štev. 3 Cena 15 din PTUJ, 27. januar 1961 Letnik XIV Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja îzdaja »Ptujski tednik«, zavod s samostojnim finansiranjem Direlctor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik: Anton Bauman. Uredniito in uprava: Ptuj, Lackova 8 Telefon 156. čekovni račun pn Komunalni banki Maribcr podružnid Ptuj. štev. 604-708-3-206. Rokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din. za Inozemstvo 1250 din. Prejšnji petek je novi ameri- ški predsednik, 43-letni John Fitzgerald Kennedy, doslej naj- mlajši in prvi predsednik katoli- čsm, prevzel svoje posle. V svo- jem svečanem nagovoru, ki ga j^ imel pred poslanci je bil vse, kar si lahko mislimo. Bil je velik humanist, velik poborniú ameri- ške moči, zagotavljal mir in gro- zil je z vojno. Bil je skratka ta- ko spreten, da je skoraj pri vsa- kem problemu nakazal dvorezni nož, ki ga bo skuhal, kot bo 'xa- zala potreba. Za taksno trditev imamo do- volj dokazov. Na eni strani je / vzkliknil glede Južne Amerike, da morajo prostati obljube resnič- nost fgre za gospodarsko pomoč, preko katere bi Južnoameričani dosegli večjo samostojnost), na drugi strani pa je svečano vz'Kliknil, da bo ostala ameriška polobla njihov dom, v katerega ne bo smel stopiti nihče. Vsi do- bro vemo, da so v Južni Ameri- ki tako napeti odnosi prav zaradi popolnega podrejanja ameriškei mu kaplalu in zaradi nemogočih veleposestniških odnosov. Social- ni premiki so možni in da do teh ne bi prišlo, DO Kennedy, vsaj ta- ko kaže, nadaljeval s staro prakso, da vse nezadovoljneže odpravi s poceni geslom o »ko- munistični zaroti«. Pn tem primeru seveda ne smemo biti takoj pesimistični jn videti v novem predsedniku samo zlo. Lahko pa ofjozorimo na рк?- jave, "ki so povsem različni od tistih, ko je leta 1932 predsednik Roosevelt reševal ameriško kri- zo. Takratna Amenka je bila v svetovni politiki še fzolirana, ker je sama zagovarjala politiko izo- lacionizma. Sedaj preživljajo ZDA tudi manjše pretrese, približeva- nje recesije, v zunanji politiki pa so tako zapletene v vse svetovne dogodke, da si sveta brez Ame- rike sploh ne moremo zamišljati. Te svoje težave je začela re- ševati prejšnja republikanska uprava z agresivnostjo. Primerov je mnogo. Pomishmo na Kongo, na Kubo in Laos. Tukaj so se ka- pitalisti odločno uprli naprednim prizadevanjem in nova demokrat- ska uprava bo morala vsaj v za- četku takšno politiko nadaljevati. Zato počakajmo, kaj bo razvoj prinesel. Vst zadnji brutalni dogodki v Kcngu kažejo, da hočejo za \г5а- ko ceno streti napredni del Kon- ga. Lumumbovske sile so se pre- ved okrepila .n nasprotna pr-za- hodna politika je p>ostala preveč očitna, da bi lahko delali z ro- kavicami. Lumumbo m dva druga politika so tako brutalno prete- pali, da bi ustrahovali ostale. Mi- ni.ster Mpolo je že podl^^gel. Zve- za med Ćombejem m Kasavubu- jem ter Mobutujem je postala očitna. Nihče več ne dvomi, da gre za kongoško reakcijo, ki je podplačana s strani belih kapta- listov, ki se zadnje dni priprav- ljajo celo na vojaški obračun z ljudmi v Stanleywillu. Zbirati so začeli »tujske legi- je«. Takšne legije so znane' iz španske vojne, kjer je fašizem priskočil na pomoč spanskemu diktatorju Francu. Takratni ka- pitalistični svet ja mimo gledal, kako so uničevali pridobitve ljudske fronte. Tako tudi sedaj mirno gledajo in podpirajo akci- jo, k» naj bi v Afriki zavi*la osvo- bodilna gibanja ;n zagotovila vpliv novemu kolonializmu. Afričani zaenkrat postopajo umirjeno. Nekatere države so umak-nile svoje čete iz sestava sil OZN, čakajo pa na odkrit na- pad na napredne sile, da bi brzda lahko nato poslale »internacional- ne brigade«, ali prostovoljce. Po sedanjem razvoju dogodkov lahko sodimo, da se bo V' Kongu razvne- I la huda državljanska vojna, ki ne bo le kongoška. temveč rzrazita protikolomalistična, kot je bila španska vojna izrazito protifaši- stična. Žarišča protikolonializma pa niso samo v Afriki, temveč jih vidimo tudi v Južni Am,eriki, na Kubi in v Aziji v Laosu. Iz tega lahko sklepamo, da ne gre zgolj za Kongo, temveč da je to pove- zana akcija kapitalistov, da bi za- vrli naipredna gibanja v zaostalih področjih. Izgovori na »komuni- stično nevarnost« služijo le za opravičevanje agresivnosti. PRIPRAVE NA DRUŽBENI PLAN 1961-1965 tiiostavna struktura gospodarske delavnosti in specifična smer razvoja Rekonstrukcija in razširitev proizvodnih sredstev Upravni in politično-izvršilni organi občinskega ljudskega od- bora