, mož jeklene volje in delavnosti Skozi 39 let je bil župan vi-šnjevaške občine. Ko je baš nameraval nastopiti 40. leto župovanja, ga je vrgel zahrbtno novocer-kovški dekan z brezprimerno divjo agitacijo. Zakaj? Zato ker se je pokojnik 1.1907., ko se je ustanovila narodna stranka, dasi že 70 let star, z vso odločnostjo postavil v njene vrste, obiskoval redno vse njene glavne in z mpne zbore, vsa strankina zborovanja v svoji bližini, jim tudi prededsoval, pri volitvah z mladeniško navdušenostjo šel v ogenj za njene kandidate, dokler so mu to telesne moči pripuščale. Bil je mož delj časa član celjskega okrajnega zastopa, član načelstva Posojilnici v Vojniku i. t. d. Cesar ga je odlikoval že pred leti s srebrnim zaslužnim križcem z krono. Bodi vrlemu somišljeniku, odločnemu bojevniku za narodno in napredno stvar ohranjen časten spomin v srcih vseh slovenskih narodnjakov 1 Sestanek slovenskih trgovcev se vrši v četrtek, dne 27. sušca 1913 v gostilni »Narodni dom" v Celju. Dramatično društvo v Celju uprizori v nedeljo, dne 6. aprila velekomično burko „Luce in Lipe," ki bo privabilo gotovo vsakogar, ki se hoče zopet enkrat prav od srca nasmejati. Začetek točno ob 1/28 uri. Dijaški kuhinji v Celju so darovali mesto venca na grob g. Ter. Sernečevi: g. Marija Roblek v Žalcu 10 K, g. dr. Jos. Georg, odvetnik v Šmarju 15 K. Iskrena hvala! Javni ljudski shod v Žalcu se vrši v nedeljo 30. t. m. ob 3. pop. v Hodnikovi dvorani. Poroča deželni poslanec g. dr. Vekosiav Kukovec o splošnem političnem položaju, o deželnem zboru In o drugih važnih vprašanjih. Drugi govorniki bodo razpravljali o domačih političnih in gospodarskih zadevah. Somišljeniki iz Žalca in iz vseh sosednih občin, pridite na shod v velikem številu! Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu je imelo dne 25. sušca pri Hausenbichlerju lepo obiskan občni zbor. Vodil ga je predsednik gosp. Fr. Roblek. Vzorno tajniško poročilo je podal g. A. Petriček. Blagajna izkazuje za minulo leto 2870 K 46 v dohodkov in 3115 K 72 v stroškov; primanjkljaj so povzročile priprave za nameravano hmeljsko razstavo. V nadzorstvo novoustanovljene hmeljske oznamenovalnice je izvolilo društvo gg. Fr. Robleka, A. Petričeka, Edv. Kukeca in Karla Janiča; 7 sodelujočih občin pa gg. Jos. Pauera iz Braslovč, Fr. Schaura iz Vranskega, Ign. lflu-dernika iz Ljubnega in Fr. Cilenšeka iz Št. Pavla. Zatem se je vršila nad vse zanimiva debata o raznih hmeljarskih vprašanjih, kakor: praktične skušnje v hmeljarstvu, prednosti žičnih nasadov, pomen statistike glede hmeljišč in letnega pri delka, hmeljski keber, umetno gnojenje hmeljišč itd. V razpravo so živahno posegli gg. Roblek, Petriček, Pauer, profesor Jošt, Šušterič ml., Pla-skan itd. Po zborovanju so si udeleženci ogledali nove žične nasade pri g. Robleku. Hmeljarji, oklepajte se pridno te Vaše vrlo delujoče stanovske organizacije! Slivnica pri Celju. Kaplan Čečko, ki je svoj čas na nečuven način s prižnice v eno uro trajajoči pridigi psoval učiteljstvo s hudičevimi hlapci itd., je bil 18. tm. pred sodnijo v Šmarju obsojen na 70 K oziroma 7 dni zapora. Marija Reka. Prosim, da potrdite, da nisem dopisnik članka „Iz Marije Reke" v št. 10. „N. L, in da nisem v zvezi ne s tem ne s katerim drugim dopisom. Drago Korošec, vodja šole. (Potrdimo. Op. ur.) Loka pri Zidanem mostu. Klerikalci in Nemci pojejo vsak po svoje slavo nad izidom zadnjih občinskih volitev. Klerikalci kot „vrli narodnjaki" to lahko store, saj so oni krivi, da je prvi razred prešel v nemške roke. Sicer je pa s klerikalne in napredne strani vložen priziv in bodo volitve skoro gotovo zopet razveljavljene. — V Zidanem mostu smo ob velikem navdušenju zlasti našega delavstva ustanovili podružnico družbe Ciril-Metodove. Predsednikom je izvoljen revident g. Josip Mohorko, podpreds. g. naduč. Fr. Meško, tajnikom pristav g. Ernst Vargazon, blagajnikom pristav g. Iv. Deržič. Namestnika sta gg. Anton Firm (premikač) in Jos. Zorn (učitelj). Odborniki pa so gg.: Josip Škorc, skladiščni mojster; Kari Ožek, nadpremikač; Andrej Močivnik, čuvaj; J. Sulčič, trgovec; Adolf Jesih, učitelj; K. Dobršek, poštni ofic.; Iv. Vodišek, čuvaj; Ant. Pngelj, uradni sluga. Računska preglednika sta gg. Jakob Jančar (pristav) in Al. Bučar (učitelj). Podružnica šteje že krog 100 članov. Iz Gomilske nam pišejo: Kdorkoli se vozi skozi našo vas, se pritožuje nad slabo rihtarjevo cesto. Ta klerikalni možic si misli, da je že vse v redu, če samo okoli cerkve in farovža posiplje; drugim grozi s tožbami, če ne bi posuli vsak svojega dela ceste, on pa nič ne stori, dasi ima gramoz pred nosom! V naši občini budemo imeli kmalu občinske volitve. Gornjigrad. Naš kaplan Rabuza je strašno hud na »Narodni List", katerega zdaj že preganja tudi s pismi. Neki gostilničar ki je pisal: »Čudim se, da hodite danomice v cerkev, doma pa imate list, ki blati duhovnike, kakor mi je povedal častiti gospod župnik Ferme." Drugi tr-žan p. d. Soldat pa je dobil sledeče pismo: »Vele-cenjeni g. so vdat! Čudno se mi zdi, da smatrate za svojo dolžnost kot gotim razlagati Narodni list ali kurjek otroku, ki Vam nosi tobak in še katekizma ne zna. S pozdravom Rabuza.'* Nam pa se čudno zdi, zakaj Rabuza tehantu ne pove, da je ta otrok, ki katekizma ne zna, Krtinov, kamor tehant pridno zahaja. Jaka! »Narodnega Lista" pa ne boš pregnal iz Gornjega grada, če še tako neumno brcaš okoli sebe. Ljudski knjižnici v Št Petru n. M. s. darovala je Neimenovana 2 K, gdč. učiteljica Tilka Fiink 2 K, g. trgovec Ivan Fiink 1 K. Odbor se vsem najsrčneje zahvaljuje, prosi pa tudi druge, da mu priskočijo na pomoč, saj hoče vršiti le narodno, kulturno delo, če prav mu nasprotujejo ljudje, ki se prištevajo tudi med Slovence, pa jim je vse bolj pri srcu, kakor naš narod. Mi smo mnenja, da ostane dobra stvar dobra, naj pride od koder koli, oni pa hujskajo proti njej, ker jim ne gre glavna beseda. Najlepši odgovor jim bo, da bo knjižnica v kratkem začela poslovati. Da bo kolikor mogoče bogato sestavljena, prosimo vse prijatelje blagotnih podpor. Št. Peter na Medv. selu. Na velikonočno nedeljo so se seveda najbolj postavljali čuki. Nebo katerega so nosili pri prejšnjem gosp. župniku Sparhaklu najodličuejši možje, so sedaj nosili ti nočni tiči. Ljudje so se precej zgražali nad tem, da župnik pri svetih opravilih igra komedijo; nekateri so pa kar doma ostali, češ taka procesija ne more biti zaslužna pri Bogu. Najbrž