SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 28 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 15 de julio - 15. julija 1999 DR. FRANC RODE . . Polemika o zaščiti Najti moramo pot do sprave slovenske manjšine v Italiji Nagovor med spominsko mašo v Kočevskem Rogu Na tem kraju strašnega spomina bi morali molčati. Kajti ob tem, kar se je tu dogajalo konec maja in v prvih tednih junija 1945, nas prevzame nema groza in ostanemo brez besed. Zbrani smo na kraju zločina. Zločina, ki Je bil na videz dokončni obračun revolucije s svojimi nasprotniki, v resnici pa je Pomenil njen moralni samomor. Vendar se >z molka, iz grozeče tišine umorjenih dviga neogibno vprašanje: Kako je bilo to mogoče? Zakaj se je to zgodilo? Stojimo pred Pomnikom totalitarne ideologije, ki je svoj obstoj gradila na sovraštvu, računala na zmožnost sovraštva v človeku in uporabljala sovraštvo kot sredstvo za širjenje in Utrjevanje svoje oblasti. S tem je legitimira množični umor kot sistem vladanja: naprej pri odstranjevanju vseh resničnih ali samo domnevnih nasprotnikov, v kasnejši fazi pa kot spomin na teror, ki drži Prihodnje rodove v strahu in servilnosti. Za to taktiko vladanja se skriva mesijanski načrt komunizma: odpreti novo poglavje v zgodovini s prihodom novega človeka. To naj bi bilo očiščeno človeštvo, ki ga predstavlja svetovni proletariat pod vodstvom komunistične partije. Temu novemu subjektu zgodovine, tej zgodovini odrešenja je treba žrtvovati vse, kar ovira rtfen zmagoslavni pohod v času. Vse, kar spominja na stari, zavrženi svet, mora biti brez usmiljenja odstranjeno. Vsi, ki nasprotujejo temu zgodovinskemu dogajanju, morajo biti počiščeni s površja zemlje. Njihova trupla pa zakopana globoko v Zemljo in njihovi grobovi zabrisani, da s svojim duhovnim sevanjem v spominu množic ne bodo zavirali napredovanja na svetli poti, ki vodi v prihodnost. In če se komu ob tem zbudijo moralni pomisleki, mu pride na pomoč ideologija, ki trdi, da Pomorjeni sploh niso ljudje, ampak „so-vražniki ljudstva”, izdajalci, kolaboracionisti, zavrženi ostanki propadlega sveta. V teh kriminalnih fantazijah prepoznajo to, kar Sveto pismo imenuje greh zoper t*Uha. Tu smo pred popolnim nasprotjem z Vsemi duhovnimi, miselnimi in moralnimi Vrednotami civiliziranega sveta. Tu smo Pred pojavom barbarstva, ki ga evropska m slovenska zgodovina pred 20. stoletjem nista poznali. Pošastnost teh dognanj pa Se je vendarle globoko zapisala v vesti njihovih storilcev, utrujenih od vseh teh potokov krvi, kot je že 1956 priznal neki sovjetski voditelj: „Stotisoči, ki so bili postreženi, nam bodo za vedno ostali na vesti.” Ta barbarski obračun Slovencev s Slovenci, v katerem je prišla na dan sprevržena narava komunizma, je mejnik v duhovni zgodovini našega naroda. Nihče, noben Slovenec, se ne more sprenevedati, kot da žrtev ni. To so krvniki in njihovi nasledniki sicer desetletja poskušali, toda gro-z°ta zločina je danes vsem pred očmi. Odslej so ti dogodki globoko vrezani v narodovo zavest. Soočiti se z njimi je naša koralna dolžnost in pogoj odprte prihodnosti. Najprej moramo priznati, da so to ^aše žrtve. Ne žrtve enega dela slovenskega naroda, ampak žrtve, ki pripadajo vsem. Noben Slovenec ne more reči, da se ga ta ^°čin ne tiče, da ga ta zločin ne prizadene, gde na politični tabor, ki mu je pripa-a njegov sedanji svetovni nazor. Tisto nedoumljivo, kar se je zgodilo tu v Kočevskem Rogu in na drugih moriščih po Sloveniji, nas vse zavezuje, nas vse bremeni. Kdor bi hotel ignorirati ta strašni zločin, ga ideološko opravičevati, ga zbrisati iz spomina ali ga celo zbanalizirati s krilatico o preštevanju kosti, ta se sam izloči iz slovenskega občestva in potepta svojo človečnost. Kolikor je v tem narodu še človečnosti, kolikor je med nami še čuta za pravičnost in osnovne pietete do mrtvih, bo sprejel medse te žrtve, jih vpisal v knjige mrtvih in dostojno označil njihova množična grobišča. S tem bo Slovenija priznala, da jih sprejema za svoje sinove in hčere. Te žrtve, ki so naše moralno breme in naš največji poraz, pa so lahko za nas tudi izvir milosti. „Očem nespametnih so se zdeli mrtvi,” pravi Ki\jiga modrosti, „njih odhod je veljal za nesrečo in ločitev od nas za uničenje, oni pa so v miru. Duše pravičnih so v Božji roki”. Smrt jih je zadela v takem stanju ponižanja in zasramovanja, v takem stanju popolne brezpravnosti, da sijejo pred nami kot čiste in nedolžne žrtve slepega in norega sovraštva, da se jim more in mora prikloniti vsak, ne glede na svojo politično ali svetovnonazorsko opredelitev. Zgolj iz vzgiba svoje preproste človečnosti. Vsak, ki nosi v sebi trohico človečnosti, jih mora sprejeti za svoje in počastiti njihov spomin. Tako nas te žrtve, namesto da se ob njih še naprej razhajamo, lahko združujejo in povežejo na temenu čiste in preproste človečnosti, ter ustvarijo med nami novo enotnost. Dajejo nam možnost, da se ob njihovi strašni usodi sami prečistimo, zavržemo sovraštvo, ki jih je peljalo v smrt ter obnovimo skupni narodni spomin in najdemo pot do narodne sprave. „Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo; če pa umrje, obrodi obilo sadu”. Naj bo sad tega plemenitega klasja slovenskega naroda, ki je bilo pokošeno v svoji mladosti, obnovljena zaveza z Bogom in trajna sprava med nami. Seja komisije za ustavna vprašanja italijanske poslanske zbornice, na kateri naj bi obravnavali zakon za zaščito Slovencev v Italiji, je trajala 8. julija le nekaj minut. Poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia je dejal, da ni nobenih novosti, zaradi katerih bi se Fin\jeva stranka odpovedala dosedanji obstrukciji. Pred njegovo izjavo so kratko predstavila novo oblikovani prvi člen zakonskega predloga. V njem je zapisano, da Italija priznava in ščiti pravice italijanskih državljanov slovenskega jezika, kulture in narodnosti, ki pripadajo tozadevni jezikovni manjšini, prisotni v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Država, dežela Furlanija-Julijska krajina in organi na lokalni ravni sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo italijanskim državljanom, ki so pripadniki slo- venske manjšine, uresničevanje vseh njihovih pravic in svoboščin brez diskriminacije in ob popolni enakopravnosti. Nejasne so tudi razsežnosti območja, na katerem naj bi se zakon uvajalo ter vprašanje stopnje dvojezičnosti v občinah Milje, Trst in Gorica. Dan nato je predsednik italijanske poslanske zbornice Luciano Violante končno le vključil zakon na dnevni red plenarnega zasedanja prve parlamentarne seje predvidoma 23. julija, za kar so se sporazumeli predsedniki poslanskih skupin. Roberto Menia je kritiziral odločitev, da se o tem ukrepu razpravlja, ter jo označil kot ..neuravnovešeno, ekstremno in škodljivo”. Na te izjave se je odzval predstavnik vlade in dejal, da je zakon o zaščiti slovenske manjšine uravnotežen in ne uvaja dvojezičnosti. Volilci za večinski sistem Večina, 54,1% vprašanih v anketi 11. julija Nedela (Delo v nedeljo) meni, da bi morali poslanci pri odločanju o volilnem sistemu spoštovati odločitev ustavnega sodišča, ki je za zmagovalca razglasilo dvokrožni večinski volilni sistem. O nasprotnem je prepričanih 9,8%, medtem ko je neopredeljenih kar 35,7%. Več kot polovica sodelujočih v anketi je pripravljena še enkrat na referendum o volilnem sistemu, pri čemer bi za večinski sistem, ki je podporo volivcev dobil že na referendumu leta 1996, glasovalo 25% vprašanih, kombinirani volilni sistem bi podprlo 21,6%, sedanji sorazmerni sistem pa 13,3%. Tudi redna nedeljska anketa TV Slovenija je pokazala podoben rezultat. Skoraj vprašanih je menilo, da je treba spoštovati odločitve ustavnega sodišča. Po mnenju več kot polovice vprašanih je bila sama odločitev ustavnih sodnikov, da je na referendumu pred tremi leti zmagal večinski sistem, pravilna, za 20% pa napačna. V zvezi z odločitvijo poslancev, da zavrnejo volilni zakon, ki bi. uveljavil večinski volilni sistem, je več kot 42% vprašanih menilo, da niso ravnali prav in da bi morali zakon podpreti. Z zavrnitvijo pa se jih je strinjalo več kot 25% vprašanih. Približno polovica vprašanih bi se novega referenduma udeležila, enak del pa bi jih ostal doma Na novem zakonodajnem referendumu bi skoraj 28% izbralo večinski volilni sistem, 23% kombinirani nemški volilni sistem, kar polovica vprašanih pa se jih ne strir\ja z nobenim. Jambrek o volilnem sistemu Nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek je v pogovoru za sobotno prilogo Večera 10. julija spregovoril o dognanju v zvezi z Predsednik švedske Slovenske zveze na obisku v Ljubljani m Podpredsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Terčon je v sredo, 7. julija v Ljubljani sprejel predsednika Slovenske zveze na Švedskem Cirila Stoparja. Slovenska zveza je krovna organizacija Slovencev na Švedskem, ki jo sestavlja deset slovenskih društev (v Stockholmu, Olofstromu, Malmou, Landskroni, Halmsta-du, Koepingu, Eskilstuni, Helsingborgu in dve v Goteborgu). Društva si prizadevajo predvsem za kulturno delovanje švedskih Slovencev. Slovenska zvaea izdaja tudi kulturno glasilo Naš glas in vsako leto ob sodelovanju z enim od društev pripravi Slovensko srečanje. Osrednji problem, s katerim se sooča zveza, je upad članstva, nesodelovanje druge generacije Slovencev ter zmanjševanje finančne pomoči s strani Švedske. Ciril Stoparje poudaril, da se bodo brez pomoči matične domovine Slovenci na Švedskem težko ohranili. Sogovorniki so tudi ugotovili, da so se nekdaj dobri odnosi med slovenskimi društvi na Švedskem in posameznimi slovenskimi občinami po osamosvojitvi poslabšali. Izjema je društvo v Olofstromu, ki ga vodi Ciril Stopar in ki zgledno sodeluje z društvom Oton Župančič Sora iz Medvod. Slovenci na Švedskem do večinoma ekonomski emigranti, ki so tja prišli po letu 1960. večinskim volilnim sistemom in referendumom oz. ustavnim sodiščem. Zdaj imamo zakonodajno oblast, katere del se arbitrarno požvižga na obvezno sodbo ustavnega sodišča in to skuša opravičiti na različne načine. Ko je ustvaijen en sam precedens, je konec, hiša pravne države se poruši in to je tista prava katastrofa, je dejal Jambrek. Meni tudi, da se bo na koncu izkazalo, da je cena nespoštovanja ljudske volje v kombinaciji z ustavno voljo tako velika, da si je racionalni igralec v tej igri, razen če je politično samomorilsko navdahnjen, ne more privoščiti. Če ne bo spoštovana odločba ustavnega sodišča, bo povsem očitno, da je nasprotna stran prekršila pravila igre in izgubila legitimiteto, če pa bo uveljavljen večinski sistem, bo Janša dobil tisto, za kar si prizadeva. Uvedba sistema je ena od priložnosti za presekanje politične blokade in nefleksibilnega sistema, ki ni več zmožen reševati nacionalnih problemov. STRAN 4: Slovenska kultura v ZDA Iz življenja Zgodilo se je Tone Mizerit SLOVENIJA NAJMANJ PODPORE Tako kot jesenska je tudi spomladanska javnomnei\jska raziskava Evropske komisije Eurobarometer pokazala, da od 11 kandidatk za članstvo v EZ Slovenija med državljani petnajsterice uživa najmanj podpore za pridobitev članstva v povezavi. V povprečju je slovensko članstvo v EZ podprlo 32% vprašanih državljanov EZ. Naj večjo podporo so Sloveniji izrazili v Grčiji (55%) najmanj pa v Franciji (22%). PETERLE V ŠPANIJI Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Petrle seje v Španiji udeležil političnega biroja in sveta Evropske (judske stranke (EPP). Udeleženci srečanja so razpravljali o politični situaciji v Evropski zvezi po evropskih volitvah. EPP, v kateri je stranka SKD pridružena članica, je na omenjenih volitvah zmagala ter tako postala najmočnejša stranka v evropskem parlamentu. Na srečanju so udeleženci spregovorili tudi o pobudi grške stranke Nova Demokracija v zvezi z reševanjem krize v jugovzhodni Evropi. ZAŠČITNI ZAKON V ITALIJI Levosredinska koalicija je tokrat dokazala, da ne misli in noče kloniti pred izsiljevanjem skrajne desnice, ob odločitvi predsednika italijanske poslanske zbornice, da bo spodnji dom parlamenta začel z razpravo Masellijevega predloga zakona v petek, 23. julya. Sklep predsednikov poslanskih skupin je znak pozornosti ne samo do slovenske manjšine, ampak do sožitja nasploh in do odnosov s Slovenijo. Roberto Menia je napovedal ostro politično ofenzivo, toda njegovih groženj ne gre precenjevati. Trst in Gorica sta na tem področju premostila že marsikateri predsodek. Menia in somišljeniki bodo morda silili v frontalni spopad, a verjetno ne bodo uspeli. SKUPNI DOGOVORI SKD IN SLS Pod vodstvom predsednikov Slovenske ljudske stranke (SLS) Marjana Podobnika in Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojzeta Peterleta sta se 7. julija sešli vodstvi obeh strank. Po analizi dogovorov s prejšnjega sestanka in oceni aktivnosti posameznih podskupin so se dogovorili, da bo v torek, 13. julija skupna seja izvršilnih odborov obeh strank. Na slednjo bodo povabljeni tudi poslanci obeh strank. PRIZNANJE NEMŠKE MANJŠINE Vodja Narodnega sveta koroških Slovencev Rudi Vouk in poslanec v avstrijskem državnem zboru Karel Smolle sta se 9. julya zavzela za priznanje nemške manjšine v Sloveniji. Vouk in Smolle sta se zavzela za spremembo 66. člena slovenske ustave. Hkrati sta nasprotovala, da bi bila ureditev položaja slovenske manjšine v Avstriji odvisna od priznanja nemške skupnosti v Sloveniji. Vlado v Ljubljani je Smolle zato pozval, da ne popusti pod pritiskom Dunaja. Vouk je menil, da slovenska vlada ne bi smela podpisati kulturnega sporazuma, dokler bo Avstrija na takšen način povezovala omenjeni vprašanji. PADEL ZAKON O POSLANSKIH PRIVILEGIJIH Pri ponovnem glasovanju zaradi odložilnega veta državnega sveta - senata (DS) je državni zbor (DZ) 8. julija zavrnil potrditev zakona o poslancih, saj so od 69 prisotnih za t.i. zakon o poslanskih privilegijih glasovali štirje in proti njemu 38 poslank in po- slancev. Za potrditev zakonskih sprememb bi moralo glasovati najmanj 46 poslancev. DS je odložilni veto izglasoval 16. junija, in sicer na podlagi ocene, da naj bi DZ s sprejetimi rešitvami in uzakonitvijo možnosti predčasnega upokojevanja poslancev izigral dogovor socialnih partnerjev o pokojninski reformi. ZAHTEVA SLOVENSKO VOJAŠKO POKOJNINO General jugoslovanske vojske Konrad Kolšek, ki je bil med slovensko osamosvojitveno vojno poveljnik Jugoslovanske Ljudske Armade, zahteva slovensko vojaško pokojnino, poleg tega pa je na sodišču zahteval tudi povrnitev razlike med pokojnino, ki jo je dobival v Beogradu, in pokojnino, ki jo je dobivalo vojaško osebje v Sloveniji. Kolšek je eden izmed šestih poveljnikov JLA, ki so bili ovadeni za kaznivo dejanje med osamosvojitveno vojno, ovadba pa je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da JLA po 25. juniju 1991 Sloveniji ni bila sovražna vojska. Kljub temu, da je Kolšek podpisoval dokumente s Sloveniji sovražno vsebino in da je prepozno izstopil iz JLA, zahteva slovensko vojaško pokojnino. POGAJANJA Z EZ Slovenija si bo na pogajanjih o vstopu v EZ skušala izboriti pravico, da takoj ob pridobitvi članstva ne bi plačevala svojega celotnega prispevka v skupno Zvezino blagajno, temveč bi v določenem prehodnem obdobju plačevala prispevek po znižani stopnji; jeseni pridejo na dnevni red samo še nekateri deli kmetijske zakonodaje. SLOVENSKI KANDIDAT V AVSTRIJSKI PARLAMENT Poslanec avstrijskega parlamenta Karel Smolle se je 12. julija odrekel ponovni kandidaturi in bo ob koncu mandata zapustil državni zbor. Namesto njega bo 3. oktobra na listi liberalnega foruma kandidiral 34-letni Bernhard Sadovnik, tudi član slovenske Enotne liste. Sadovnik velja za izkušenega lokalnega politika. Deželni sekretar Enotne liste je od leta 1991 v občinskem svetu Globasnice, od leta 1996 pa je tam podžupan. ŠOLE ZA KOSOVARJE Ministrstvo za šolstvo organizira v času poletnih počitnic šolo za pribežnike s Kosova. Dvakrat tedensko se bodo otroci učili slovenski in materni jezik, učenci višjih razredov pa bodo imeli še dodatno uro angleškega jezika. Enainšestdeset slovenskih osnovnih šol je do junya sprejelo 167 učencev, pribežnikov s Kosova, za 23 otrok pa je bil organiziran pouk v zbirnem centru Vidonci. HUDO NEURJE V SLOVENIJI Neurje, ki je ob koncu tedna prizadelo nekatere dele SV Slovenije, je po prvih ocenah povzročilo za dve milijardi SIT škode. Neurje je največ škode povzročilo na cestah in drugi lokalni infrastukturi v kmetijstvu, na stanovanjskih in drugih objektih, sprožilo pa se je tudi več zemeljskih plazov. Najbolj prizadete kraje na območju Kozjanskega in Sotle so obiskali člani državne komisije za sanacijo posledic naravnih nesreč. Ob tej priložnosti so se sestali tudi župani tistih občin, Kjer so posledice neurja najhiyse. Nfyhiye je bila prizadeta občina Kozje, Kjer so škodo ocenili na milijardo SIT. V večini primerov gre za občine, ki so jih letos že večkrat