ter občinska vodstva mno- žičnih in družbenih organizacij že nekaj časa analizirajo gospo- darsko politične činitelje, od ka- terih je v glavnem odvisen na- daljnji gospodarski razvoj ko- mune. Dosedanje razprave in analize so pokazale, da bo gospodarski razvoj komune odvisen od do- sežene stopnje razvitosti proiz- vajalnih sil, od obstoječe struk- ture gospodarstva po panogah in strokah, od prirodnih pogojev razvoja, od regionalnih pogojev razvoja, od splošne gospodarske politike, ki je izražena v gospo- darsko-političnih smotrih per- spektivnega plana Jugoslavije in od lokalnih potreb. Osnovni koncept perspektivnega razvo- ja mora torej izhajati iz analize vseh teh činiteljev. V osnovnem koncpptu razvoja pa je potreb- no jasno določiti glavno smer razvñja in tej glavni smeri pod- rediti vsa druga vprašanja in probleme. To pomeni, da na do- ločitev osnovnih smeri razvoja komune ne smejo vplivati razni ozki. lokalni ali spekulativni mo- menti, ki se naslanjajo na da- našnji sistem gospodarjenja, na današnjo delitev sredstev, na izoliranost in avtonomni »lastni« razvoj. Hiter gospodarski razvoj v dr- žavi in razmeroma ugodni pogo- ji so omogočili, da je bil v večini gospodarskih panog dosežen že v letu 19fiO tnJikšon fizični obseg pfoinodn.je kot je bil predvi- den po perspektivnem planu za razdobje 1957-infii, v lei u 1%1. Zaradi tega se je v štiriletnem razdobju poveril narodni doho- dek na enega prebivalca v ptuj- ski občini od 88 tisoč dinarjev v lelu 1Ч.5в na Ifi.H tisoč dinarjev v letu 1960 ali za 87 odstotkov. Kljub razmeroma velikemu napredku, ki je- bil dosežen v gospodarstvu po osvoboditvi, predvsem pa v preteklem raz- dobju spada ptujska občina še vedno med pvodročja z razmero- ma enostavno strukturo gospo- darskih dejavnosti in v vrsto go- spodarsko nerazvitih komun. Ta poseben položaj narekuje tu- di specifično smer razvoja, ki jo bo treba zagotoviti z družbenim planom gospodarskega razvoja občine za razdobje 1961-1965. Zaradi tega je popolnoma ra- zumljivo in utemeljeno stališče, ki so ga sprejeli gospodarstveni- ki in družbeni delavci, da naj bo razvoj gospodarstva temelj raz- voja ostalih dejavnosti. V tem prizadevanju bo po- trebno podpreti rekon.struIici,jo in razširitev proizvodnih zmog- ljivosti v industriji, razvoj živi- noreje v socialističnem sektorju kmetijstva, izgradnjo hotelskih zmogljivosti za razvoj turizma in ureditev uslužnostnih obratov za pomoč gospodinjstvu. V perspektivnem planu mora priti do izraza tudi povezanost med gospodarsko krepitvijo in povečanjem naložb za družbeni standard. V preteklem razdobju so bile naložbe za družbeni stan- dard râzmeroma zelo nizke, saj so znašale le okrog 20 odstotkov sredstev, s katerimi so razpola- gali občinski ljudski odbor in organi delavskega samouprav- ljanja v podjetjih. Zato prevla- duje mnenje, da bo potrebno v prihodnjem razdobju nekoliko spremeniti razmerje med vlaga- nji v gospodarske in negospo- darske investicije. Upravni or- gani občinskega ljudskega od- bora predlagajo, da bi naj v bo- doče namenili okrog fi.S odstot- kov občinskega investicijskega sklada za investicije v gospo- darstvu, ostala sredstva v višini 35 odstotkov pa za investicije družbenega standarda. Enako razdelitev razpoložlji- vih sredstev po namenu bo po- trebno zagotoviti tudi v gospo- darskih organizacijah, ki razpo- lagajo z mnogo večjimi investi- cijsjiimi sredstvi kot občinski ljudski odbor in njegovi organi. V naslednjem petletnem raz- dn-biu bodo predvidoma razpo- lagi > gospodarske organizacije povprečno letno z 1..5 milijarde dinarjev čistega dohodka za in- vesticije, medtem ko ho v ob- činskem stanovanjskem skladu na razpolago povprečno letno okrog 250 milijonov dinarjev, v občinskem investicijskem skla- du pa le 2П0 milijonov dinarjev. To pomeni, da se bo v plani- ranem obdobju močno okrepila materialna osnova delavskega samoupravljanja. Vzporedno s tem pa se prenaša tudi vedno večja odgovornost na vse go- spodarske činitelje za skladen razvoj gospodarstva in družbe- nega standarda v občini. Navedpna mnenja in ugoto- vitve naj pronči zbor proizvajal- cev. razpravljajo pa naj o njih t"di prehi\'alci na zborih voliv- гел'. predvsem pa zbori volivcev D»*fi.Í7va.