se bližajo časi, ko bodo ljudje zopet duhovnike prisilili, da vodijo pobožne procesije, ne pa čukarskih komedij. Muzika pri procesiji bi bila gotovo greh zato, ker so župnika farani za njo prosili. Je že prav, le vse proti volji faranov tudi za naprej. Braslovče. Orožniki so zaprli kmečkega fanta Andreja Prislana, ker je hotel v temi ubiti svojo 70 let staro mater, da bi dobil v roke njeno posestvo. Št. Juri ob j. ž. Centralna komisija za varstvo spomenikov ni odobrila načrta za razširjenje naše farne cerkve, ker bi se ž njo motila arhi-tektonična harmonija te v 18. stoletju sezidane cerkve. PrnJMeue in druge priredita. Občni zbor Celjskega pevskega društva se vrši v soboto, dne 23. tm. v rdeči sobi Nar. doma ob 8. uri zvečer. »Bralno društvo na Bregu" ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 30. marca t. 1. ob 2. uri pop. v gostilniških prostorih Pleterski na Bregu s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročila in sklepanje o predlogih. 3. Volitev odbora in 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. — Ako občni zbor ob določeni uri ni sklepčen, se isti vrši eno uro pozneje, ki sklepa ob vsakem številu navzočih članov. Polzela. V nedeljo, 30. t. m. se vrši občni zbor C. M. podružnice za Polzelo z običajnim dnevnim redom, v gostilniških prostorih g. Cimpermana ob 4. uri popoldne. Vsi prijatelji družbe se najvljudneje vabijo. Občni zbor Pipčarnkega kluba v Št. Jurju ob juž. žel. se vrši na belo nedeljo 30. t. m. ob 4. popoldne, v restavraciji g. Marije Kincl. Na sporedu je poročilo predsedstva, blagajnika in tajnika, ter slučajnosti. Sodeluje Stjurski pevski možki zbor in godba. Ker je klub ustanovljen, da podpira narodna društva, se nadejamo, da se ga v obilnem številu poseti. Na svidenje! Trbovljska podružnica Slov. planinskega društva priredi v nedeljo d n t. f]) !; 1! fc. m popoldne v veliki dvorani g. Forteja veliki planinski »dirndaj" z jako zanimivim vsporedom. Ustreženo bo mladim in starim. Na srcu bolni bodo našli zavetišče v planinskem »špitalu", kjer bodo opravljale samaritarsko službo naše vrle gospe in gospodične. Tudi plesaželjnim bo vsestransko za užitek preskrbljeno. »Savinjsko učiteljsko društvo" zboruje v četrtek, dne 3. aprila ob 2. uri popoldne na Go-milskem. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Predavanje tov. Pečarja: »Bridek je naš stan, a sami si delamo še bridkejšega". 4. Slučajnosti. Pred zborovanjem se vrši pevska vaja. Tovariši pevci naj se pripravijo na pesmi, ki so bile že za jesensko zborovanje naznanjene. Ciril-Metodova podružnica na Vranskem vabi vse člane in prijatelje na občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 6. aprila ob 8. uri zvečer pri g. Košenina. Telovadno društvo »Sokol" na Vranskem uprizori v nedeljo, 30. marca ob 3. uri popoldne vdrugič lepo narodno igro »Divji lovec". Pričakujemo obilne udeležbe ne samo domačinov, ampak tudi okoličanov. Na zdar! Šoštanj. Tukajšnja čitalnica priredi v nedeljo, 6. aprila narodno igro s petjem v 4 dejanjih »Legijonarji". Ker je igra znana iz časov Napoleona in ker nudi dovolj resnih, obenem pa celo vrsto smešnih prizorov, pričakujemo res obilne udeležbe od blizu in daleč! Učiteljsko društvo za brežiški ln sevniški okraj ima v nedeljo, dne 6. aprila t 1. ob pol 11 uri dopoldne na Vidmu svoje drugo letošnje redno zborovanje. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročila, dopisi in društvene zadeve. 3. Zadnjič izostalo predavanje o čebelarstvu. 4. Želje in nasveti. Cenjeni društveniki in društvenice se tem potom vljudno vabijo, da se udeleže zborovanja v prav obilnem številu. Podpornemu društvu za slov. vlsokošolee na Dunaju so v času od 13. febr. do 16. marca 1913 darovali: po 100 K: Posojilnica v Mariboru in Posojilno in hranilno društvo v Ptuju; po 50 K: Gustav Pibroutz, teh. vodja na Dunaju in dr. Josip Furlan, odvetnik v Ljubljani (del. kaz. stroškov, plačanih od g. Antonije Dolenc); 30 K: Posojilnica v Gornji Radgoni; po 20 K: dr. Otmar Krajec, mestni fizik v Ljubljani, Mestno županstvo v Postojni, dr. Rudolf Kobal, c. in kr. pom. zdravnik v Trstu, Miha Gabrielčič, dvorni svetnik in Josip Tomše pl. Savski dol, c. in kr. gen. major, oba na Dunaju, Okrajna posojilnica v Ormožu; po 10 K: dr. Anton Povšič, v. sodni svetnik v Trstu, dr. Leopold Poljanec, profesor v Mariboru, Ivan Šepic v Konjicah, Št. Farlan, c. kr. voj. rac. svetnik na Dunaju in Anton Delles, predsednik pom. oblasti v Trstu; 6 K: Rado Posega, svetov, tajnik pri najv. sodn. dvoru na Dunaju; po 5 K: J. Hutter, katehet v Celovcu, dr. Fran Žižek, zdravnik v Gradcu, županstvo trga Železniki, Josip Velkavrh, c. in kr. stotnik v Gradcu in Emil Orožen, c. kr. notar v Kamniku. Skupaj 531 K. Z iskreno zahvalo za izkazane darove se obrača društveni odbor na mnogoštevilne slov. denarne zavode in občinske zastope z vljudno prošnjo, da pri sklepanju računov in proračunov ne pozabijo na naše društvo. Darovi naj se pošiljajo na položnice ali naslov prvega društvenega blagajnika dr. Stanko Lapajne, dv. in sodn. odvetnik na Dunaja I. Braunerstr. 10. Jtaft narodna obramba. Mariborska moška Ciril-Metodova podružnica je poslala preteklega meseca v Ljubljano sledeče prispevke: darilo »Posojilnice v Mariboru" 200 K, članarina 213 K, narodni davek K 14'25, kazenska poravnava Toličič — Špinčnik po gosp. dr. Pipušu 22 K, nabiralniki v Narodnem domu 46 K, v Medenovi gostilni 5 K, v Amrovi gostilni Sv. Martin K 1'50, v Kranjčevi gostilni Sv. Jurij v Slov. gor. 5 K in gospice Vlaste Vertnik 3 K, skupaj K 509*75. Družbi sv. Cirila ln Metoda je poslal gosp. Ant. Mladič, okr. sodnik v Šmarja pri Jelšah 10 K, mesto venca na krsto pok. gospe Terezije Sernečeve. G. veletržec Iv. Perdan v Ljubljani je poslal družbi zopet 1600 K kot prispevek za prodane vžigalice, katere prodaja družbi v korist. To dejstvo nas uči, kaj nam je storiti: uporabljajoč CM. vžigalice iz Perdanove zaloge sodelujemo za našo narodno obrambo in prosveto. Vsi na krov! Ciril-Metodovi družbi je Hranilnica in posojilnica v Limbušu pri Mariboru darovala 20 K. V Gradišaku pri Ptuju je umrl dne 3. t. m. zla-tomašnik g. Fr. Repič. Družbi sv. Cirila in Metoda je volil v svoji oporoki vsoko 40 K. Časten spomin dobremu rodoljubni teUerMi Bergmann & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej nedoseženo v učinku zoper pege ter pri umnem negovanju kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepohitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok; v tubah po 70 v se dobi povsod. 