upostošila neurja in jim še ni uspelo odpraviti posledic prejšnjih iym, je še poročal Radio Slovenija. Dogodki se vrstijo drug za drugim in kar prehitro se argentinski svet vrti. Nekaj pa postaja vedno bolj jasno: Po desetih letih skoraj neomejene oblasti je moč predsednika Menema krepko nastopila, pot v zaton. ČUDNA OBLETNICA Če ne bi bilo poplave propagande v javnih občilih in obcestnih lepakih, bi lahko rekli, da je šla deseta obletnica skoraj neopazno mimo. In vendar deset let neprekinjene vlade v državi kot je Argentina nima primera. Še bolj pa dejstvo, da se bo ta doba očividno zaključila po mirnem, ustavnem razvoju, kar bi lahko zapisali v Guinessovo knjigo rekordov. Vendar ni bilo slavja ob tem. Ni bilo izrednih praznovanj in ugašajoča zvezda sedar\jega predsednika ni zablestela, kot bi človek pričakoval. Vendar govorimo o najbolj markantni osebnosti zadnjih desetletij, lahko bi rekli celo o eni izmed najbolj odločilnih v vsem stoletju. Troje velikih revolucij je doživela Argentina v tem stoletju. Prva je bila zmaga radikalizma, potem ko je „zakon Saenz Pena” uvedel svoboden in enakopraven glas na volitvah. Druga je bila vzpon Perona, ki je bistveno spremenil obraz argentinske družbe. Tretja pa je gotovo Menemo-va doba. Dejansko od prve Peronove dobe nismo doživeli tako globokih in odločilnih sprememb. Še danes si opazovalci niso edini, kaj je mislil med volilno kampanjo, ko je kot temelj svojih obljub postavil ..industrijsko revolucijo”. Izvedel pa jo je temeljito, v nečistejšem smislu liberalizma, s čimer je vrgel čez plot vso dotedanjo peronistično ideologijo, skupaj z besedilom ene glavnih kitic peronistične himne. Ta industrijska revolucija je bila potrebna. To smo na tem mestu že večkrat zapisali. Prav tako nenehno poudarjamo, da je bil zgrešen način, metoda teh sprememb. Zlasti pa je osporavati etični podlagi celotnega delovai\ja in posameznih dejanj. A o tem prepustimo besedo zgodovini, ki bo mar\j zavzeto in mary pristransko poiskala resnico teh desetih ključnih let argentinske zgodovine. „KAMION GA JE POVOZIL” S tem izrazom Argentinci povedo, da so nekoga do konca zbili. To se je vladi pripetilo s stavko lastnikov tovornega transporta, ki so se uprli plačevanju davka za učiteljski fond. Par dni te stavke je pokazalo, kako je modema družba bolj kot prej odvisna od transporta in kako je vlada na koncu s svojim prestižom in svojo močjo. Že dejstvo, da se je v vladi govorilo o možnosti razglasitve obsednega stanja in militarizacije transporta, kaže, kako je vse drugo odpovedalo. Ni več prestiža, ni moči pritiska, niti ni možnosti dialoga in pogajanja. Da vlada uredi majhno zadevo ospo-ravanega in nesmiselnega zakona, mora seči po najtežjem orodju, ki ji ga ustava dopušča: po razglasitvi vojnega stanja. Zatrdimo lahko, da je nov zakon, ki je za nek^j mesecev ukinil veljavnost prvega, enak zmazek in dokaz, da vlada niti nima volje več reševati problemov, ki se porajajo. Pod pritiskom tovornjakov so poslanci enostavno podaljšali rok plačevanja davka na dobo, ko se bo sedanja vlada poslavljala in nova nastopala. Torej so preložili problem na prihodnjo vlado. S tem pa so se seveda vsi, ki so davek na avtomobile plačali, čutili opeharjene, kot se čuti opeharjen v Argentini vsak, ki plačuje kakršnekoli davke, ker ve, da jih vsaj polovica državljanov ne plačuje. A vrnimo se k vladi. Kot ta primer srečujemo nešteto drugih, ki jasno govoryo o pomankanju volje do vladanja, o prezgodnjem poslavljanju. Izgleda, kot da bi Menem, ki mora celoten razvoj voditi, izgubil vse veselje do resnega izvajanja oblasti, potem ko je spoznal, da mu je zabranjena pot do tretje predsedniške dobe. Izgleda, da gaje volja le še za eksotične poteze, kot je podaritev enega izmed vladnih letal bolivijskemu predsedniku, drugega pa vladi rodne province la Rioja. Da pa opozicija z istimi malenkostmi trati čas, je tudi žalostno. ZGREŠENE SMERI Žalostno a resnično, pa moramo priznati, da tudi predsedniški kandidati ne kažejo kuj več pameti ob teh problemih. Kar poglejmo to zadevo tovornjakov. Duhalde se je postavil na stran opozicije, ne da bi razložil, zakaj so njemu poslušni poslanci tudi volili sedaj osporavani zakon. De la Rua pa se je izkazal kot ekvilibrist in je hotel zadovoljiti ene in druge. Če nas čakajo enaki koraki, ko bosta eden ali drug predsednik države, uboga država. A priznajmo, da to ni bil njun trenutni problem. Zadeva, s katero se soočata, je kako povečati število glasov, ki jima jih pripisujejo razne ankete. Ena najbolj resnih javnomnenjskih družb je preteklo nedeljo pokazala, da De la Rua prednjači z nad-skokom kakih 5 odstotkov. A to je šele začetek. Nemogoče je govoriti o rezultatu, ko manjkajo še odločilni trye meseci. Omenjamo lahko le činitelje, ki bodo končno odločili usodo države za bodoča štiri leta. Čeprav se še tako trudi, da bi se kazal drugačnega, je Duhalde vendarle predstavnik vladne stranke in kot tak občuti ljudsko nejevoljo nad težkim socialnim položajem. Ta nejevolja pa se kaže zlasti v velemestih in ogromnih naseljih po notranjosti države, kjer je zatočišče vseh, ki so pred mizerijo pribežali v zatišje velemest. Zato ni čundo, da De la Rua predni3' či skoraj v vseh krajih, kjer prebivalstvo presega 100.000 duš, medtem ko Duhalde zmaguje v mestih s pod 100.000 prebivalci-Trenutno se nagiba na De la Rua 42%, z3 Duhaldeja se izreka 37%, kakih 5% za Cava-lla, 10% je še neodločenih, 4% bo belih, ostalo pa se porazgubi v drugih variantah- KORDOBSKI PRIMER Te dni je tudi prevzel oblast novi kor-dobski guverner Manuel De la Sota. Po šestnajstih letih nepretrganih radikalnih vlad (od demokratične vzpostavitve dalje) je prvič oblast te province v rokah peronista- Nastopil je z najboljšimi upi prebivalstva in pod zvezdo izpolnjevanja obljub-Med volilno kampanjo je trdil, da bo znižal davke za 30%. To je bila tudi prva poteza P° prevzemu oblasti. Če računamo, da im3 provinca precejšnjo izgubo v proračunu in da novi guverner namenja celo povišati plače uslužbencem, se znajdemo pred vprašanjem: kako? Pravzaprav ideja ni nova. Mnogi strokovnjaki so mnenja, da ljudje ne plačujejo davkov, ker so previsoki, in da če bi bik nižji, bi jih več plačevalo. De la Sota je tudi razglasil moratorij na davčne dolgove, s čimer upa nabrati precej denarja, če rnU uspe, da si pridobi plačilno voljo kordobs-kega prebivalstva, bo imel uspeh. Vsekakor, za kritje vmesne dobe ima že zag°" tovljena razna posojila, ki pa jih bo treba plačevati, ker provinca ima že tako svoj velik dolg 1.200 milijonov dolarjev. Stava je močna, a novi guverner upa, da ji bo kos-Če pa ne, so pa plačilne dobe tako razporejene, da bo teža odplačevanja padla v leta, ko bo na oblasti že drug guverner, če iuu uspe, lahko sam ponovno kandidira, če ne> naj se pa drugi opečejo s tem razbeljeni31 železom. Kot vidimo, povsod kuhajo bob- MISKWIBBNMMW Slovenci v Argentini Slovenski maturanti na bariloche sprejemu pri nadškofu Rodetu Redni občni zbor SPD V soboto, 19. junija zvečr je imelo Slovensko planinsko društvo svoj redni letni občni zbor. Vodil ga je predsednik arh. Andrej Duh, ki je po potrebnih predhodnih formalnostih tudi prvi podal svoje poročilo. V Ujem je zaznati vso razvejanost društvene dejavnosti, ki daleč presegajo zgolj planince cilje. Pri delu navznoter je zaslediti: izlet v kočo Berghof na Cerro Otto, Ljubljansko večerjo, junijsko proslavo žrtev komunizma v Slovenyi, smučarske tekme (prvič razširjene na vse rojake v Argentini). Pri Prizadevanjih navzven: redna soudeleženost pri Medorganizacijskem svetu v Buenos Airesu, čeprav posredna; nastop folklorne plesne skupine na Slovenskem dnevu v San Justo; soudeležitev pri proslavi 50. obletnice Svobodne Slovence; skupno z mladinskima organizacijama SFZ-SDO priredba in izvedba plezalnega tečaja za mladino v poletni sezoni, ki je bil zaključen z večerom, na katerem je bila tudi navzoča iz Slovenije televizijska skupina Gore in ljudje in pa svetovno znani gornik Silvo Karo. Pri sodoživljanju z bariloškim prebivalstvom s soudeležitvijo pri: obhajanju državnih praznikov vseh dežel, katerih skupnosti se nahajajo v Bariločah, v to je vključen tudi naš Praznik državnosti, Fieste de las Colectividades Europeo-Argenti-rms, na osrednji prireditvi za Dia del Inmi-Srante, kjer je lansko leto prvih sedem fojakov prejelo priznanje z diplomo ob bivanju v Argentini skozi petdeset let, prijateljskih večerjah