Í3lnih skupin, katerih vloga naj pride v razpravi v petletnem družbenem planu naj- bolj do izraza. P. A. S fem začenjamo javno razpravo o predlogih za nov družbeni plan z željo, da bi nam volivci z območja celotno občine pošiljali razna vpraša- nja, predloge, priporočila, analize itd. Na vse bomo poskušali dobiti od pristojnih strani in javnih de- lavcev odfjovore in jih v llslu posredovali vsem našim bralcem. Uredništvo Skrb za zaščito pri delu v tovarni volnenih izdelkov v Majšperkn so lansko lefn precej storili na podrorju hi- gien«;ko tehnične zaščite. Prepjprlali so vse tkalske stroje in so jili primerno za- ščitili. Pri strojih so montira- li floiirescenčno razsvetljavo. Barvanjem in pralcem so po- skrbeli gumijaste škornje in rokavice. Za transportne delav- fp so priskrbeli friimijaste škor- nje in dežne plašče. I.esene podstavke so namestili pri stro- jih. kjer bi sicer delavke osta- le na rementii. Dokončali so sanitarne prostore, kopalnico, str-^nišča in parderobe ter hi- gienski kotiček v predilnici. V bodoče bodo zgradili še sani- tarne in delovno prostore, ki so predvideni v perspektivnem planu. > Lansko leto je riodolil^ To- varna volnenih izdelkov \iai- šperk iz razpoložljivih ■sred- stev pofljotja sindikalni po- družnici to tovarne '^'ПО.ППП din kot pomoč članom kolektiva za letni dopust. * Ker je vzgoja kadrov za tek- stilno industrijo ena izmed zelo važnih vpraš^inj. jo Tovarna volnenih izdelkov v Majsperku lani prispevala za vzgojo ka- drov v podjetju l.b95.0olah. 2.П05.000 din, za stroške seminarjev. 1.000.000 din. za ustanovitev centra za izobraževanje v podjetju 250.000 dni ter za stroške za tečaje za višjo kvalifiknr i io 44-f.300 dinarjev. Le živahno izobraževalno giba- nje zmore iztrgati zlasti pode- želje iz zimskega mrtvila. Števil- ke dokazujejo, da je tako giba- nje zajelo široke množice, doka- zujejo pa tudi. da si te množice žele krepke miselne razgibano- sti.^ da si žele duševne rasti, da si žele znanja. Znanje daje trd- nejše korake v življenju, poka- zuje pota k pravilnim odnosom med ljudmi, razvozljava vse, kar je bilo .še pred kratkim skriv- nost, vodi k napredku, oblikuje jutrišnjega, boljšega človeka. Časniki, knjige, radio, film, pro- svetne in kulturne prireditve ... utirajo znanju pot. V 24 izo- braževalnih središčih posreduje znanje tudi Delavska univerza s predavanji, ki jih prireja v teh središčih. Kakšne so želje in kak- žen je odziv? Zelje so kïikor pisana mavri- ca :tu bi radi vedeli, kaj se doga- ja po svetu, tu spet zanima po- slušalce, kakšen je razvoj kme- tijstva po svetu in pri nas, tu so zdravstvena in vzgojna vpraša- nja, tam vprašanja iz tehnike, iz znanosti, iz kulture... in še in vše. Kot rdeč pramen, ki pre- pleta vse želje, pa je želja: k vsakemu predavanju filme in diafilme! Delavska univerza sktiša ugoditi kar največ more, bori pa se še z začetnimi težava- mi. saj je bila ustanovljena šele v preteklem letu in li šele ust- varja osnove za svoje nadaljne sistematično delo. Se in ^e bo treba iskati novih oblik izobra- ževalnega dela, takih, ki bodo vzbudile slednjega našega člove- ka iz miselne dremavice. V vsakem predavanju, tudi v tistem, ki ni morda naj- boljše, najde lahko vsakdo nekaj zrnc znanja. Znanje po- meni napredek, napredek pa je dvig boljših življenjskih pogo- jev. Mnogo bi bilo treba še napisa- ti o izobraževalnem delu v izo- braževalnih sreaiščih tukajšnje občine, pa bi to pot morda samo še dodali to, da se krog poslu- šalcev povsod širi. da so mnoga izobraževalna središča, ki imajo večinoma nad 100 poslušalcev, ali vsaj blizu 100, tako n. pr. Juršinci, Markovci, Moškanjci, Cirkulane. Se to bi dodali, da se izobraževalno delb še ni zadost- no razgibalo v Ptuju, Zavrču in Domavi. Morda bo treba tu najti IX)trebnih oblik izobraževalnega dela samega, ali morda obvešča- nja. saj je pridobivanje znanja stalna nuja človekovega življe- nja in njegova prava bogatitev. Kako poteka izobraževalno delo na drugih izobraževalnih toriščih, pa bo vec govora pri- hodnjič. Z desne poslopje gimnazije Za konec šolskega leta boljši uspehi Letošnje seinestralne počitni- re so za šludente ptujskih šol, ki sn v zgradbi ginmazije, raz- veseljive iz dveh vidikov. Predл•spпl zaradi razmeroma dobrih uspehov in zaradi ugod- ne zime. ki jim je poklonila vsaj nekaj snega za sankanje in smučanje. Oboje je ne- dvomno razveseljivo tudi za dijake in učenre vseh ostalih ptujskih sol ter šol v občini. V zgradbi ptujsko gimnazijo je dnevno nd jutra do večera 537 stodentcv; q-mnaz ja in uči- teljišča ("517). Ekonomske sred- njo šole (h-t), 2-lotne admini- strativne šolo ("fi) in L ter П1. semestra oddelka zá odraslo ekonomsko srednje šole (80). Sama zgradba jo polna, profe- sorski zbor močno zaposlen in študentje pridno vproženi v študij. 