147 60-4 LISTEK. Uboj v Jeksovem dvorcu. Ie skušenj policijskega nadzornika Battleja. (Dalje.) »Mož, ki je izvršil umor, gospod Jeks, ni nikdar nosil čevljev biciklistov." „ Jaz vam nekaj povpm", je rekel po daljšem pomisleku, „mi smo pohodili malo zemljo okrog, gotovo smo tudi potlačili stopinje morilca/ „To je mogoče", sem odyrnil nato jaz, ,.toda verjetno ni, da ne bi bili nikjer, niti kar se da s palcem zakriti, ne pustili za seboj niti naj-mapjše sledi." §icer pa mi za to spdaj ne gre. V roki imam nekaj drugega, kar bi rad najprej poizvedel." »Ali kak ,ključ'?" je vprašal Jeks hitro. „Kaj je to?" »Dovolite, gospod Jeks, da o tem za sedaj molčim. Zvedeli boste o tem precej hitro." Pustil sem ga nekaj časa, da bi o tem premišljeval, potem pa sem nadaljeval: »Sedaj, gospod, bi vam rad dal še dvoje, troje vprašanj, ako nimate nič proti temu." »Le ven z njimi", je rekel Jeks, ki je zopet dobil sigurnost. „Tu sem, da vam odgovarjam." »Povedali so mi, da ste imeli sestanke z Miss Judsonovo, kadar ste se vračali z lova ali od drngod, pri vrtnih vratih. Ali je to res?" »Tako je." »Ponoči?" »Da, kadar je mrak prehajal v noč." »Ali vas je čakala tam tudi 17. zvečer?" »Mogoče." »Toda vi ste pili v tem času v krčmi pri »Levu", ne?" »I no, če imenujete ,piti' izpiti dve steklenici whiske z vodo po celodnevni hoji, potem — da." »Krčmarica je baje stara prijateljica vaše matere, ne?" Jeks se je zasmejal. »Naj vam je to povedal kdorkoli, dobro vas ni informiral; moja mati ne ,kuha' rada z gospo Jonesovo." »Kaj ? ti dve stari dami, da si nista posebno na roko?" »In kdo vam je rekel, da je gospa Jenesova stara dama?" je rekel Jeks. »Ona je še zelo mlada dama in nenavadno lepa — še k temu." »To pojasnjuje", sem rekel nato jaz, »prezent, katerega ste ji napravili z zajci. Kaj?" Jeks je prikimal. Omenil sem četrtega prebivalca v Joksovem dvorcu v času umora — osebo Miss Maud Levv-somove, mlade prijateljice Miss Judsonove in njene daljne sestričine, ki pa ni bila prav nič v sorodstvu z rodbino Jeksov. Miss Lewsomova je prišla tja kot tovarišica Miss Judsonove in je ostala v dvorcu. Stanovala je tam že več ko en mesec. Visoka, zagorela, lepa deklica prijaznega in skromnega obnašanja, toda, kakor bi sodil, nenavadno inteligentna. Slišal sem, da se bavi z literaturo, ne vem pa, ali s krasno prozo ali s časnikarstvom. Bila je baje tudi nekaj časa pri gledališču. Doslej še nisem imel kakega večjega pogovora z Miss Lewsomovo, vsa potrta je vsled nesreče, ki je zadela njeno najdražjo prijateljico. Ni treba, da bi tu obširno prepisoval mnenje okrajnega zdravnika, ki ga je napravil post mor tem (po smrti) in pri pregledu. Izrazil se je v njem, da smrti ni povzročil, kakor so pisali prej vsi časopisi, eden strel, ampak trije. Vse tri kroglje so tičale v sencih, ena ravno nad ušesom, drugi dve nad njim. Streli so morali biti izproženi iz daljave par korakov, zakaj koža ni bila niti opaljena uiti ožgana. Da so bili streli izproženi hitro drug za drugim, se je poznalo po tem, da so streli tičali v krogu, katerega premer ni obsegal niti treh palcev. Smodnikov naboj je moral biti po mnenju zdravnika majhen, ker niso kroglje globoko prodrle skozi prebito steno lobanje. Vse tri kroglje je vzel zdravnik ven, — bile so majhne, okrogle, svinčene kroglje, grahove velikosti, ne stožaste oblike, kakršne se rabi v samokresih, ki imajo večjo ekspanzivnost. Smrt je morala nastopiti takoj, zakaj vse tri kroglje so tičale v možganih, ena izmed njih je imela še vedno čisto okroglo obliko, dočim sta bile druge dve malo ploščate. (Dalje sledi.) Občina Št. Pavel v Savinjski dolini. (Piše Josip Vidi c.) (Dalje.) Zato najdeš tu še sedaj velik govejski hlev, ostanek nekdanje bogate kmetijske naselbine, in pa malo leseno utico za pastirsko stanovanje; ker se tu pase le drobna mlada goved, zato ne najdeš tu kravice in tudi ne mlekarnice; prisiljen je tedaj vsak .turist' na gori iskati pokrepčila pri kmetu Počivalniku, ki prav rad, posebno še v bogati jeseni, postreže z mlekom, sadjem in vinom, kruhom, mesom in pijačo. Razun pašnikov je na tem gorskem pobočju gore in »Tolstega vrha" mnogo goščav, rodovitnih pa celo strmih njiv in vinogradov. Gora je bila prejšnja leta obraščena z bukovim lesom, ki je v spomladi poganjal lepo zelenje. A prejšnji lastnik Hackelberg ga je v teku večih let posekal in s temnimi smrdkami nasadil. V podnožju se razširja stari smrekovi park Prebolske graščine. Opomnje vredno je tudi med ,Golavo' in Goro stoječe Malovrško gorovje s severno končnim vrhom, zvanim ,Pušnikov vrh'. Od Št. Pavla proti jugu se ozirajoče oko zagleda v sprednji vrsti med nakopičenimi gorami med »Golovo" in ,Goro' hrib srednje visokosti, in sicer 571 m visok, v podobi precej špičastega koželja, »Pušnikov hrib", ki v daljavo proti jugovzhodu raztezajoč svoje hrbtišče loči potok v Veliko in Malo Reko, ter se imenuje po kmetu Pušniku, ki prebiva na hrbtišču hriba, Pušnikov hrib, kamor se pride le od zahodne strani po Mali Reki po ozkem strmem potu v pol ure. — Na tem gorskem pobočju ima mnogo bt. Pavlanov svoje gozdove in tudi strme travnike — pašnike. V podnožju tega Pušnikovega pogorja tečete na vzhodni strani Velika Reka in ob njej se vije okrajna cesta, ki veže Št. Pavel s Trbovljam, čez Vrhč mi na zahodni strani pa teče Mala Reka poleg gozdne ceste, ki se strnete in združite obe v podnožju in koncu severnega konca Pušnikovega hriba. Ravan in dolina Št. Pavelska. Kakor je južna polovica Št. Pavelske občine gorata in gričasta, tako se po njeni severni polovici razprostira ravan srednje Savinjske doline, ki pa se deli v zapadno Kapljevaško, v severno latkovsko polje in zelo obširno Latkovsko gmajno tik Savine, potem pa v vshodno nekoliko vzvišano Št. Lovransko in Šešiško polje. — Od Šešiškega polja se proti jugu med gorovjem odpira ozka pa prijazna Matkinska dolina, od Št. Loranskega polja pa proti južni gorati strani mala in velika reška soteski podobna dolina. Vsa ravan in dolina je rodovitna. Po njej se ziblje po letu rumeno žito in sedaj v novejšem času zeleni tu koristni hmelj. Vse polje prepregajo vozne ceste in razne pešpoti pripravne za sprehode. Posebno lepo je hoditi po polji v spomladi, ko prijetno zelenje očesu dobrodejno nasproti klije, in setev kmetu obeta obilo žita. Prav kakor pesnik poje: »Po