z omenjenimi skupnostmi; 2 obveščanjem javnega mnenja o vandalskem podrtju postavljenega križa na Capilli v spomin tam umrlega prof. Franceta Berganta in z razstavo Osem slovenskih slikarjev v SCUM-u za 48. obletnico SPD v skupni priredbi s Slovensko kulturno akcijo iz Buenos Airesa. Stiki z domovino in zamejstvom: Neka- teri člani so v imenu društva bili soudeleženi pri otvoritvi gorske kapelice ali pa gorske koče v Sloveniji. Tam se tudi sedaj nekaj premika glede zbornika o slovenskem gorništvu v Argentini, za katerega je izvirno gradivo oskrbel in poslal v Slovenijo dr. Vojko Arko. V Slovenski enciklopediji je tudi obravnavano geslo: SPD-Bariloche. Vzdrževani so bili tudi stiki z Izseljenskim društvom Slovenija v svetu. Bariločani so bili tudi deležni obiska nekaterih članov MPZ iz Sel na Koroškem. Gornik Ciril Velikovrh je pa poslal fotografsko razstavo „Cerkve in verska znamenja v slovenskih gorah”, kije bila na ogled vsem v Stanu. Andreja Mrak je zaključila svojo diplomsko nalogo o bariloški skupnosti in je izvod tozadevne kr\jige že na voljo rojakom. Sledila so nato poročilo tajnika (K. Kambič), Osnovne šole Jakoba Aljaža (L. Kambič), šole ABC po slovensko... (M. Eile-tz) in za lokalni oddelek Slovenskega srednješolskega tečaja je bilo prebrano poročilo, ki je bilo predloženo na letošnjem občnem zboru Zedinjene Slovenije. Nato še poročili knjižničarja in blagajnika. Zapadel je dvoletni mandat petim odbornikom in dvema namestnikoma, zato je bila sestavljena kar na licu mesta ena sama Usta, ki je bila nato sprejeta soglasno. Novi in preostali odborniki so si kasneje na posebni seji razdelili mesta takole: predsednik arh. Andrej Duh, podpredsednik Matjaž Jerman, tajnica Klavdija Kambič in namestnica Alenka Amšek, blagajnik Marjan Grohar in namestnik Marjan Mavrič, športna referenta Boris Kambič in Milan Magister in odbornici Marija Eiletz in Milena Razinger ter namestnika Ivan Amšek in Blaž Razinger ml. V nadzornem odboru pa sta Božo Eiletz in Ivan Drajzibner. SŽ Ob Dnevu državnosti Nagovor veleposlanika Republiek Slovenije dr. Janeza Žgajnarja 25. 6. 1999 Ob praznovanjih je navada, da se ob Počastitvi slavljenca spregovori kaj o njegovem življenju, delu in dosežkih. Tako tedi mi danes namenimo današnji slavljen-Republiki Sloveniji nekaj besed: Slovenija danes praznuje svoj 8. rojstni (*an v spomin na tisti zgodovinski dan leta l®9l, ko je maloštevilni slovenski narod, °bdan od jugoslovanske vojske, ob nasprotovanju ali le majhni podpori tedai\jega Vplivnega sveta, vključno z ZDA, razglasil ^ojo neodvisnost in jo, po bosyi previdnosti' tudi uspel uresničiti. Mislim, da mu je to uspelo zaradi znan-^ jasne želje po neodvisnosti in svobodi in tedi enotnosti, kar ni ravno odlika našega ftaroda. Kako pomembna in tvegana je bila ta odločitev, vidimo pravzaprav šele v ^ašnjih dneh v grozodejstvih balkanske jragedije in uničei\ja, do katerega je pripeko neupoštevanje temeljnih pravic drugih Wstev. Zato smo danes hvaležni vsem, ki so, sttio in ste pri tem sodelovali in po svojih ’’’'očeh in možnostih doprinesli, daje mlada sl°Venska država zaživela in si danes j|sPešno išče novo mesto v družbi evrops-^ narodov. Danes, po 8 letih življei\ja v svoji državi, živimo Slovenci na svoji zemlji v miru in si ustvarjamo svojo boljšo bodočnost, kot mi mislimo, da je najbolje. Nismo brez problemov, nismo še razčistili nekaj pomembnih vprašai\j iz naše preteklosti, nismo si še povsem na jasnem, kaj nas čaka bodoči Evropi. Tujci nas sprašujejo, kaj nas pravzaprav vleče v Evropo, ko pa ima toliko problemov. Naš odgovor je: v Evropo nas nič ne vleče, ker smo že od nekdaj, zanesljivo pa 1300 let na tej zemlji, v srcu Evrope, želimo pa se tesneje povezati in sodelovati z narodi iste vere, kulture in tradicije. Torej si ne želimo nič posebno novega, le nekoliko v soglasju s trendi sodobnega sveta ustvarjalno živeti v družini evropskih narodov. Želimo pa sodelovati tudi z drugimi narodi sveta, tudi z narodi Latinske Amerike, kjer ste vi dragocena vez z matično domovino. Mednarodni ugled, ki ga danes uživa Slovenija je seveda pogojen z uspehi doma. Slovenija ima danes 4%-no gospodarsko rast, nizko inflacijo, stabilno in konvertibilno valuto „slovenski tolar” in socialno, fiskalno, javno - finančno ter plačilno -bilančno ravnotežje. Po svojih razvojnih rezultatih sodi Slovenija med boljše primere v svetu. V zadnjih 8 letih so se realne Ljubljanski nadškof dr. Franc Rode je v torek, 6. julija sprejel skupino okoli 35 slovenskih maturantov iz Argentine, Buenos Airesa in Mendoze, ki so v organizaciji Izseljenskega društva Slovenija v svetu na tritedenskem obisku v Sloveniji - domovini svojih staršev in starih staršev, kjer kot bodoča mlada inteligenca v svetu spoznavajo zgodovino slovenske dežele in se izpopolnjujejo v slovenskem jeziku. Na sprejemu pri nadškofu so slovenski dijaki udeja-nili kratek kulturni program predvsem z recitacijami slovenskega pesnika v Argentini Franceta Papeža. Nadškof je izrazil veselje nad njihovim obiskom, zlasti pa veselje nad tem, da so ohranili bogastvo slovenstva, kar je bogastvo zanje in za slovensko državo. „Vedite, da smo povezani z vami, da računamo na vas, na daljši perspektivi računamo na Slovence v Argentini ali argentinske Slovence. Srce Slovenije je široko in ljubeče vas pričakuje. Prijazno boste zaželeni tudi kot kristjani.” je dejal med drugim ljubljanski nadškof. Zahvalil se jim je za zvestobo slovenstvu in krščanski veri. Na kratko jim je spregovoril še o zgodovini škofijskega dvorca in jim v eni od soban predstavil portrete vseh ljubljanskih škofov. V okviru bogatega tritedenskega programa bivanja v Sloveniji so slovenski maturantje iz Argentine obiskali tudi mariborskega škofa Franca Krambergerja, ki jim je v Slomškovi kapeli spregovoril o Slomšku, bodočem prvem slovenskem svetniku, v Kopru pa so obiskali koprskega škofa Metoda Piriha in tam priredili kratek kulturni program. V Kopru so se seznanil še z delom založbe in uredništva Ognjišče. V program so zajeli obisk Državnega zbora Republike Slovenije ter srečanje in pogovor s predsednikom DZ Janezom Podobnikom. Bili so tudi na obisku uredništva Družine. V nedeljo, 11. julija so v zavodu sv. Stanislava na srečanju s sorodniki, prijatelji in znanci izvedli kulturni program, ki so ga obogatili z recitacijami slovenskega pesnika v Argentini Franceta Papeža in z argentinskimi folklornimi plesi. plače povečale za 28%, družbeni bruto produkt na prebivalca po kupni moči, kije najboljši pokazatelj standarda ljudi, dosega že 14.000 do 15.000 USD, to je toliko, kot v Španiji, na Portugalskem ali v Grčiji, ki so že nekaj let članice Evropske zveze. V slovenski gospodarsko socialni sistem je vgrajene dovolj solidarnosti s tistimi, ki so jih družbene spremembe najbolj prizadele, potrebno pa bo še več narediti za mlade družine, na stanovanjskem področju, pa tudi na področju sprave bo treba poiskati nove načine in pristope k reševanju problemov iz preteklosti, ki še vedno pogosto hromijo našo ustvarjalnost in pogled naprej. Slovenija je dosegla v mednarodni politiki izjemne uspehe, ki jih prizna cel svet. Cenjeno je njeno delo v Varnostnem svetu OZN, cenjena so njena poznavanje in aktivna vloga pri reševanju balkanske krize in tudi drugod po svetu, zaradi dobrega gospodarstva in notranje stabilnosti je ena najresnejših kandidatk za članstvo v EZ in v NATU, deležna je vrsto pohval, v zadnjih dneh pa je ime Slovenije v najboljšem pomenu ponesel v svet obisk ameriškega predsednika Clintona, ki je dal Sloveniji vse priznanje za njene dosežke na področju mednarodne politike in notranjega demokratičnega razvoja Po njegovih besedah je danes naša Slovenija lahko zgled, kaj lahko doseže ljudstvo, ki spoštuje človekove pravice in ceni demokratičen način reševanja notranjih težav in ima posluh za potrebe mednarodne skupnosti. Na povabilo Krščanske kulturne zveze iz Celovca, Slovenske prosvete iz Trsta in Sveta slovenskih organizacij iz Gorice ter ob sponzorstvu Socialnih demokratov Slovenije, Dela, Družine, Ognjišča in Leka se bodo slovenski maturanti iz Argentine srečali še s Slovenci na Koroškem in Primorskem. Naj še povemo, da je letošnja skupina maturantov iz Argentine prva od skupin, ki so v osmih letih obiskale Slovenijo, ki se udeležuje Poletne šole slovenskega jezika, ki ga prireja Filozofska fakulteta v Ljubljani - oddelek za slovenščino kot