1 spoh na vseh navede- nih šolali jo izkazan z zadoл-o- Ijivim odstotkom pozitivnih oren <кј 61,5 do "2 odst. in z malim odstotkom takih študen- tov, ki ima jo nari 2 nezadostni oceni. Zh oddelek za odrasle še ni mogoče prikazati doseženih uspehov, kor še niso opravili vseh kolokvijev. Za letošnji ko- nec leta se obeta zadovoljiv uspeh, kor popravi do takrat večina «¡labe ocene in lahko napredii jo. V Cfimnaziji (201) in ne uči- teljišču (116) prevladujejo de- kleta, saj jih je 20^ od skup- nega števila 117 študentov. S pozitivnimi ocenami je kon- čalo 1. polletje, v gimnaziji 6^,9 odst. študentov, v učiteljišču pa odst. V gimnaziji in na učiteljišču je bilo od skupne- ga števila 317 študentov le 11 z ver kot 2 nezadostnima ocena- ma. Za koner leta se obeta vsaj 90 odst. uspeh, vsekakor boljši od lanskega. Ptujsko ucitelji- ščp "i sgi»t»or.toiriii zgvod. amoak oddelek učiteljišča v Maribo- ru. priključen ptujski gimna- ziji. Pri uspehih študentov iz učiteljišča se občuti, da imajo obširen predmetnik in premalo časa za učenje. Vsak dopoldne imajo pouk in še vsak popoldne nekaj. Obavezno delo v dramski in lutkarski sekciji »Svobode« ter obvezno petje zahtevajo precej časa. Tako so prikraj- šani za vsaj ^ odst. boljšega uspeha kot ga ob teb okolišči- nah lahko dosežejo. V ekonomski srednji šoli je 64 študentov. Of] tega števila le 9 dečkov. Polletni ?2-odstotni uspeh je kar zadovoljiv pri približno istem predmetniku kot ga 'ima gimnazija. Njih ne baše fizika in to se hitro po- zna pri uspehu. Administrativna šola ima 2 oddelka s 76 dekleti, ki so do- seglo v 1. somestrii ~1-odstot- ni uspeh. V oddelku za odrasle je skupno 8П slušateljev raznih staror-li in poklicev, večinoma mladih. \ si se kar dobro dr- žijo in kažejo pri kolokvijih izredno voljo in prizade\nos< za opravljanje izpitov. Zlasti IÎL semester se je po šlovilu slušateljev (19) in po uspehih kar zadovoljivo ufrdil. V 1. se- mestru jp 41 slus3.tplirv in tudi pri njih se je že od začetka vi- dela resna prizadevnost, ki jo bodo nedvomno potrdili uspehi na sedaj trajajočih kolokvijih. (Nadaljevanje na 2. strani) K. U R E NTO VAN J E 1961 V PTUJU Pr-pirave na fetošnje kurentova- nje v Ptuju se odvijajo v glavnem v 3 smereh, da bi bile cim boljše uresničene zamisli pr pravljalnega edbora in iizkušnje kuirentovanja v ijrrejšn.Hh letih. Najglavnejša je skrb za pravi'.- no in praivorsono рпргало narodo- pisn h (etnografskih) skupin m sk-upm za karnevalsiki del. S sku- pino pn Maili Nedelji, ki bo pri- kazala »Presko gostüvanje« in s skupino t z Cirkovc je vse pctreb- no dfgcvorjeno in urejeno, da se člani skupne sestajajo n pridno pnpravl'jaijo na nastop. Vse ,je do- govorjeno tudi s skup:no kuren- tov in z ostalimi etnografskim' skupnami s šolskega obm'^čja Mairkwc. K kurentsk-.m opremam, fci jiih že ima ta skup na več let, je pripravljalni odbor nabavi' vse potrebno, da bo skupina izde.lala se 10 kcmpletruh nwih oprem. Za to {Kvtrebno kozuhKiivino je naročil celo iiz Makedonije. ZvonC( bodo izdeani na Gorenjskem. Z novo opremo bo skupina {xwecana za 10 cseb. Enako je vse dogovorje- no s skuipiino oračev v Lancovi vasi ter z OLstalimi skupinami, ki pridejo v poštev za to prireditev. Za kurentovanje v Ptuju jo glede na pnprave skupin na 'Visem podeželju veliko zan manji?. Glede na to, da bo et.ncgrafski del stro- no 'cčen cd karnevalskega, je do- ločen na.stop etnografsikih skupin v nedeljo, 12. februarja lf>ei, ob 10. uri, karnevalski del pa i.sti dan ob 14. uri pop.:i!dne. Prija-vtlo se je tudi ze nekaj kamevaiskih sku- pin, nekatere pa še nočejo izda^t- svoj h tajnosti, kako se pnprav- Iraj- na karnevalski del Druga skrb je skrb za prijetno pustno pndobo Ptuja. Ulično okcasje bo navešeno med stebri in svetilkami nemško razsvetljave po mestu. Ciar jp že doqovorjeno s podjetjem E'ektrrw M^ribor-oko- lina, obrat Ptuj. Okrasjf» bo naba- vil prir'"avlj3lni ndbor. izložbe tr- govin Ixjdrt uî-pjfrip га to prilož- nost na pmneren način. Tud.l go- st.i.