ravnsm polju se sprehajam, — ko žito mlado v klasje gre." (Cimperman). — Kedar pa žito na polju dozoreva, sliši se vesela prepelica s svojim »petpedi" in tu zopet pridejo besede pesnika v spomin, ki se glasijo: Kjer po polju veter žene Žitne valove rumene, Kjer vesela se glasi Prepelica »petpedi"! V. Orožen. Dalje sledi. UMI Is Vidma. Klerikalnemu dopisunu in njegovim črnim zaveznikom ne da zavist miru, da ne bi že nekaj tednov semkaj napadali novo ustanovljeno Ljudsko knjžnico na Vidmu in nje odbornike. Vprašamo vas, gospodje v farovžu, čemu vse to? Zakaj imate toliko sovraštva do lepih slovenskih knjig? Stvar je prozorna, ljudstvo ne sme (po kaplanovem mnenju) čitati drugih knjig kakor tiste, ki jih kaplan posodi, čeravno so iste vsebine; druge so vse pohujšljive, posebno če imajo stampilijo »Ljudska knjižnica". Kakšen namen imajo njih članki v »Slov. Gospodarju", bo vsakomur jasno. Zbegati hočejo člane in oškodovati one Videmčane, ki ne odobravajo kaplanove hinavske klerikalne politike. Kakor se kaže, se njih zlobna nakana ne bode uresničila, kajti Knjižnica napreduje, novi člani pristopajo in iz vsega se vidi, da so bili članki le reklama za društvo, in da bode izvaljeno pišče kmalu dorastlo ter delalo klerikalnim kapunom še mnogo nepotrebnih skrbi in strahu. — Gospodu kaplanu pa povemo na uho, da je na Vidmu še zelo zelo veliko stopnic in da mu znajo ponočni pohodi še kakšno znamenje zapustiti, če se ne poboljša. — Tistemu mlademu kaplanu pa, ki se je vinjen brez voznega listka vračal s polnočnim vlakom od obiska iz Vidma, svetujemo, naj ostane med svojimi ov-čicami in naj ne hodi uganjat politike v druge fare. I* Pisec. Za vzor je lahko naša občina vsem drugim v tem okr. glavarstvu. Glejte! Vas in okolica Pišece je obdarjena z naravnimi krasotami. Ljudje so pridni, posebno v sedanjih časih, ko vlada draginja, da komaj dihajo. Pa kaj vse to pomaga. Vas je zadnja. Ceste je konec in konec tujega prometa. Avtomobil je redka prikazen. Tovornik pride sem, ali iz Bizeljske, in ta mora peš črez hribe, ne gre rad. Nujno potrebna je zveza ceste Pišece — Bizeljsko. Vse bi šlo, če bi ne bili naši očanci tako zaspani. Kakšnega liberalca še pobijejo, gospodarsko pa kraj zanemarjajo. Poglejte duplo. Ko bi imeli drugi kraji recimo Brežice to vodo, gotovo bi jo bolj spoštovali. Tukaj pa ta nesnaga. Poleg živalskih odpadkov se najdejo tudi človeški. To je skrajno, kar že dela služinčad. Zakaj plača občina slugo? Kje je javno nadzorstvo ? Župan sam gostilničar, bi moral vendar skrberi, da čim več tujcev privabi v Pišece. Hvali se duplo in če gre tujec jo pogledat, pa najde tako svinjarijo. Če imate denar za krpanje občinske podrtije, ki ne nese občini niti fičnika, za dnplo pa ni denarja! Kakšna so stranska pota v vasi? Kar je pa občinskih cest, o teh pa še ni varno govoriti, kaj še le po njih voziti. Pa kaj se hoče. Človek se že nekako izogne, živina pa | nima pri vas srca. Dobro bi bilo, ko bi kdo i odbor nekoč vpregel pred težek voz in jih na-ganjal čez Pilštanj mimo Balona do lijaža. Pa ta odbor se je nekako privadil tega gospodarstva. Ni pravega župana že 7 let in volitve se zavlačujejo že skoraj celo večnost. Mogoče bodo letos. Okrajno glavarstvo bi moralo gledati bolj na red, drugače že zginejo za Pišece vse pravice. Tudi so se pogovarjali, da bodo elektriko mleli in ne bo treba petroleja več žgati. Bog dal tisto. Bi bilo mogoče potem bolj svitlo, ker je zdaj tako črno klerikalno. Pišečani. Cirkus pri Sv. Rupertu v Slov. goribafl. Ko se je v jeseni neki potujoči cirkus, na čelu mu krepka debela, lepa Amanda. čez zimo naselil pri Sv. Lenartu, smo majali z glavo ter se bali, da se mogoče ne bi naše dobro in verno katoliško ljudstvo najedlo duha, ki vlada v taki potujoči družbi. Naš strah ni bil neopravičen. Zgodilo se je več, kakor smo pričakovali. Strast, pokazati svetu čilosti svojega telesa, krepkosti svojiu mišic, se ni lotil mogoče duševno revnih članov nižjih slojev, marveč — groza! — članov našega priznanega vodstva. Blesk amaconke Amande kar zatemni pred mišicami krepkega Ivana od Sv. Ruperta. Samo iz »špasa" prisolil je svoji ovčici Mariji Grabušnik tako krepko zaušnico, da je priletela naravnost v odvetniško pisarno njegovega prijatelja pri Sv. Lenartu. Očividno ga je k temu činu dovedel med drugim lepi uspeh hrabrega njegovega pomočnika Mihe, ki si je par dni poprej izbral moža Marije Grabušnik kot predmet svojega delovanja. Le tako naprej. Natakarica pri Solaku pri Sv. Lenartu požira željno te lepe novice, Sv. Tomaž pri Ormožu. Naši pri-tepenci že delj časa napadajo v »Slov. Gosp." vse, kar je poštenega. Zadnji čas se zaletavajo v zelo m'rno, obče spoštovano osebo gosp. poštarja Škrleca. Vsi dobromisleči farani spoštujemo gosp. Škrleca, tembolj ker ima neprecenljive zasluge v prid prebivalstvu tomaževske župnije. Ker je g. Škrlec zmožen kot dolgoletni c. kr. poštar in dolgoletni župan, pomaga zelo rad posebno z dobrimi nasveti. Kot odbornik okrajnega zastopa je skril veliko v prid ormožkemu okraju in ravno tako tudi skrbi kot šolski načelnik za vse, kar je v blagor naši mladini. Kaj ne, moral bi na komando iz farovža se uklanjati, roke lizati in služiti le njim za njihove nikdar polne malhe. Ker teh blagoslovljencev ni ni kdo hotel voliti v posojilnico, ne za tajnika in blagajničarja, zato pravijo, da je sedaj »liberalua" posojilnica in udrihajo po posojilnici in načelniku g. Škrlecu. Pred volitvo so kmetje pravili: volt? se je treba bati od predi, žrebca od predi in zadi, političnega in gladovnega popa pa okol in okoli. Pomnite, ki ste prišli s praznimi hlačami k nam, da je naša posojilnica gospodarska reč, a bi jo vi radi spravili v svoj želodec. Mi kmetje se trudimo, da vživate na tem svetu nebesa. Počasi se dani. Sv. Duh na Ostrem vrhu. Naš prejšnji dopis Vas je moral g. župnik, v živo zadeti, da ste odgovorili s takim surovim dopisom. Če imate korajžo za take surovosti, imejte jo tudi, da dopisnika v »Narodnem Listu" imenoma imenujete, da Vas nekoliko pouči o mejah dostojnosti. Opozarjamo Vas, g. župnik, da nimate pred seboj mogoče kakega smrkavega paglavca ali človeka, s katerim sta krave skup pasla, da bi ga lahko tikali! Ako ne veste, kako se vesti proti dostojnemu nasprotniku, je boljše, da molčite in se ne blamirate s svojo neoliko in grobostjo. Sicer pa Vam lahko povemo, da ste popolnoma v zmoti radi dopisnika! Kar se tiče tistega