ti\j jezik, kjer bodo udeleženci ob koncu tega tečaja prejeli tudi spričevala. Tritedensko turnejo slovenskih maturantov iz Argentine je finančno podprl Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pri ministrstvu za zunanje zadeve, nekoliko pa je k tej turneji primaknilo se ministrstvo za šolstvo in šport. Marija Primc NAGRADO KRESNIK PREJEL DRAGO JANČAR Nagrado, ki jo od leta 1991 podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, pred dvema letoma pa je postala Delova, mu je žirija pod predsedstvom Vena Tauferja dodelila za roman Zvenenje v glavi. V ožjem izboru za nagrado so bili še romani Potovanje predaleč Evalda Flisarja, Milovarye Nine Kokelj, Cesta s cipreso in zvezdo Alojza Rebule ter Con brio Brine Švigelj Merat. Razglasitev nagrajenca so prireditelji letos uokvirili v celovečerno glasbeno in plesno praznovanje kresa na ljubljanskem Rožniku. Nagrajencu je pripadla tudi čast, da je na Rožniku prižgal velik kres, ob katerem se praznovanje nadaljnje. Nagrada kresnik je najuglednejša slovenska nagrada s področja romanopisja, ki dobitniku vsaj malce dvigne ceno na literarnem trgu. Naj na koncu omenim, da se Slovenija dobro zaveda svoje odgovornosti tudi do svojih rojakov v zamejstvu in po svetu, zato jim obilno pomaga pri ohranjanju slovenstva v razmerah, kjer živijo, tudi v Argentini. Iz vsega našega delovanja med vami in enako iz nedavnega obiska državne sekretarke za Slovence v zamejstvu in po svetu Logarjeve tu pri vas v Argentini in Urugvaju je bilo to skrb čutiti, ne more pa Slovenija nuditi več, kot ima. Več pa bo treba mogoče in treba storiti na pravni urejenosti medsebojnih odnosov, da bodo ti bolj transparentni, istočasno pa pričakujemo tudi ustvarjalen doprinos izseljencev do naše skupne domovine Slovenije, ki naj postane in ostane naš ponos tudi za naprej. Ob tem naj bo naša skupna in največja skrb mladina Ameriški predsednik Clinton je v zdravici na Gradu Brdo pri Kranju rekel pred štirimi dnevi: „Vašo prihodnost sem danes videl na Kongresnem trgu v Ljubljani v obrazih mladih ljudi, ki so kljubovali dežju, da bi izrazili svojo podporo našim skupnim sanjam. Videl sem tiste, ki bodo svobodno Slovenijo vodili v novo tisočletje. Vaša prihodnost leži v tistih mladih ljudeh in nahaja se v dobrih rokah.” Mislim, da se lahko le strinjamo s temi lepimi besedami, ki prav gotovo niso bile izrečene kar tako. Storimo torej vse, da bo naš mladi rod doma in po svetu vedno bolj povezan med seboj v prizadevanjih za ohranitev, poživitev in napredek našega naroda v prihodnje. BEaaEaMMMMMMNMHMMNHMMMKSBMI Gospodarski vestnik Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice Brezposelnost in brezdelje Za Slovenca, živečega sredi tujega sveta, je težko ohrar\jati besedni zaklad. Razni izrazi se počasi mešajo, izgubljajo pravi pojem in končno nastane dvom, kateri je pravi in odgovarjajoči za izraz tujega (a bolje prisvojenega) jezika. Ni to primer zgoraj navedenih besed. Dobro vemo, da je brezposelnost pomanjkanje zaposlitve, službe, plačanega dela; brezdelje pa je pomanjkanje nekega pravega opravka, že sorodno lenobi, za katero so nas učili, da je vseh grdob grdoba. In zlasti nekoga brezposelnost lahko prizadene, čeprav se bojuje proti njej, brezdelje pa je mnogokrat dopuščeno, čeprav bi ga lahko odpravili z nekoliko volje in iznajdljivosti. Vendar sta ta dva pojma povezana, kot sta povezana ekonomija in gospodarstvo. To krepko občutimo mi v Argentini, ker brezposelnost hudo prizadeva argentinsko družbo. Prav te dni je bilo mnogo govorjenja, ker so statistike pokazale, da je brezposelnost znova narasla Pa saj ni bilo treba čakati številk, ki jih občasno objavlja uradni Inštitut za statistike in popisovanje (IN-DEC). Razna raziskovanja privatnih ustanov so že prej podajala zaskrbljujoča poročila. V maju so prošr\je za podporo brezposelnim narasle kar za 25%; že nekaj mescev pada produktivna dejavnost in pada celo povpraševanje (demanda) po živilih, kar govori o hudi krizi in pomanjkanju sredstev v širokih ljudskih sektorjih. Notranja bruto prizvodnja nenehno drsi navzdol. Že maja je brezposelnost presegla 14%, kar je na svetovni ravni res huda številka. Pred dnevi je Argentinska industrijska zveza (UIA - Union Indistrial Argentina) objavila, da so se meseca maya delovna SREČO GASER (1) Slovenska kultura v ZDA Predavanje pri Slovenski kulturni akciji 7. maja Slovenska kultura v Ameriki sega nazaj v prejšnje stoletje, to je v čas, ko so začeli prihajati prvi emigranti slovenskega rodu v „novo” deželo. Ni moj namen danes natančno obdelati vso to našo bogato kulturno dediščino, katere je ogromno. Rad bi pa omenil vsaj nekaj najvažnejših slovenskih »kulturnikov”. Razdelil bi to na dva dela in sicer v dobo pred drugo svetovno vojno in v dobo po njej. Kot sem že omenil, je bil tok naših naseljencev močan proti koncu prejšnjega in v začetku tega stoletja, zelo močan pa po prvi svetovni vojni, ko so se preseljevali v veliki večini Primorci iz krajev, katere je dobila v posest Italija. Veliko Slovencev se je izselilo tudi še iz stare Avstrije. Ker je bilo takrat skoraj sramotno biti Slovan ali Slovenec, Poljak, so se nekateri raje imeli za Avstryce kot Slovence. Čutili pa so potrebo po medsebojni povezanosti in začeli so ustanavljati pevske zbore, posebno cerkvene. V mnogih krajih Amerike je namreč „misyonarilo” veliko slovenskih duhovnikov, ki so zelo veliko prispevali k slovenski in ameriški kulturi v Ameriki. Znani so bili misijonar Baraga, Mark Ka-ppus iz Kamne Gorice, Oton Skola OFM, Ivan Čebul, msgr. Joseph Buh, George Trunk, Andrej Smrekar, Hugo Bren OFM, Kazimir Zakrajšek OFM in še drugi. Pred nekaj leti sem zašel na zahod, v Colorado, v mesto. In na tej fari je deloval znani gospod Trunk, ki je umrl star 100 let, takrat najstarejši katoliški duhovnik. Veliko Slo- vencev je živelo tam in so bili zaposleni v rudnikih živega srebra. On je sam poslikal notranjost cerkve in je pod stropom napisal Očenaš v slovenščini. Tudi pevski zbor pri tej fari še vedno poje za božič slovenske božične pesmi, čeprav ne vedo, kaj pojo. Dandanes tam stanujejo večina Mehikanci, Slovenci so ali pomrli ali pa so se izselili. Da Slovenci radi pojemo, je dokaz to, da je do druge svetovne vojne delovalo v Ameriki čez petdeset pevskih zborov. Mnogo jih je preživelo petdeset ali šestdeset let. Na začetku so se Slovenci organizirali v bratske organizacije kot so KSKJ (Kranjsko slovenska katoliška jednota), SNPJ (Slovenska narodna podporna jednota), AMLA (American Mutual Life Association ali po naše Slovenska dobrodelna zveza). Vse te organizacije ali društva so imele podružnice po vsej Ameriki, kjerkoli so prebivali Slovenci. Zato večkrat lahko berete v Ameriški domovini „Društvo sv Jožefa št. 169 KSKJ, Cleveland” To pomeni da je to društvo podružnica KSKJ v Clevelandu. In tako dalje. Vse te organizacije so imele namen pomagati Slovencem v slučaju bolezni in smrti. Vse pa so bile tudi podlaga za razne druge kulturne organizacije: pevske zbore, dramske skupine, tudi telovadna društva in mladinske organizacije. Naj vam naštejem nekaj imen. Pevsko in dramsko društvo „Domovina” v New Yorku pred drugo svetovno vojno. Pevski zbor „Slovan” iz Chicaga, Pevsko in dramsko društvo iz Pittsburga, Pennsylvania. Občni zbor Rožmanovega doma mesta zmanjšala kar za 200.000. Najbolj prizadeta so srednja in manjša podjetja, takoimenovana PYMEs, kjer je zaposlenost padla kar za 4,4%. Niso pa bili tako prizadeti zaposleni v velepodjetjih, kjer je zaspos-lenost padla komaj za 0,2%. Najhujši je bil padec v manufaktumem sektorju (-7,8%) nato med bančnimi uradniki (-4,6%) in v storitvah (servicios -3,6%). Ponovno pa je padla tudi zaposlenost v gradbenem sektorju (-1,3); svojčas smo omenjali, da si je od tega sektorja vlada mnogo obetala. Vendar je pomanjkanje privatne investicije in večjih javnih del opravilo svoje. Zaposlenost pa je zrasla v trgovskem sektorju (1,2%) in v transportu (2,9%). Zanimivi podatki pa so sledeči: Od dveh milijonov brezposelnih, kot jih trenutno računajo v Argentini, sedem od vsakih desetih ni končalo srednje šole, kar kaže na velik vpliv industrijske preobrazbe, ki je zlasti nekvalificirano delovno moč porinila na cesto. A tutoy se moramo vsaj za trenutek ustaviti ob „brezdeiju”. To pa leti na vlado. Pa ne le na sedanjo, marveč tudi na vse prejšnje, vojaške ali civilne, ki niso pljunile v roke in opravile