šča bi naj pustno okrasila svoje fi"st nske s^^be in dvorane. Pod- jetja, hi.sni sveti in stanovalci bi tudi naj ргтцегпо okra.sili svoja ckna 7 okrasjem, ki ga iima v (pvro- daji Papirnica tn galanterija »Pa- nonijs« riasprnti gostilne »Pri Rt>- '■iki«. Tako W z združenimi moč- mi, s pi"3v-lnim razumovanjpnn na- »■пгпз letošnje pustni" prr'reditve v širokem obsegu vsi doprinesli svoj delež k prijetni zunanji pustni po- dobi Ptuja. Va ("O pi-iroditev bo p^iiebej optïzarjalq več metrov vi- soka razsvetljem fgura kurenta (Nadaljevanje na 2, strani) Stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. TJ. JANUAR 1951 Lansko leto je nadzorovala tržna inšpekcija pri Občinskem ljudskem odboru v Ptuju blagov- ni promet in razne storitve, ter je opravila 229 raznih pregledov v občini. O 165 primerih kazni- vih dejanj, gospodarskih pre- stopkov in prekrškov je obvesti- la javnega tožilca in sodnika za prekrške. Svetu za obrt in indu- strijo je predlagala, da se v 3 piimorih prepove delo in da se odvzame krivcem 75.245 din. V 4 primerih je šlo za prekoračitev dogovorjenih cen oziroma dolo- čenih najvišjih cen za določene proizvode. Izdane so bile odločbe za odvzem 460.075 din, od kate- rih je bilo 75% te vsote odvede- ne v občinski in 25% v splošni investicijski sklad. 55 potrdil je bilo izstavljenih o izvoru živine in mesa, namenjenega za izvoz in 28 potrdil za uveljavitev pre- mije za 122 goved, 27 baby-beef in za 5224 prašičev. Pri opravljanju pregledov je tržna inšpekcija odkrila 37 pri- merov nedovoljenega točenja al- koholnih pijač na gostinski način pri nepoklicnih osebah. Pri 13 gostilničsirjih je ugotovila kršitve predpisa o poslovnih knjigah in o poslovnem času. V 30 primerih je ugotowla kršenje določil pravil- nika o živinskih potnih li.stih. Za- radi šušmarskega dela je prijavi- la 17 oseb, ker so kršili določila uredbe o obrtnih delavnicah :n obrtnih podjejtih. 35 kfšiteljev odloka o javnem redu in miru in - odloka o tržnem redu je bilo ptp-dlaganih v kaznovanje. î?ri prometu z živino ie bilo odkritih več oblik nepravilnosti na škodo podjetij in posamezni- kov. Na listjnah so večkrat na- mišljene osebe, številke o teži stehtane živine pa tudi večkrat niso bile v redu. Zadruge, ne odkrijejo vseh manipulacij na dogonih, večkrat pa tudi ne podjetj-i, ki nakupujejo živino za zakol in predelavo. V nekaterih gostiščih v občini uslužbenci dolivajo vinu vodo ali pa gostišča točijo vina. ki so bila že pred nakupom »krščena«. Po- nekod na podeželju poskušajo krstiti celo likerje, rum. копјз.к in ostale alkoholne pijače. Cen- tralni higienski zavod v Ljublja- ni se čudi, kaj vse se ljudem zlasti na deželi prodaja kot pija- ča, ko dobivajo v analizo vzorce raznih krščenih pijač. Ponekod je tržna inšpekcija odkrila, da »vairčujejo« s pijačo, da ne na- točijo take mere kot jo zaraču- najo. Drugod prometa z jestvi- nami :'П pijcčami ne evidsntiraj'. Tržni inšpektor je odkril na Ptujskem polju gostilno, ki je prodajala sveže svinjsko meso 20 do 50 din dražje kot je do- voljena maloprodajna cena. Ta gostilna je z razlikami v ceni mesa zaslužila najmanj 65.000 din. Neevidentirano kupovanje in klanje svinj in telet ter razpro- dajanje mesa še vedno ni od- pravljeno. Tržna inšpekcija je nekaj takih primerov odkrila in prijavila pristojnim organom. Po- trošniki kmalu odkrijejo, če se kje v mesnicah meso ne proda- ja po določenih cenah amrpak po skrivoma zvišanih cenah. Tržni inšpekcija je lani več takih po- skusov vzdrževanja višjih cen cdkrHa Iti onemogočila. S takim delom zaslužena sredstva so od- vzeta v korist skupnosti. Kontrola pri odkupu goveje ži- vine, sadj'a in cstaiLsga je cd- krila pn nekater.h zadrugah in Doslova^-.iicah Dirimere, da kažojp tehtnice v škodo potrošnikov in pomagajo ustvarjati neupraviče- ne viške. Taki pojavi so bili od- kriti predvsem pri tehtanjih ssdja v Slovenskih goricah in tudi sproti preprečeni. ТогЛпа milza, izdelek »Remonta« Ptuj II a, i d i II a ZWI Hajdina-Kidričevo je ena med prvimi' sklicala letra občni zbor, ki je bil 22. januarja, t. 1. Zbora so se udeležili razen bolnih vsi člani invalidi in tudi vsi vidni predstavniki tamkajšnjih organi- zacij, tovariši: Eisner, predsednik ZB. Klemenčič, predsednik de- lavskega sveta Tovarnè GA Ki-' dričevo, Cernivec, predsednik SZDL m Repec xot predstav- nik RK. iz izčrpnega poročila predsed- nika Jamra Ernesta je razvidno, da se je organizacija s prizade- vanjem celotnega odbora m ob sodelovanju celotnega članstva povzpela med najaktivnejše to- vrstne organizacije. Stari odbor je za svoje požrtvovalno deto s ponovno in enoglasno izvolitvijo ter z navdušenim ploskanjem prejel plačilo za svoje prizade- • vanje. . ■ Odbor si je že na občnem zbo- ^ ru postavil poleg svojih vsakda-S njih nalog še osem pomembnih sklepov, ki jih bo terh laže izve- sti, ker se je na zboru ustvarila tesna povezava med ZVVl in drugimi organizacijami, ki so ob- ljubila tako