cerkvenega slikarja, se ne moremo dovolj načuditi, da ga imenujete Slovenca! Toraj tako zelo Vam je že otrpnil narodni čut, da ne razločujete renegata od Slovenca?! Zelo značilno za klerikalno duhovščino! Na Vaš omejen (da se izrazimo milo) članek Vam no odgovarjamo nič druzega kot da Vam vržemo tisti Vaš pregovor, ki ste ga napisali v »Gospodarju": »Ni ščeneta, ki bi tudi najlepše poslopje ne onesnažilo, pa poslopje se zato ne podere", z vso i ravico nazaj na Vaj, g. župnik! Zmislite se samo na tisti dogodek v Fiegeričevi gostilni. Kaj ne, saj se ga spominjate ? In vendar se takrat poslopje ni podrlo!! če ne kapirate, se izrazimo jazneje! Izvolite, prosimo, samo migljaj v »Gospodarju", in postrežemo bralcem z raznimi tečnimi »rihtami". Križ pri Gornjemgradu. »Narodni List" je že poročal, da je odstopil Franc Jošt kot cerkveni ključar, ker ni maral brez ključev kimati. S tem se je silno zameril našemu sitnemu tehantu, ki je tuhtal, kako bi se maščeval. Prilika se je našla pri farovški posojilnici, ki se nahaja v tehantovem stanovanju. Ta »Kmečka (?) hranilnica in posojilnica", katero vodita tehant in župnik Ferme, je dne 24. svečana poslala Franc Joštu priporočeno pismo, ki se glasi: »Naznanja se Vara sledeči sklep načelstva in nadzorstva Kmečke hranilnice in posojilnice: Sklene se zadružniku Francu Jošt st. nasvetovati (aha!), da odstopi kot zadružnik Kmečke hranilnice in posojilnice, ker kot izvoljeni nadzornik svojih dolžnosti nasproti isti ne izpolnjuje. Ob enem se od njega zahteva, da do dne 1. aprila t. 1. vzdigne svoje hranilne vloge pri našem denarnem zavodu. Od imenovanega dne se njegova hranilna vloga ne bo več obrestovala". Objavimo to pismo, da se bo lahko celi svet smejal, kake kunštni so v naši farovški posojilnici. Pismo jo SirolinRoche olajša in ozdravi prsne bolezni, kašelj, nahod, influenco, astma. Originalni zavoj'po4K se dobi v vseh lekarnah. napisal župnik Ferme, podpisala pa sta samo poba Savinšek in Laznik, vsi trije pa so doma pri Novi Štifti. Amen! Namesto ribjega olja Koliko otrok mora piti ribje olje; gotovo mislijo starši dobro, otroci pa jim bodo hvaležni, če jim dajejo Scottovo emulzijo namesto olja. Kajti v tem izdelku se ne čuti več duh in okus olja, malim pa diši okusna mešanica večinoma tako, da pri pogledu na steklenico začnejo ukati in skakati veselja. Uspeh Scottove emulzije je — kakor uči izkušnja — pogosto tako presenetljiv, da slabotni otroci prekosijo svoje tovariše iste starosti i v telesnem i v duševnem oziru. Vendar vsikdar le prava Scottova emulzija, nikdar pouaredbe. 144 5 Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Se dobi v vseh lekarnah, če pošljete 50 v znamkah na Scott & Browne. d. z. o. z., Dunaj VII., in če se sklicujete na ta list, dobite poskusno pošiljatev od ene lekarne. Zadnji dopisi. Drinopolje padlo po strašnem boju Bolgarom v roke. Sofija, 26. sušca. Včeraj ob pol enih zjutraj so se oglasile na celi črti trobente, ki so naznanile generalni naskok na trdnjavo. Boj je bil strašen, Turki so se branili kot levi. Z nepopisnim junaštvom so prodirali Bolgari in Srbi do utrdbe. Po 11 metrov visoke utrdbe so zavzemali z bajonetnimi naskoki. Zgube so velikanske. Danes zjutraj ja trdnjava padla. Turki so zažgali vsa skladišča, arzenal, vojašnice. Mesto je gorelo na vseh koncih. Prebi-> alstvo je v blaznem strahu bežalo. 23 bolgarski pešpoik je prvi prišel v mesto." Njemu je sledil jambolski, nato rodopski polk, zatem pa konjenica in topničarstvo. Šukri p^ša, hrabri bra-jiitelj trdnjave, je prišel v bolgarsko jetništvo. Sofija, 26. sušca. Nepopisno je navdušenje tukajšnjega prebivalstva, ko je prišla vest o padcu Diinopolja. Vse mesto je v zastavah. Nepregledne množice se zbirajo pred kraljevo palačo. Strašni viharji v Severni Ameriki. Njujork, 26 sušca. Po celi Severni Ameriki je divjal te dni strašen vihar s sneženimi zameti. Cela mesta so razdjana. Samo v Omahiji je biio 200 oseb ubitih, 40 cest popolnoma razrušenih; orkan je odnesel 150 hiš, 250 jih pa razrušil. Med viharjem so bili strašni nalivi. Nad 5000 človeških žrtev je zahteval vihar v vseh državah Severne Amerike. 30.000 ljudi jo brez strehe. Vseslovenski sokolski zlet. Poroča se, da je osrednja vlada ua Dunaju razveljavila odlok kianjske deželne vlade, s katerim se je prepovedal vsesokolski zlet, \n je to prireditev dovolila pod poirojem, da prireditelji jamčijo za mir in red. Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči, ===== Mlin in žaga, nova, v dobrem stanu, se proda za 5,00 K Matevž Keržina, Oermožiše-Stoperce pri Rogatcu. 166 -2 Lično opremljeno stanovanje v II. nadstr. 3 sobe, kuhinja in pritikl. se odda s 1. apr. v najem. Graška ulica 11. Loterijske številke. Line, dne 22. marca 1913: Trst, „ 26. ,. 45, 11, 39, 73, 26. 75, 15, 33, 16, 4. Steckenpfer d - bay - rum Bergmannn & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej najboljša voda za glavo, za umuo negovanje las, zabranjuje tvorbo luskin, predčasno osivelost iu izpadanje las in krepi lasne korenine. Mnogoštevilna priznanja! V steklenicah po 2 K in 4 K se dobi v vseh lekarnah, drogerijah, parfimerijah in brivnicah. 148 20-3 LISTNICA UPRAVNIŠTVA. J. St., 13: List plačan do 31. decembra 1912. LISTNICA UREDNIŠTVA. Sedlarjevo: Dotični še list sprejema! Zdravo! — Sv. Boltenk, Veržej, Brežiški okraj, Gradec: Za danes vse prepozno. Zaradi treh zaporednih praznikov ni mogoče postaviti. Hvala! Pride! JKo I I I II Zahvala. Povodom bridke izgnbe našega nepozabnega očeta, starega očeta, strica in svaka, gospoda Josipa Lipuš posestnika v okolici Voji ika, bivšega mnogoletnega župana občine ViSnjavas ter člana okrajnega zastopa celjskega, člana načelstva Posojilnice v Vojuiku, posestnika srebrnega zaslužnega križca s krono itd. zahvaljujemo se tem potom najtopleje čč. duhovščini, si. občinskemu zastopu višnjevaškemu za krasni venec in oficijeino udeležbo pri pogrebu, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za častno spremstvo ter vsem za dokaze odkritosrčnega sožalja. CELJE, 27. sušca 1913. Žalujoča rodbina. Hiša naprodaj pripravna za trgovino, 10 let davka prosta, z lepim vrtom in njivo, pol ure od mesta Oslja, 4 minute od tovarne, tik okrajne ceste, cena ugodna. — Naslov pove upravništvo tega lista. Dobrega jabolčnika 6 polovnjakov in 2 polounjaka vina proda Anton Zemljak, posestnik v Gaberjih pri Celju. 