potrebnega dela. Sedanji pa je naprtiti greh, daje potrebne operacije izvedla brez anestezije; da je prepustila lastni usodi zlasti srednja in manjša podjetja, ki so veliki proizvajatelji delovnih mest in pa da je na široko odprla vrata uvozu, ne da bi istočasno pazila na zdravje domače industrrije in na uravnovešenje proračuna. To „brezdeije” je rodilo sedanjo „brezpose-lnost”. Nič ne pomaga po toči zvoniti. A predno bo razdejanje še hnjše, bi kazalo pijuniti v roke, itd. itd... -e. -t. V nedeljo, 27. junija se je vršil trideseti letni občni zbor. Pregledal je delo v pretekli dobi ter sprejel načrte za prihodnost. Odbor je v glavnem ostal isti s predsednikom Petrom Čarmanom in z edino zamenjavo, pristopom Slavka Erjavca. Izvršena dela v pretekli dobi: Temeljito očiščenje vodnih rezervoarjev in notranja ureditev. Za veliki trgovski hladilnik - dar dobrotnika Rožmanovega doma - je bil potreben ustrezen prostor. Prebiti je bilo treba zunanjo in notranjo steno pri jedilnici, da je bil hladilnik lahko prestavljen v notranjost. Vzidati je bilo potrebno še nova kovinska vrata. V veži spodaj v začetku hodnika, ki vodi do jedilnice, je bil spojen višji nivel hodnika z nižjim zaradi nevarnosti padcev starejših stanovalcev. Z dodatno električno napeljavo je sedaj mogoče prižigati luči z obeh strani hodnika. Zamenjana sta bila tudi zvonca z bolj slišnima za nujne klice, pa tudi je bil zamenjan poštni nabiralnik zaradi večje varnosti. Zaradi pronicanja dežja na elektronske naprave v mali kuhinji so bila potrebna popravila. V pritlični mali veži je bilo nameščenih šest novih močnejših žarnic za steklenimi pokrovi. Zaradi večje preglednosti zadnjega vrta je bil pritrjen reflektor, da ponoči osvetljuje vrtne prostore. Za nujne primere je bila potrebna nabava ce-lulamega telefona, priključenega na glavni telefon. Na zunanji strani kuhinje je bila nameščena galvanizirana streha, ki ščiti pred deževjem ali hudo pripeko. V kuhinji je bila nameščena „campana”, povezana z zračnikom. Nad hišo je bila popravljena Moški pevski zbor „Prešeren” v Pueblo, Colorado, Slovenski pevski zbor „Prešeren” v Chicagu, Illinois, cerkveni pevski zbor pri “Cerkvi Jezusovega Rojstva” v San Franciscu, Califomija in pa zbori iz Clevelanda in soseščine, zbor “Lira” fare sv Vida, slovensko pevsko društvo ..Ilirija” pri Mariji Vne-bovzeti v Colinwoodu, pevski zbor „Zvon”, katerega je vodil Ivan Zorman v Newburgh, Ohio, Pevski zbor „Jadran”, Slovenski mladinski pevski zbor (sedaj je to Circle 3 SNPJ), Pevsko društvo „Zarja” in pa dobro poznana „Glasbena matica” v Clevelandu. Po poročilih Franka Česna, znanega kro-ničaija, je bilo v Clevelandu ustanovljenih -seveda ne vsi ob istem času - najmanj 41 pevskih zborov. Od teh jih je ostalo le nekaj. Preminuli so Zorislava, Adria, Zvon, Edinost, Soča, itd. Dramske skupine so pa bile: Dramsko društvo „IVAN CANKAR”, Dramsko društvo „TRIGLAV”, ki je bil nekaka protiutež prejšnjemu levo usmerjenemu društvu, Dramsko društvo „SLOVENI-JA” iz Barbertona, Ohio, Slovensko dramsko društvo „IVAN VEROVŠEK”, Slovensko dramsko društvo „KRKA” iz Newburgha, in pa dramsko društvo „LILIJA”. Poleg tega so Slovenci organizirali tudi več orkestrov in godb. Ena prvih je bila ustanovljena leta 1898 »Austrian Comet Band” pod taktirko Ivana Zormana st. Člani so bili vsi Slovenci, a so se imenovali .Austrian” zaradi omalovaževanja Slovencev in Slovanov. Slovenska godba „ZVON” v Indianapolis, Indiana, in Slovenska šolska godba v Joliet, Illinois. Tudi telovadna društva so bila ustanovljena kot „OREL” in „SOKOL” v Clevelandu in „SOKOL” v Waukegan, Illinois. Zelo razvit je bil tisk. Naj vam jih nekaj naštejem; Glas naroda, Slovenija, Enakopravnost, Proletarec, Prosveta, Ave Marija, Čas, Socialistična zarja, Glasilo KSK Jedno-te, Glas Svobode, Amerikanski Slovenec, Cankarjev Glasnik, Edinost, Nova doba in pa Ameriška domovina. V vse te časopise, dnevnike in mesečnike pa je pisalo precejšne število znanih in streha. Bilo je še nekaj manjših popravil v sobah in ostalih prostorih. Vse to je bilo v zvezi z večjimi stroški! že poleg rednih, kot so plačevanje stalne in j nedeljske kuharice, snažilke, knjigovodkin-je, uporabe plina, elektrike, vode, telefona, izpraznjevanje greznic itd. Trenutno število stanovalcev je devet-nsyst. Pripominjam, da se je zvišalo tudi število obolelih domovalcev. zato vedno bolj sili v ospredje vprašanje nastavitve ene osebe - negovalke. Zaradi nepokretnih oseb v prvem nadstropju se je pokazala potreba po dvigalu Obrnili smo se s prošnjo za podporo na državno tajništvo za Slovence po svetu, na gospo Mihaelo Logar. V dom se sprejema le umsko zdrave osebe, ker nimamo nobenega osebja z3 ostale. Težkoča odbora je tudi v starosti odbornikov, saj so nekateri že nad trideset le1 v odboru. Tudi njim se kopičijo leta in z njimi utrujenost. Zato je nujno potrebno pritegniti nove moči v odbor, če hočemo, da bo naša ustanova delovala še v bodoče z istim programom dobrodelnosti kot v preteklih tridesetih letih. Ob tej priliki se odbor lepo zahvaljuie nekaterim osebam in podjetnikom za njih0' vo skrito pomoč, saj bi brez njih težko vzdrževali to ustanovo. Istotako hvala lepa vsem, ki nam pomagajo na katerikoli način in nam pridejo na pomoč ob raznih potrebah. Lepa hvala župniku Tonetu Bidovcu za duševno oskrbo stanovalcev ter prelatu Jožetu Škerbcu za njegovo razumevanje in pomoč. Tajnik ZJ- neznanih pisateljev in pesnikov. Med najbolj znanimi naj vam omenil*1 samo nekaj teh, ki so veliko pisali v takratne časopise in vplivali na mnenja Slovencev v Ameriki. Najbolj znan je vsem Louis Adamič. Ves čas je bil velik podpornik Tita in bil proti vsem, ki so se Titu uprli. Zelo }e bil znan tudi med ameriškimi književnih) saj so ga smatrali kot „genija” visoko nad vsemi drugimi Slovenci v Ameriki. Frank Kerže, rojen v Sloveniji, tam študiral in Je bil član kluba „SLOGA”. Veliko so vplivati nanj Cankar, Kette, Murn. Prišel je v Arne-riko 1. 1904 in delal kot časnikar za Glas naroda, Glasilo SNPJ in Prosveta. Urejal )e tudi prvi humoristični časopis v Amerik1 „Komar”, „Naš gospodar” in „Čas”, takratni vodilni literarni mesečnik. Anna Krasna iz Vipavske je prišla 'f Ameriko 1. 1920 in objavljala pesmi v Pr0-sveti, Proletarcu, Mladinskem listu, Amer1' škem družinskem koledarju, Cankarjevem glasniku, Enakopravnosti in Glasu naroda- Etbin Kristan je bil urednik več progre' sivnih socialističnih časopisov kot Amer1' ški družinski koledar, Proletarec in Cankarjev glasnik. Objavil je mnogo pesm>> kratkih povesti in novel ter ducat močnilj dram. Bil je dober govornik in je obiski preko sedemsto slovenskih naselbin P° Ameriki. Imenovali so ga največji Slovenj „novega časa”. Umrl je 1. 1973 v Sloveni)1, Zelo znan je bil Ivan Molek, časnikar & tudi urednik časopisov Glasnik, Glas sv0" bode, Proletarec in Prosveta. Bil je soC$' list in dober pisatelj. Znane so knjige svetova”, „Veliko mravljišče” in ..SesU*1 stolp”. Marie Prislan je ustanovila glasnik ja-The Dawn” za Slovensko žensko zvez°’ katero je ustanovila leta 1926. Veliko Pa pisala tudi v Amerikanski Slovenec in tu v Wisconsin Magazine of History. Ja^ Rogelj je prišel v Ameriko leta 1913 in je & prvi urednik ..Enakopravnosti”; napisal J® več kratkih povesti kot „Kruh in src® > “Skrivnostni klic” in „Svoji k svojim”. # Nadaljevanje prihodu) Novice iz Slovenije Pisali smo pred 50 leti... LJUBLJANA - Od 3. julija naprej je v Sloveniji spet dovoljen uvoz živih klavnih živali, surovin živalskega izvora in krme ter Zlvil živalskega izvora iz držav članic Evropske zveze, razen iz Belgije oz. omen-Jenih živil belgijskega izvora. Po poročanju ^dia Slovenija je Slovenija omei\jeno prepoved uvedla zaradi izbruha afere s strupenim dioksinom. V primerjavi z drugimi kavami pa je imela Slovenija eno "^ostrejših omejitev uvoza spornih izdelkov. VELIKA POLANA - V okviru praznične Prireditve Bela štorklja-ptica leta 1999 je v Veliki Polani potekala podelitev mednarod-nega odlikovanja Evropska vas štorkelj. Podelili so ga prekmurskima vasicama Mala in Velika Polana. Ob tej priložnosti so v vasi pripravili tudi okroglo mizo na to temo. Bela štorklja v številnih deželah Evrope predstavlja simbol sreče, kljub temu pa ta ptica v mnogih delih Evrope B8*r\ja, ali pa je številčno močno nazadova-k- Zato odlikovanje Evropska vas štorkelj °dpira nove poti v varstvu štorkelj in pred-Vsem njenih življenjskih prostorov v