sodelovanje, kar je bila pravzaprav že dolgoletna že- lja odbora ZVVI Hajdine-Kidri- čevo. Z zaključnim govorom pred- sednika je bil občni zbor zaklju- čen. -ič Kurentovanje 1961 v Ptuju (Nadarjevanie s 1. strani) pred južno stranjo gradu, iki bo tudi razsvetljena. In tretja skrb je skrb za pri- memo propagande, bVjten, plakate, spomiTicke ter skrb za dobro po- strežbo gostov pD gostiščih in za prenočitve. PrtbivaCstvo širom do- movine bo s prired tvijo sezna- njeno f>otom tiska v Sloveai.H m drugod ter s plakati. Za bilten je vsebino pripravil dr. Niko Kurent, referent za ljudske običaje pri Skvenski a'kadem:ji znanosti m umetnosti v Ljub jani. Gospcdan- ske organizacije so priprave pod- prle z oglasi v biltenu. Plakate pripravlja Mariib. tiskarna. Ptujska bo tiskala bilten. Sf>cminčki s kurentovo p-.dobo bodo izdelani v Maribccru. M^le kurente za osebne avtomobile in za zbraice etno- grafskih posebnost« v zmanjšanem merilu izdeluje Zavod za zapKysx- vanje invai.dnih in drugiih oseb v Ptuju. Gostišča se priipravljajo na dcbno postrežbo gostoiv in na nji- hove nočitve. V kolikor bo v Ptuju premalo sob za tujce, bodo dobrc- dcšle prijave Ptujčanov, ki so pri- pravljeni sprejeti za 1 noč gesta na prenočevanje. Osta''i gesti, v koli'kor se bedo za to pr javili, pa bodo lahko prencč'vali v hote.u v Kid.ričevem ali pa v gradu Bori a.'i Š taten berg. K vsem tem trem glavnim skr- Godba na pihala je v Ptuju vsai!pot- nikciv«. Dijakinje administrativ- ne šele so prišle iz razMčn h šol z različnim znanjem, različ- no stare in imajo tudi različne nspehe. Po novem pravilniku, ki je že pripravljen, ne ho ad- ministrativna .šola trajala a- ШО 2 leti. Ј;Јшрак 4 leta. Ta novi IM-avihuli. 1)(> vcjjetno ve- ljal že od jeseni l'>6( dalje in bodo v jesen v to šolo vpisani študentje obiskovali pouk že -t leta. Za tako zadovoljiv nspeli ima tako |)olej? profesorskega zbora in študentov nekaj za- slug tudi šolski odbor, ki šteje 9 članov in 2 mladinski orga- nizaciji. Njihovo sodelovanje pri reševanju vseh važnejših vprašanj šole. študentov in njihovih nspeln)v je dalo za^ dovoljive rezultate. Ravnatelj gimnazije in osta- lih šol na gimnaziji se je o profesorskem zboru in štiahm- tili zelo pohvalno izrazil ter je |)ou(lariL da je želja vseli v riavcdonili šolah, da bi uspehi v 2. jiolletju i)resegli celo 00 (kIsI., kar 1)0 -mogoče, če bodo študentje jiridno študirali ter si prizadevali obvladati snov, ki jo za njihove letnike pred- pisana. ■ VJ. PRVI UPRAVNI ODBOR DELAV- SKE:GA KLUBA PTUJ Plenum >e imenoval tud' prvi upra-vnj odbor delavsikega kluba. V upravni odbor so biili imenovani : Jože Skeriovnik, Karel Vobner, Marjan Berlič, Janez Čuš, Franc Kr vec, Janez Petrovič, Jože So- tler in Franc Čeh. Upravni cdbcr kluba bo na svoji prvi se.-fi izdelal poslovnik k'.uba, proraičun za leto 1961 in sprejel nekatere sklepe v zvezi z nadalj- nj-;m p>osl!ovanjem мп ureditvijo kluba. Spravljanje snega iz dvorišč v Dravo «Turistično društvo bo letos nadaljevalo s svojim delom Turistično in olepševalno dru- štvo Ptuj je sprejelo v letošnji načrt dela poleg eno —- in več- dnevnih izletov po domovini vr- sto drugih skrbi. Poleg ureditve grajskega hriba po ureditve- nem načrtu je v Ptuju še vrsta stvari, ki jih je treba urediti. Drsališče v Ljudskem vrtu nima" gospodarja niti čuvarja, ki bi skrrbel zanj, ga polival z vodo ter skrbel za red na njem. Vi- čavska pot je še vedno odprta rana, ki je ne more zaceliti sama Vičava, niti komunala pa tudi ne samo društvo, vsi skupaj pa bi jo lahko. Poletna mladinska akcija bi morala zajeti tudi ta- ke poti. Za varnost prometa na oglu med Zrinsko—Frankopan- sko in Ormoško cesto bi morala biti dalje v notranjosti umak- njena ograja, radi katere na ovinku ni preglednosti. Ko ne bo snega, bo zopet potrebno pome- tati pločnike pred vsemi hišami, kar se marsikje ne godi in je tam dovolj nesnage. V Prešernovi ulici se ljudje pritožujejo nad stalnim nemirom nenadzorova- nih otrok. Turisti sprašujejo po vedno novih spominčkih ter razglednicah, ki hitro poidejo, in jih je društvo zopet naročilo. V zvezi s temi in drugimi vprašanji se je 23. t. m. sestal od bor društva in je obravnaval vse tekoče probleme ter bo tudi podvzel vse pogrebno, da bodo letošnji načrti društva uresni- čeni. AVTOMOBILSKO-ŽELEZNI ŠKA NESREČA PRI HAJDINSKI POSTAJI v ponedeljek, 23. januarja t. 1., je prišlo na železniškem prelazu pri hajdinski postaji do avtomo- bilske m železniške nesreče. Pri hajdinski postaji