212 1 V najem se odda ali proda novozgrajeni Planinski dom s trgovino in gostilno v Doliču. Leži tik okrajne ceste, dvajset minut od železniške postaje na najlepšem piostoru. Lokali so krasni in veliki. Zglasiti se je v šoli v Doliču, pošta Itislinje 207 3-1 Vabilo na občni zbor ^Posojilnice v Gornjemgradu" ki se vrši v soboto, dne 5. aprila ob 3. uri pop. v posojilniški pisarni v Gornjemgradu. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Računski zaključek za leto 1912. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Predlogi. 210 1 NaSeistvo. Planinka planinsko letovišče, 1250 m nadmorske višine, blizu Ruške koče na Pohorju, 10 sob z 22 posteljami, topla in mrzla kopel, krasni in lahkotni iz-prehodi po senčnatem, jelovem gozdu, najboljša planinska voda, izborna kuhinja, lahki dohodi iz železniških postaj Ruše, Bistrica ob koroški žel., Maribor, Fram; cene zmerne, sezona od 1. junija do 15. septembra. Natančnejša pojasnila daje „Podravska podružnica slovenskega planinskega društva", pošta Ruše, Štaj. 209 3-1 Posojilnice v Celju registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši dne 3. aprila 1913 ob 5. uri popoldne v sejni dvorani Narodnega doma v Celju s sledečim sporedom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobren je letnega računa. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Dopolnilna volitev načelstva. 6. Razni predlogi. K polnoštevilni udeležbi vabi 211 1 Načelstvoc Posojilnica v Brežicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, vabi na svoj ki se vrši v sredo, dne 2. aprila 1913, ob 8. uri zvečer v zadružni pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobrenje računa za 1. 1912. 5. Razdelitev čistega dobička. 6. Izprememba pravil. 7. Volitev članov načelstva. 8. Volitev članov nadzorstva. 9. Slučajnosti. 206 1 Fran Ltpej. Andrej Levak. Stara pisma, znamke ter zbirke znamk kupi po dobrih cenah EMIL FISCHER, Trfit, poštni predal 481. 175 3 . Nova, stara vina in droženko lastnega pridelka prodaja v poljnbni množini Fr. Ferlinc v Šmarji pri Jelšah. Kdor hoče priti poceni v Ameriko, naj se obrne zaupno na mene. Vsakomur dam natančna pojasnila 187 -3 A Gruden, Cteestemiinde (Bremerhaven). Pozor! Zdravniško in klinično potrjeni uspehi dokazujejo, da je pri mučnem, krčevitem kašlju otrok in odraslih Thymomel Scillae, dragocen in točno učinkujoč izdelek Besedna znamka varovana. Lajša napade krčevitega kašlja, manjša število napadov, pospešuje razpust in odstranitev slin, utiša kašelj in odpravi težkoče pri dihanju. I steklenica 2 K 20 v. Po poŠti se pošlje, kdor pošlje naprej 2 K 90 v 1 steklenica. 7 K 3 steklenice, 20 K 10 steklenic franko. Ne pustite si usiliti nadomestil. Vprašajte zdravnika. Izdelovatelj in glavni založnik B. FRAGNER, lekarnar in dvorni založnik Praga III., it. 203. 45 8-4 Zaloge v Celju: lekarni M. Rauscher in Oton Schwarzl. Pozor na ime izdelka in varstveno znamko. iHr ~w Ki I I Povodom prerane izgnbe naše nepozabne mame oziroma sestre, tete in svakinje, gospe Ane Presker roj. Kos soproge drž. žel. oflcijala In posestnice zahvaljujemo se tem potom najtopleje vsem cenj. udeležencem za mnogoštevilno spremstvo rajnice k zadnjemu počitku in za tolike dokaze odkritosrčnega sožalja. Posebno pa izrekamo presrčno zahvalo vsem udeleženim veleč. gg. načelnikom c. kr. drž. žel. uradov, g. kontrolorju, gg. kolegom uradnikom, gg. poduradni-kom in ostalim udeleženim uslužbencem c. kr. drž. in juž. železnice. 208 i Žalujoča rodbina. Jabolk in krompirja več vagonov, vsako množino, kupi tvrdka Rudolf Pevec v Mozirju. Cena po dogovoru. 72 13-11 Ctrand prix z svetovna razstave v Pariza 1900. Kwizdov restitucijski fluid. Voda za umivanje konj. Cena I steklenici K 2-80. Nad 60 let v dvornih konjušnicah v rabi za krepljenje po velikih naporih, pri otrpnelosti kit itd., nspo-soblja konja za > zborne nspehe v trainingn. Pristen le z zraven stoJeSo znamko. Se dobi v vseh lekarnah ln drogerljab. Iiastrovani ceniki gratis in franko. Pošilja vsak dan glavna zaloga: Fr. Joh. Kwlzda, o. kr. avstr.-ogr. kr. rumunski in kralj, bolgarski dvorni založnik, okrožni lekarnar, Korneubup pri Dnnajn. 157 20-2 Čuvajte svoj želodec dokler ni prepozno; podpirajte njegove funkcije kot Čistilnega in prebavilnega organa. DomaČe sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in učinkuj oCih zdravilnih zelišC, sredstvo, ki vzbnja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napaCne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gore-fiioo, napetost, preobilo tvoritev klselin in krCevito bolest, sredstvo, ki vse to ublali ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzam za želodec" iz lekarne B. Pragnerja t Pragi. Svarilo 1 Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. ———— GLAVNA ZALOGA: lekarna B. Fraflnerja, c. kr. dvornega dobavitelja „pri Črnem orlu", Praga, Mal& strani 203, vogel Neradove ulice. Pošilja se vsak dan 1 oela steklenica K 2'—, pol steklenice K 1.—. Po pošti, Ce se pošlje naprej E 1*50, se pošlje mala steklenica, za E 2*80 se pošlje velika steklenica, za E 4'70 dve veliki steklenici, za E 8'— štiri velike, za E 22 — štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-ogrsk«! monarhije. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogrske. — V Celju v lekarnah M. Rauscher, Oton Schivarzl itd. Prodam Za spomladansko zdravljenje Harbabnyjev sestavljeni 1 Že 42 let v rabi, zdravniško preskušan in priporočan. Vpliva s pospešenjem snovne menjave kričiatilno, odstranja zaprtost. Najboljše sredstvo zoper zaprtje, izpuščaje na koži, hemoroide, debelost. Cena 1 steklenici E 1*70, po pošti 40 v veC za zavoj. — Edino pristen z zgornjo varstveno znamko. — Izdeluje in ima v glavni zalogi edino: Dr. Hellmann, lekarna „zur Barmherzigkeit" Dunaj VII., Kaiserstr. 73.-75. 163 26-4 •no hi&o z vrtom, sado-nosnikom in vinogradom za 3200 kron; dalje eno posestvo s hišo, hlevom kozolcem, travniki, njivami in hosto, za 5400 kron. Oboje je pol nre od Celja. Juri Hrastnik. Zagradom štev. 13 pri Celjn. 192 2-2 Največja iznajdba V Celju se proda enonadstropna hiša v Gosposki ulici štev. 28, z 11 stanovanji in 1 trgovskim prostorom, vse v najboljšem stanju. Hiša se dobro obrestuje; treba je le kakih 12.000 K, drugo lahko ostane. Pojasnila daje J. Kolšek, posestnik v Ločici, pošta Polzela. 189 4-3 r Od leta 1878! Povsod priznana domača sredstva! Pri veCjih naroČilih znatni popusti v cenah! A.THIERRY-ja BALZAM Lekarnarja edino pristen z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko. 149 15-5 Oblastveno varovan. Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljuCnih boleznih, posebno pri influenci. pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem tekn in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobo-bolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opekjinah in izpuščajih itd. — 12 malih, ali 6 dvojnih steklenic, ali 1 velika specij. steklenica E5-60. Lekarnarja A. Thierry-a edino pristno centifolljsko mazilo je zanesljivo in najgotovejiega učinka pri ranah, oteklinah, požkodbah. vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah. itd. — 2. dozi staneta K 8-60. Naroči se: Lekarna k angel ju varihu, Adolf Thierry v Pregradi pri Rogatcn. Dobi se v večini lekarn. — Na debelo v medicinalnih drogerijah. nove dobe 91 12-8 je Žepna ura „Concurenz" s pravim švicarskim kolesjem, 30 ur idoCa, z emajtno ŠtevilCnico, lepo graviranim okrovom E 3-90, 3 komadi samo 10'50. — Ce ne ugaja, denar nazaj. Na zahtevo pošljem gratis in franko ilustrovani katalog ur, zlata, srebra, urnih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galant. predmetov. F. PAMM, KRAKOV, Zielona ul. 3—7. Vsled prenredb prt Vrelcu bodo prenehale Vse Kritij! le Tolstovriko > slatino, ki je po 5 zdravniških strokov- njakih priznana med 3 najboljimi planinskimi g Prt vrelcu se ± '£.•3 kislimi vodami. ce > t-> cd o E. a ssx je pravkar spopolnilo in ££ zboljSalo, da je sedaj ® o mogoče z vsemi drugimi a g kislimi vodami konku->£ g rirati. ffl TolstovrSka je najboljša sr.® a J* zdravilna voda za katare v grlu, pljučih, < — g želodcu in črevesih, za želodčni krč, £3-•|-3 zaprtje, bolezen v ledvicah in mehurju o 9 i g ter pospešuje tek in prebavo. g3 ■f m TolstovrSka je tndi osve-1 J g^ žujoča namizna kisla voda ter je bila^ < i S odlikovana na mednarodni razstavi v <=: gs. •g-f Inomostu ter na higijenični razstavi |<® ta ^ na Dunaju. • -2 g Dobiva se v vseh boljših trgovi-® nah in gostilnah kakor tudi lekarnah .g ^ ter pri podjetju „Tolstovrške slatine", ^ -j pošta Guštanj (Koroško). Prazne ste-_ -g klenice se sprejemajo po nizkih cenah "S v polnitev. — Pri podjetju je gostilna, « o trgovina z mešanim blagom, sadjem in deželnimi pridelki. — Železniška po-g, staja: Spodnji Dravograd. Zaboj s 25 steklenicami po 3/s 1 stane 5 K za posknšnjo. Razpošiljajo se tudi V2 iQ 1V2 1 steklenice. — Poskusite I Boste hvalili! 92 -3 S» g_ 5* 05 *r o < o o* ® b s» O Konrad Rosenbauer & Kneitschel tovarna gasilnega orodja v LINCU NA DONAVI. — Prva tovarna v Avstriji, katera Izdeluje BENC1NM0T0RNE TURBINSKE BRIZGALN1CE. Novosti Model 1913. Novost! BENCINMOTORNA BMZGALNICA „MARKA LINC". Po pogonu avtomat čno delovanje! Strojnik nepotreben ! Najnovejša iznajdba — patent prijavljen. — PriporoCam vse vrste voznih brizgalnic in patent-Eobe-snemalko „TRIUMFH. MehaniCne lestve, Čelade, pasove, sekirice, Cepiče in vse ostale gasilske predmete, cevi najboljše vrste in sanitetne predmete. Ceniki in ponudbe zastonj, obisk društev brezplaCem. 103 12-3 Slavna štajerska gasilna društva pozor! Naše bri^gal-nice subvencijonira slavni štajerski deželni odbor! Z odličnim spoštovanjem Konrad Rosenbauer v Llncu. FR. SAMSA, Zagreb, zastop. za vse juž. dežele. Tomasova moka StP^^^arke (vpisana varstvena znamka) je izborno in važno gnojilno sredstvo za vse sadeže in na vseh vrstah zemlje. Zviša dohodke dobičkanosno. Njegova poraba ni vezana na noben letni čas. Tomasova moka »zvezdna znamka" je kot izvrstno blago neoporečne kakovosti priznana. Zato zahtevaj vsak kmetovalec Tomasovo moko »zvezdna znamka" j kajti zvezda na plombi in vreči jamči za čisto in polnovredno blago. Pozor! 182 6-3 Tomasova moka »zvezdna znamka" se v izvirnih vrečah prodaja v naslednjih trgovinah: -»MERKUR", P. Majdič, Celje,- Norb. Zanier & sin, št. Pavel pri Preboldu, Otmar Diermayr, Ormož. Kjer se ne prodaja, se treba obrniti naravnost na Tvornice za Tomasovo moko, r. z. z o. z. Berlin W. 35. Gostilnioapji, pozor! Proda se zaradi družinskih razmer posestvo z dobro idočo gostilno, trafiko in žganjetofiem, 2 minati od tarne cerkve ob državni cesti; obstoji iz zidane enonadstropne hiše, zidanega gospodarskega poslopja, kozolca in drvarnice; vse v dobrem stann, z opeko na novo krito. Posestvo meri okoli 8 oralov in obstoji iz rodovitnih njiv, travnikov, gozda in lepega sadonosnika. Cena 15.000 kron, vknjiženih ostane lahko 8000 kron. — Kje, pove upravništvo ,.Narodnega Lista". 154 5-4 I Superfosfat I ^ najuspešnejše, najzanesljivejše ^ in najcenejše fosfornckislinsko gnojilo —za vse vrste zemlje —1—— dalje 42 30-13 amonijakove, kalijeve in soliterne superfosfate prodajajo vse tovarna za umetna gnojila, trgsvci, kmetijske zadruge in društva. Le superfosfat v ceni ni poskočil!! • • ——— • • 88 Osrednja pisarna društva avstr. tovarn gj za superfosfat Praga, Pfikopi 17. 38 malisno štupo, suhe gobe, vinski kamen, med v satovju, satov je, vosek, jabolka namizna in brnške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina Anton Koleno, Celje, Graška cesta 22. 18 35-13 Najsigurnejše sredstvo proti „ PERONOSPORI" je FORHIft večkrat izboljšana bor-deleška mešanica v gotovem stanju. Ostane celo na mokrem listju. Se lahko rabi pri vsaki rosi. Ne ostane nič na dnu Nešteto priznalnih pisem. Sadjerejci in vinogradniki "mVteS bakreno zvepleni 'prah proti strupeni rosi, bagol zoper kiseljaka, kalifornski lug proti škodljivcem sadnega drevja, gosenčji lim zoper pednjača itd. Laurino za pokonfiavanje škodljivcev po letu, lauril karbolineum po zimi, lauril drevesni vosel za požlahtnenje. ihneumin za nežne cvetlice, nikotin - kvasia - izvleček za škropljenje drevesnic, topomor zoper poljske miši, pampil zoper ose in žuželke. Zahtevajte obširni popis in navodilo za rabo gratis in franko od glavnega zastopstva „F0RHINA", tovarna za orodje za škropljenje vinogradov KONSTANTIN ZIFFER, Dunaj, 100 XIX; Gratterburgh. 23. 30-7 Ustanovljeno 1862. Telefon 37.204. Rudolf g Geburth c. I. kr. dvorni "** ~ strojnik Dunaj VII., Kaiserstr. 71 (na voglu Burggasse). Zaloga štedilnikov in peči za vsako porabo Vse vrste raznih pefii, vlivanje železa, emajlna tovarna, kopalne pefii, pat. kosi za lonfiarske pefii. Sušilne priprave Pasta za snaženje pefii „Helios". 