Evro-P1' Do zdaj je bilo na stari celini odlikova-1™h Pet evropskih vasi štorkelj, v letošnjem |etu pa se jim pridružujejo še dve slovenski ® avstrijska. KOZJE - Neurje, kije 11. julija prizadelo ^katere dele severovzhodne Slovenije, je P° prvih ocenah povzročilo za dve milijardi tolarjev škode. Neurje je največ škode pomočilo na cestah in drugi lokalni infras-takturi v kmetijstvu, na stanovanjskih in ^gih objektih, sprožilo pa se je tudi več Celjskih plazov. ŽUŽEMBERG - Žužemberčani praznuje-J0 Pomemben jubilej. Letos namreč mineva Stanko 600 let, odkar so v listini o zame-JUavi župnije Dobrnič za trg Tržič vojvode jljjema Habsburga iz leta 1399 prvič ome-trg Žužemberk. Pomembno obletnico b°do proslavili s kar tridnevnim prazno-l^njem. Od 16. do 18. julija bodo na žužem-j*erskem gradu, na trgu in na Loki ob reki f^ki pripravili bogat spored, v katerem se °sta prepletali preteklost in sedanjost. Praznovanje se bo začelo, s predstavitvijo viteškega življenja in bojev, nadaljevalo s predstavitvijo turističnih društev Dolenjske in Bele krajine in domačih pevskih skupin. Pripravili bodo tudi tekmovanje za najmočnejšega Slovenca Martina Krpana. Zadnji dan praznovanja, v nedeljo, 18. julija, bo najprej maša v počastitev 600-letnice, nato bodo pripravili srednjeveško tržnico in srečanje ansamblov, na koncu pa še ognjemet. LJUBLJANA - Pod pomenljivim naslovom Konec tisočletja, račun stoletja je urednik pri MK Aleksander Zorn v zbirki Premiki v knjižni izdaji zbral eseje kulturnopolitične narave, ki jih je uveljavljeni slovenski pisateij, dramatik in esejist Drago Jančar zapisal med leti 1985 in 1999. V antologiji esejev Jančar analizira sesutje starih svetov in nastajanje novih. Po prepričanju urednika Zorna se Jančarjevo individualno iskanje, analiza in kritika „gibljejo med sanjami o svobodni in demokratični družbi ter resničnostjo postkomunističnega sveta”. RAVENSKA VAS PRI TRBOVLJAH - V času med 14. junijem in 8. julijem je neznani storilec vlomil v cerkev Sv. Urha v Ravenski vasi pri Trbovljah. Iz cerkve je odnesel večje število svečnikov in kipec angela, pri tem pa povzročil škode za približno 500 tisoč tolarjev. LJUBLJANA - Veleposlanica ZDA v Sloveniji Nancy Ely-Raphel je uradno odprla Ameriško gospodarsko zbornico v Sloveniji. Na slovesnosti v ljubljanskem hotelu Union je med drugim povedala, da odprtje omenjene zbornice, katere namen je predvsem ustvarjanje dobrih gospodarskih odnosov med ZDA in Slovenijo, časovno sovpada še z dvema pomembnima dogodkoma: Clintonovim obiskom v Sloveniji in praznovanjem Dneva neodvisnosti v ZDA. OTTAWA, Kanada - Na predlog slovenskega veleposlanika v Kanadi Boža Cerarja je bila v kanadskem parlamentu ustanovljena kanadsko-slovenska parlamentarna skupina, v kateri je 14 poslancev kanadskega parlamenta. PORTOROŽ - Slovenske plesne skupine 50 ^a drugem delu mladinskega svetovnega J^enstva v Pororožu osvojile deset me-Mi' Najuspešnejša je bila Kazina s tremi Štirni in enim srebrnim odličjem. Plesna 8°ta Kazina je prva mesta osvojila v tekmo-?*\iu „show dance” formacij, kjer so bili ^*8i in tretji plesalci Mojce I in Bolera, ter ^ih skupin. V tekmovanju step formacij 80 osvojili prvi dve mesti. Med posamezniki ^ se odrezala predvsem Aleš Čuček z ^gitn mestom, in Nika Kljun s tretjim. HERENTALS, Belgija - Slovenski mno-Sobojci so na evropskem pokalu druge lige °Sv°jili tretje mesto ter tako ostajajo v tem j^redu tekmovanja. Osvojili so 22.834 čk, kar je bilo premalo za napredovanje v j^0 ligo. Aleš Škoberne je bil četrti ''^16), Boštjan Vinkler šesti (7.202), Sašo j^cihar sedmi (7.146), Uroš Kogal 24. '1?2) in Boštjan Bradeško 28. (5.710). WIMBLEDON, Velika Britanija - Sedem-LaJstletni Domžalčan Andrej Kračman je Sv°je nastope v mladinskem delu teniškega j^d slama v Wimbledonu zaključil v četr-‘nalu, potem ko ga je v dveh podaljšanih premagal Avstrijec Melzer, poslovila a Se je tudi Katarina Srebotnik. ■ DOMŽALE - Primož Gliha (SCT Olimpi-in Toni Usnik (BS Tehnik) bosta nogo-etno pot nadaljevala v Izraelu. Oba sta ®dpisaia pogodbo s Hapoelom Beitom OBISK IZ JUNINA V Neuquenu, v Juninu de los Andes misyonari naš sorojak p. Ludvik Pemi-šek, ki je prišel te dni na obisk v Buenos Aires. Komaj vsakih 5 let enkrat more priti med rojake. Medtem ko misijonari med Araukanci svoje fare, ki je večja kot pol Slovenije, poišče pa tudi Slovence, katere pozna vse, kar jih živi od Ville Regine pa do čilske meje in jih vsaj vsaki dve leti enkrat obišče. Želimo mu, da bi svoje počitnice med nami čim lepše preživel. SESTANEK INTERESENTOV ZA ZEMLJO V MISIJONIH Vsi rojaki iz prve in druge skupine ste vabljeni, da pridete na informativni sestanek o tej zadevi dne 12. julija (nedelja) popoldne ob 4. uri na Victor Martinez 50. -Janez Hladnik SLOVENCI SLAVE ARGENTINSKI DRŽAVNI PRAZNIK Dne 9. julja so se zbrali letos kakor lani, Slovenci v dvorano pri sv. Juliji, da proslave argentinski državni praznik. Govornik dr. Tine Debeljak je svoj spominski govor navezal na domovinsko ljubezen, katere zgled je Argentina, ki se sleherni čas in na vsakem kraju spominja tistih svojih ljudi, ki so ustvarjali sedanjim in bodočim rodovom svobodo domovine. Te ljubezni in žrtev za domovino se moramo pri r\jih učiti tudi mi.... Slovenci, ki smo dobili gostoljubno zaščito v tej državi, želimo, da bi bila močna in bi mogli tudi mi prinesti kaj k zgradbi državi, ki si je postavila take temelje, ki so sedaj zgled vsemu svetu. „Politič-no svobodna - ekonomsko neodvisna in socialno pravična” Svobodna Slovenija, št. 28; 14. julija 1949 Slovenija moja dežela Čevljarska luč na steklene krogle čevljarska luč Tržič Tržič je staro čevljarsko središče na Slovenskem. Čevljarji so si pri nočnem delu v svojih domačih delavnicah svetih s posebnimi svetilkami, ki so s pomočjo steklenih krogel usmerjale svetlobo na delovni mizi. Sredi lesenega stojala je prostor za svečo ali petrolejko, na stojalu pa so obešene ena, dve ali štiri (odvisno od velikosti luči in števila čevljarjev """" za delovno mizo) z vodo napolnjene steklene krogle, ki imajo tako lastnost leče in zato z njihovim dvigovanjem ali spuščanjem lahko spreminjamo mesto osvetlje- SLOVENIJA ! 65 °° n ne delovne površine. Svetilka je svojevrsten primer domače iznajdljivosti in znanja, čeprav so podobne uporabljali tudi v Nemčiji in drugod po Evropi. Torej je naša enačica svetilke na steklene krogle iz Tržiča svojevrsten primer in še eno spoznanje o našem deležu pri sooblikovanju kulture evropskega prostora v minulih stoletjih. Starejši primerek luči na steklene krogle hrani tržiški muzej, njene replike pa izdeluje mojstrska delavnica Kosmač v Tržiču. NOVICE S PRIMORSKE ^hi eanom, Iger je Gliha pred leti že igral. Pogodba Glihe za naslednjo sezono je vredna 150.000 ameriških dolarjev, Usnikova pa 100.000. LJUBLJANA - Finec Jarmo Puikkonen je s podpisom pogodbe tudi uradno postal novi glavni trener slovenske reprezentance v smučarskih tekih. Pri Smučarski zvezi Slovenije so mu dodelili velike pristojnosti, Finec pa je že predstavil nekatere novosti. V Sloveniji naj bi ostal do zimskih olimpijskih iger leta 2002 v Salt Lake Cityju. ALASSIO, Italija - Slovenska plesalca Lena in Matic Pavlinič sta na mladinskem svetovnem prvenstvu v standardnih plesih v italijanskem Alassiu osvojila naslov mladinskih svetovnih prvakov. Vzporedno s tem prvenstvom je v Alassiu potekal tudi plesni festival v latinsko-ameriških plesih, na katerem sta Katarina Venturini in Andrej Škufca zasedla peto mesto. PAU - Slovenska košarkarska reprezentanca je v 3. krogu 2. dela predtekmovanja na evropskem prvenstvu izgubila s Francijo z 69:74 (38:28) in se poslovila od nadaljnjega tekmovanja. MARIBOR - Teniška zveza Slovenije je predstavila žensko reprezentanco, ki se bo v Amsterdamu borila za preboj v svetovno skupino pokala Fed. V ekipi bodo Katarina Srebotnik, Tina Pisnik, Tina Križan in Barbara Mulej. V kvalifikacijah so poleg Slovenije še Argentina, Avstralija, Belorusija, Tajvan, Japonska, Nizozemska in Romunija. NA STADIONU 1. maj v Trstu so slovesno odkrili ploščo v spomin na 130-letnico ustanovitve prve športne organizacije tržaških Slovencev. Južni Sokol, ki se je kasneje preimenoval v Tržaški Sokol, je bil namreč ustanovljen 6. maja 1869. Ploščo je postavilo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, njegov predsednik Jurij Kufersin pa je v svojem slavnostnem govoru med drugim poudaril, da