se je zaletel v vlak tovci-njak S-9279, ki ga je vozil Franc Ostroško. V megli je v zadnjem času opazil na ce- sti stoječ poštni avto. Izognil se mu je z desne strani in zapeljal v zaporPiico. Prelomil je zapor- nico, podrl njen železni steber in se zaletel v cisterno, ki je bila na koncu potniškega vlaka. Ci- sterna je iztirila, tovornjak pa je vrglo na levo v jarek. Avto je utrpel v sprednjem delu močne poškodbe. Na tovornjaku je škode okrog 4 milijone dinarjev, na cisterni in železniških pragovih pa okrog 100.000 dinarjev. Vozač Ostroško je bil lažje poškodo- van. Cene v bodoče Te dni je v našem gospodarskem življenju živahne, kot že dolgo ni bilo. Vifsti se sestanek za sestan- kom. Na teh sestankih predstav- niki posaeneznih gospodarskiih vej razpravljajo o tem, kako bodo noivi gospodarski ukrepi vplivali na njihova podjetja, kaj jim bodo prinesli ugodnega in kaj neugod- nega. Nekateri proizvajalci si upravičeno obetajo precej ugod- nosti, drugi pa spet tožijo, da bo- do zašli v velii;te težave, če bodo pirepuščeni v celoti tržišču in kon- kurenci na n.>€m. Zdaj so že znana stališča avto- mobilske, tekstilne, pcehrambnc in elektroindustrije, pa tudi stro- jegradnje. Nekatere druge gospo- darske veje bodo imele sestanke te dni. Na om?njenih sestankih se jo pokazalo, da prva črnogleda mnenja posameznjih industrijskih vej o težavah, ki bodo zaJije na- stale spričo novih gospodarskih ukrepov, niso upravičena. Računi so pokazali, da bodo na primer strojefliradnja aii pa prehrambma industirija v povoljnom položaju. V strojegradnji se bodo znatno povečale skladi podjetij, pa tudi veölna dejavnosti v prehrambni indu.stri.ii bo imela ugodnejši po- ložaj. V eleiktroindustriji naj bi se oblikovali za celih 13,3 m.lijarde dinarjev večji skladi. Razprave na teh sestankilh so — razumljivo — zelo živahne. Do izraza prihajajo najrazličnejša stališča — od treznih pa vse do takih, ki vztrajajo na dosedanjih privilegijih in iizjemnih ugodno- stih. kil jih je naša skupnost da- jala posameznim industrijskim ve- jam, da bi jim pomagala na noge. Tako je bilo, na primer, stališče predstavnikov avtomobilske indu- strije, pa tudi nekaterih de.javno- sti v elektroilndustriji. Obstajajo sicer nekatere objek- 1 tivne težave, katere bodo novi go- .spodarsW ukrepi morali upošte- vati, v splošnem pa gre za preti- rane in neobjektivne zahteve in jaddkovanje. ki bi, če bi ga upo- števali, pomenillo nedopustljivo ne- doslednost v novem gospodarskem sistemu, ki teži k stabilizaciji trži- šča in cen in njihovi vskladitvi s cenami na svetovnem trgu. Zani- miv je Dodatek, da so prav v ti- stih delavnostih, ki zdaj najbolj tožijo o težavah, s katerimi se bo- do srečale po uvedbi novih gospo- darskih ukrepov, imeli lani visoke čiste dobičke — na primer v avto- niob;iskil industriji in v podjetjih za elektroinstalaci.jsiki material. Ni Iidkljiičje, dd so se že v tem prvem Ireniilku, ko )e marsikaj, kar je doslej veijdio, postavljeno na giavo, najbolje znašld listd podjetjd, ki so se ie doslej morala boriti za plasiranje svojih Izdel- kov, ker so imela močno konkurenco. Nekaterim drugim pa se bo maščevala njiiiova kratkovidna politika, ki Je mi- slila samo do jutrišnjega dne in se je predvsem izražala v želji po čimveijih dobičkih (toda ne za nove naložbe v pro- izvodnjo) ter v nesmiselni zaverovano- sti, da bodo izjemne ugodnosti trajale večno. Vsem tem preostane zdaj le ena mož- nost: da se čimprej skušajo prilagoditi novim razmeram in popraviti prejšnje napake, toda ne tako, kot nekatera pod- jetjd, ki zdaj skušajo reševati svoj polo- žaj — r neodgovornim zviševanjem cen. To zviševanje cen je bumerang, ki bo prav gotovo priielel njim samim v glavo. V novem gospodarskem položaju Je predvidena podražitev samo premoga, gradbenega materiala In nekaterih indu- strijskih prehrambnih proizvodov, torej le lam, kjer (Jre za objektivne težave tn so rene bile doslel znatno nižje kol na sve- tovnem trgu. Marsikje pa bodo morali proizvajrticl cene znižati, tako na orimer nri tekstilu, pihištvu, strojih in drugem kovinskem blegu na tudi cene nekaterih surovin bodo nižje. Računamo lahko, da bo naše tržišče v bodoče bilje založeno z razn'm blagom, ne le domač'm, tern več tudi iz uvoza, kalti ta naj ne bi pom^n'ï samo dooolnit\'e domačn industriie. temveč nal bi služil kot tzoodbuda tei industriji, (Nadaljevanje na 3. strani) PTUJ, 27. JANUAR Ш1 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 LETALSKO-MODELARSKI KROŽEK