161 26-4 Najboljša, najbolj preizkušana, cena obratovalna sila zakmetijstvo in industrijo lokomoblli in motorji. Se sme postaviti brez koncesije. — Brez dima, brez saj, brez duha Naprave s sesalnim plinom. Najcenejše obratovalno sredstvo sedajnosti. Mlini za debelo in fino moko Nedosežena delavna zmožnost — Ponudbe, katalogi brezplačno. — Iščejo se zastopniki. — Najboljša priporočila C. in kr. prlv. tovarna za motorje ln stroje G. Bernhardt-a sinovi, SaLH&rSt j Največja trgovina in velikanska zaloga up, zlatnine, srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. 66 50-11 Za ženine in nevestice poročr ?at?prstane ženitr "' vanjska darila po najnižjih cenah. ZALOGA očal, naočnkov, daljnogledov td. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmič, Celje, Narodni dom Velika narodna trgovina Karo! Vanič, ^ Narodni dom 77 49-9 S 11 t H g 2. 1 * 2. N u 0. o 2. priporoča bogato zalogo manufakturnega in modnega blaga, posebno krasne novosti za spomladanske obleke po zelo nizkih cenah. — Ostanki pod lastno cenol SLIKAR » PLESKAR prevzame vsa dela dekoracijske. slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje solidno in po najnižjih cenah. MIHAEL DOBRAVO, CELJE Gosposka ulica štev. 5. 46 * X 51-13 slroc^ encan Triesfe Redno prevažanje potnikov in blaga v Šfev. in , Ameriko, Kanado, Grško, Italijo, Severno Afriko .. in Špansko. Nova črta Trst-Kanada. V najbližjem času, 12. aprila, se odpelje dvovijačni parnik „AliceiC v duebec. Govore se vsi jeziki. — Avstrijska kuhinja. Domači zdravniki. — Prijazna postrežba. Pojasnila daje ravnateljstvo v Trstu, Via Molino Piccolo št. 2, in A. Kiffjaanna nasl., Maribor. 119 4-4 Stanovanje 1 soba in kuhinja se, odda s I. aprilom na Dolgem polju št. 1. Čevlje promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje &dolf Bursik v Celju Cena zmerne. Postrežba točna mmmmmmH proti peronospori, škodljivcem sadnega drevja, krompirja in rastlin se doseže popolnoma z MAYFARTH -OVO samotvorno škropilnico „SYPH0I1IA" 197 11-2 dalje špecijalno izdelovanje vinskih in sadnih stiskalnic ss Herkules :b hidravličnih stiskalnic mlinov za grozdje in sadje kompletnih moštarnic itd. dalje vse poljedelske stroje in orodja v najboljši izpeljavi Ph. Mayfarth * Co., SSS^ Dunaj II. Taborstr. 71. Frankfur« o. IW. Berolin Ilustriran bogat cenik št. 054 zastonj in franko. SUKar in plesfar prevzame vsa v- svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji ksvojim! Viktor Bevc, Celje 76 Graška cesta št. 43. 49-10 Franc Strupi Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Prevzetje vseh steklarskih 35 del! 52-13 Na debelo! Na drobno! Najboljši češki nakupni vir. Ceno pošteno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima potbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 E 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pnljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, Snega 10 E, najfinejši prsni puh 12 E. — Kdor vzame 5 kg, 16 dobi franko. 26-13 Zgotovljene postelje Iz goitonltega rdečega, modrega, belega ali ru-menega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Stroka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 om Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 E; napol puh 20 E; pnh 24 E; same pernice po 10 E, 12 E, 14 E, 16 E; zglavniki 3 K, 3 E 60 h, 4- E. — Pernice 200 om dolge, 140 om Široke E 13'—, E 14-70, E 1780 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Širok E 4 50, E 5'20, E 5"70; podpernica iz močnega rlžastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm Široka, E 12 80, E 14 80. Razpošiljanje po- povzetja od 12 E naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benlsch v Dešenici, štev. 773, Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj Id fiiu;; „Pomni: prinesti mi moraš samo svalčični papir ali stroke ,OTTOMAN' in ne daj se zapeljati po sličnih ponaredbah slabe kakovosti!" Trgovina s špecerijskim blagom Solidna, postrežba! Trgovina z moko in deželnimi pridelki IVAN RAVNIKAR, Celje Graška cesta št. 21. Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam ftf^" zanesljiva kaljlva semena n. pr. jamčeno domačo in nemško deteljo, peso rnmeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska 48 semena, kakor tudi vrtna in cvetlična ob tvrdke Manthner. 51-11 Glavna zaloga vrvarskega blaga Na drobno in na debelo. Točna in solidna postrežba. Glavna zaloga snhih ln oljnatih barv Darujte družbi sv. Cirila in Metoda! Tovarniška zaloga raznovrstnega kancelijskega, kon-ceptnega barvanega in ovitnega papirja. — Svinčniki, peresa, peresniki, črnilo, radirke, kamenčki, trgovske in odjemalne knjige, pismeni papir v mapah in kasetah, , kreppapir, umetne cvetlice itd. Priložnostne dopisnice v velikanski izbori od 4 vinarje naprej. — Lastna zaloga ljudsko-šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov. j nagrobni uenci in traki. Na debelo ! 39 52-13 Na drobno e > ° 0 cd 1 1 .! I a 3= « S -j? c o N N • Jm > m N m ■ s n ■ Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. "2 o O ® S? n S. 5 a pr — 3 3 H. & s* = P p • 3. «3 5* « te • bo Lastna knjigoveznica. pegistpovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo -v GABERJU pri CELJU sprejema hranilne vloge od vsakega, druge ali ne in Jih obrestuje nepretrga od vložitvi sledečega dne do dne Rentni davek plafiuje zadruga sama In ga ne odteguje vlagateljem. po pet in pol od sto S1 86 49- 11 Avatr. poStne hranilnic« račun Štev. 54.866. 1 Ogrske poŠt. hranilnice račun štev. 26.288. Telefon it. 48. Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št 12 xxxxxxxxxxxxxxx Uraduje se vsak dan raznn nedelj in praznikov od 8. -12. ure XXX dopoldne. xxx ■ ■ ■■ Južnoštajerska hranilnica v Celju ■■ v Narodnem domu. Oprsjema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12._ure O dopoldne in jih obrestuje po od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek tjaSnl« hranilnica sama ter ga ne •dtegule vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, So- 41 0 2 b itanj, Sevnica, Vransko In Gornji-grad In rezervna zaklada, katera znašata že nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 125 -6 e * T\osedaj je dovolila za dijaSke ustanove 30.000 K, -U za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne Sole 12.000 K, za podpore različnim polarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnioo ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno ttffcj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilna knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovan]«. n si