je bil Sokol predhodnik vsega, kar je na športnem področju nastalo med Slovenci v Italiji. Šport, je še dejal Kufersin, je pomemben tudi danes, saj se z njim ukvarja mnogo zamejskih Slovencev, prispeva k utrjevanju narodne zavesti in obvaruje mladega človeka pred negativnimi pojavi današnje družbe. Slovenska športna organiziranost v Italiji sloni na trdnih temeljih, kar je predpogoj za nadaljnji razvoj. Odbor za proslavo 130-letnice je na časnikarski konferenci orisal spored nadaljnjih praznovanj, med katerimi so številni turnirji na različnih področjih. BiBBBgBBWWWMHWHTOniWfffTOilMMlli.'iWBWi SLOVENSKE KONJICE - Nogometno igrišče v Slovenskih Konjicah je bilo prizorišče dveh močnih mednarodnih prijateljskih tekem. Najprej je Šibenik z 2:1 premagal ljubljansko SCT Olimpijo, kasneje pa so slovenski prvaki, Maribor Tea-tanic, premagali splitski Hajduk z 1:0. Za Mariborčane je v 70. minuti zadel Dra-gusha. STATI IN OBSTATI je naslov knjige Otmarja Čmilogarja, ki jo je Goriška založba Mohorjeva družba izdala. Nedavno umrlega duhovnika iz Podrage na Vipavskem je javnost poznala zlasti kot klasičnega filologa in prevajalca Svetega pisma v slovenski jezik, pa tudi kot profesorja latinščine, grščine in filozofije na škofijski gimnaziji v Vipavi ter teološki fakulteti v Ljubljani. Knjiga je plod avtorjevih poglabljanj vase in v svet okoli in priča o duhovni širini, ki si jo je izobraženi Čmilogar pridobil predvsem pri virih grške in srednjeveške misli. Knjigo je oblikoval Igor Devetak, natisnili so jo v goriški tiskarni Budin, založba pa jo je uradno predstavila v četrtek, 8. julija, v cerkveni hiši na Beblerjevi ulici v Gorici. Osebne novice Krst: V nedeljo, 11. julija, je bila krščena v cerkvi Marije Pomagaj Majda Godec, hčerka Štefana in lic. Danijele roj. Avguštin. Botri sta Sonja Avguštin in Veronika Godec; krstil je prelat Jože Škerbec. Čestitamo! Nov diplomant: Na državni buenosai-reški univerzi na ekonomski fakulteti je 12. julija končal Tomaž Magister in dobil naslov „contador publico“. Čestitamo! (HneRRnenm Mali oglasi \ TURIZEM el. 4441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipolito Yrigoyen 2548, 2° of. 4, San Justo. Tel. 4482-5624. VIDEO Marjan Vivod - video posnetki, filmai\je z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 4696-8842 - E-mail: vivodtme@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10.-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel: 4659-2060 - E-mail: marko@pinos.com GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejfa - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Cena največ štirih vrstic $ 4.- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številk— $ 12.- Obvestiia Praznovanje 50-letnice Oznanila je prestavljeno na kasnejši datum SDO San Martin SFZ te vabita na 31. MLADINSKI DAN v nedeljo, 18. julija 8.00: Začetek tekmovanj 9.00: mladinska sv. maša 12.30: domače kosilo 18.30: kulturni program Nato Prosta zabava Sodeluje „ZLATA ZVEZDA” „NAJVEČJE BOGASTVO ČLOVEKA JE VARČNOST" ... najhujša beda je razsipnost. Tako prav stara modrost. Mi pa vam svetujemo; Začnite z malimi prispevki in kmalu boste doživeli uspeh. V SLOGI vam dajemo lepe možnosti. Če imate KARTO SLOGA, ste poleg mnogih uslug deležni nagradnega žrebanja za dve nagradi: 1. Letalska vozovnica BUE-LJU-BUE in tisoč dolarjev. 2. desetdnevne počitnice za dve osebi v poletni sezoni v Hanželičevem domu. Lastniki MASTER CARD - CARTA SLOGA imajo dvojno možnost. Kličite nas: 4656-6565 SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC! SLOVENSKA VAS HLADNIKOV DOM 47. obletnica Društva Slovenska vas v nedeljo, 1. avgusta 9.00: Sv. maša v cerkvi Marije Kraljice 12.30: Skupno kosilo 16.00: Kulturni program Za prosto zabavo poskrbljeno PETEK, 16. julija: Seja Medorganizacijskega sveta ob 20. v Našem domu v San Justo. SOBOTA, 17. julija: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA 18. julija: Mladinski dan v San Martinu s športnim tekmovanjem. NEDELJA, 25. julija: Občni zbor Slovenske pristave ob 10.30. Skupno družinsko kosilo v Carapa-chayu. 50-letnica Oznanila. Prestavljeno. NEDELJA, 1. avgusta: 47. obletnica Hladnikovega doma v Slovenski vasi. SOBOTA, 7. avgusta Jubilejni koncert zbora Gallus. Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši. Društvo Slovenska pristava Redni občni zbor 25. julija ob 10.30 uri Vsi člani lepo vabljeni! VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 13. julija 1999 1 dolar 195,09 SIT tolarjev 1 marka 100,94 SIT tolarjev 100 lir_________10,20 SIT tolarjev PORAVNAJTE NAROČNINO GABROVICA PRI KOMNU - Gledališka skupina Kulturnega društva Brce iz Gabro-vice pri Komnu je počastila 140-letnico rojstva dr. Karla Štreklja (1859-1912), jezikoslovca in urednika slovenskih narodnih pesmi. V spomin na rojaka, rojenega v vasi Gorjansko na Krasu, ki je med Slovenci in zanje zbral štiri debele knjige narodnih, so 9. julija pripravili večer z naslovom Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol! avtorjev Mirka Mahniča in Sergeja Verča MUTUAL SLOGA Matricula I.N.A.C. y M.N. N° 580 Sarmiento 385 - 1. Piso - Of. 10 Capital Federal CONVOCATORIA De acuerdo con el articulo 28 del Estatuto Social y conforme con el Acta N° 242 de la sesion del 6rgano Directivo de la fecha 31 de mayo de 1999, se convoca a los Senores Socios a la 19a Asamblea General Ordinaria, que se realizara el dia 15 de agosto de 1999, a las 10 horas en el Centro Esloveno, sito en Ramon L. Falcon 4158 de la Capital Federal, para tratar el siguiente ORDEN DEL DIA 1) Designacion de dos asambleistas para firmar el acta de la asamblea. 2) Eleccion de tres miembros de la Junta Electoral, conforme el art. 40° del Estatuto Social. 3) Consideracion de la Memoria, Balance General, Inventario, Cuentas de Gastos y Recursos e Informe del Organo de la Fiscalizacion, correspondientes al ejercicio N° 19, iniciado el 1° de mayo de 1998 y finalizado el 30 de abril de 1999. 4) Eleccion de tres miembros titulares y un miembro suplente del Organo Directivo y de un miembros titular y dos miembros suplentes del Organo de Fiscalizacion conforme al articulo 15° de los Estatutos Sociales. ČRGANO DIRECTIVO DE LA MUTUAL SLOGA El qudrum de la Asamblea sera de la mitad mas uno de los asociados con derecho a partidpar. En caso de no alcanzar este numero a la hora fijada, la Asamblea sesionard 30 minutos despues con los socios presentes, cuyo numero no podra ser menor al de los miembros de los 6rganos Directivos y de Fiscalizacion. Buenos Aires, 31 de mayo de 1999 FRANQUEO PAGADO ^ Cuenta N° 7211 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA dol; ostale države po svetu 130 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. Čeke na ime „Eslovenia Libre" J} Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L- Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires -Argentina - Tel.: 4307-1044 - Far: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar Mladinski športni turnirji Večkrat na leto se mladi iz raznih domov zberejo, da se pomerijo v priličt1^ športnih panogah. O prvem letošnjem tur' nirju smo že svojčas poročali. Danes predstavimo izide drugega spopada, ki je bil i*a Pristavi v Castelarju in sicer že na državi praznik 25. maja. Pomerili se se mlajši fantje v nogomet’ mlajša dekleta pa v odbojki. Sedaj pa P0-glejmo rezultate. Najprej dekleta, kot ^ spodobi: ODBOJKA (SDO MLAJŠI) San Justo 2 : San Martin 0 (25:0, 25:0)’ Moron 2 : Ramos Mejia 1 (17:25, 254“’ 15:7); Lanus 2 : San Martin 0 (25:0, 25:0)' Ramos Mejia 2 : Carapachay 0 (25:0, 25:0)' San Justo 2 : Lanus 0 (26:24, 25:16); Carap3' chay 0 : Moron 2 (0:25, 0:25). Finala: Sa*1 Justo 2 : Moron 0 (25:13, 25:15). Kon^ izid: 1. San Justo 10, 2. Moron 8, 3-4. Ran*°s Mejia in Lanus 6, 5-6. San Martin in Carap3 chay 1. NOGOMET (SFZ MLAJŠI) San Martin 0 : San Justo 10; Ran'®5 Mejia 4 : Moron 2; Lanus 10 : San Marti*1 ^ Ramos Mejia 8 : Carapachay 4; San Just° : Lanus 5; Carapachay 3 : Moron 3. Fih^3' Lanus 4 : Ramos Mejia 2. Končni iz*d: Lanus 10, 2. Ramos Mejia 8, 3. San Just0, j 4. Moron 4, 5. Carapachay 2, 6. San Ma*^ 1. Skupni končni izid fantov in deklet: /' San Justo in Lanus 32, 3. Ramos Mejia 2 < 4. Moron 23, 5. Carapachay 3, 6. San Maf*^ 2. Vsem mladim tekmovalcem in vsef ljubiteljem športa pa kličemo: na svidenj® San Martinu prihodnjo nedeljo 18. t.m-i bomo imeli ob priliki mladinskega m tekmovanje v odbojki.