V KIDRIČEVEM V Kidričevem izdelan avion EraTÍc Zagcršek v letalu Letalska dejavnost v Ptuju se iz leta v leto vse bolj širi in postaja vse bolj množična. Po- sebno zanimiv in priljubljen šport za našo mladino in pvodmladkarje je letalsko modelarstvo. V občini Ptuj skoraj ni šole, kjer ne bi deloval letalsko-mo- delarski krožek. Med najaktivnej- še spada krožek v Kidričevem, ki šteje 40 članov podmladkarjev, vodi pa ga nekdanji padalec Za- goršek Franc, njegova desna ro- ka pa je sodelavec tov. Elzner, oba člana kolektiva tovarne Ki- dričevo. V lanskem letu so izde- lali 60 raznih letalskih modelov. Krožek je zasedel tudi prvo me- sto na aeroklub&kem tekmova- nju v Moškanjcih. Posebno p>resenečenje pa je pripravil krožek za mlade in sta- re, ko je pred dnevi postavil pred šolo v Kidričevem miniaturno športno letalo »Абго-2«, ki se skoraj nič ne razlikuje od pra- vega letala »Aero-2«. Ko so malo letalo pKxstavili pred novo šolo, je bila v Kidričevem prava sveča- nost in veselje ne samo za pod- mladkarje, temveč tudi za od- rasle. Leita.b bi löhiko letelo in je iizde'latno s preciznostjo mladih rok, katerega rojstvo je v delavnici nove šole v Kidriče- vem. Za izdelavo tega letala, ki ga vidimo na sHki, je bilo po- trebno na stotine in stotine ur pridnega dela, marsikateri dinar je bMo treba priložiti iz svojega žepa in marsikatero uro proste- ga časa za uresničenje sanj pod- mladkarjev. pravi tov. Zagoršek, konstruktor letala in vodja krož- ka. Finančno pomoč za razvoji" krožka pa so dobili tudi od sin- dikalne podružnice tovarne. Tudi vodstvo tovarne je z velikim ra- zumevanjem vsestransko poma- galo z raznim materialom. Upra- v:teljstvo šole je dalo na razpo- lago delavnico in orodje in tako se je rodilo s pomočjo vseh — našo letalo ».Aero-2« — ponos krožka. V krožek pa se včlani vedno več ljubiteljev letalskega športa. G. A. Sindikalni koledar V scbcto, 28. januarja 1961, ob 20. uri bo letni cibčni zbor sind - kalne podružnice Doma duše'vno defektne dece Drmava. Občnega zbora se brsta udeležila član Re- publiškega siveta za Slovenijo Jože Križanč-č in tajr-k Občinskega sindikalnega sveta Feliks Bagar. * V ponedei'jek, 30. januarja 1961, ob 16. uri bo na Obč nskem sindi- kalnem svetu X. redna seja pred- sedstva Občnskega sindika^lnega sveta. Predsedstvo bo na svoji seji rai/pravljailo o nekaterih prob cmih telesne kulture in špcrta. o osnut- ku praivilm ka pravne pomoči in o osnutku pravilnika o poslovanju d&Iavskega kluba. * V tnrek. 31. januarja 1961, ob 14. uri bo v Ptujski t;skarni pred- volilna konferenca sindckarne po- družnice. Krnference se bo udele- žili čan predsedstva Občinskega sind kalneqa sveta Franc Vučak. * V torek, 31. januarja 1961, <-b 16. uri ho na Občinskem s ndiikal- nem svetu Ptuj I. redna seja od- bora za prcslavo 1. ma.ja in raz- vitja prapora sind'katcv ptujske komune. Na seji bo izdelan pro- gram v zvezr z letošnjim prazno- vanjem l.maja in razvtjem pra- prra, ki bo v okviru praznovanja 20. obletnice ljuiske vstaje ★ V petek, 3. februarja 1961, ob 16. uri bo pričel v vel ki dvorani Občinskega komiteja ZKS Ptuj 7- dnevni seminar predsednikov de- lavskih svetov in predsednikov upravnih odb-rov. Iz prcigrama in zapiskov ' ObSS Ptuj Pravna služba obč. sindikalnega sveta Plenum oibčinskega sindikailnega sveta Ptuj .jie na svojem tretjem rednem zasedanju sklenil ustano- viti pravno službo za člane sindi- kata. Pravna služba bo pvoskvaja 'pri občinskem siindikalnem svetu ter bo nudila brezplačno pravno pomoč vsem članom sindikata. Re- ševailia bo tudi vse pritožbe, ki jih ibodo aam sondikata naslovili na ■cibčinski sindikailn: svet Ptuj in pravno službo. Pravna služba bo poslovala en- krat tedensko v popoldanskem času na sindi kalnem svetu. V tem času bedo lahko člani sindikata dcbiv&li razne pravne nasvete s področja njihovih pravic iz zako- na o delcivnem razmerju, zakona o socialnem in zdravstvenem za- varovan .ju in drug h spornih vpra- šanjiih. Ob ustanovitvi pravne službe je plenum imenoval komisijo pravn? službe, v kateri so: Jože Erhatič, Viktor Makovec, Maks Rubin, Fri- do K'ančnik, Franjo Zmauc, Anton Kancler in Ivan Veda. Komisija bo na svoj.i prvi sej izdelala poslovniik dela in sprejela sklep o dnevu poslovanja. O dnevu poslovanja bedo člani sindikata obveščeni v prihodn.ji števiiiki »Ptujskega tedn ka«. — Pismena vprašanja in pritožbe pa lahko člani sindikata dostavljajo takoj na občinski sindikalni svet Ptuj, Trg mladinstkih brigad 4/1. OBČINSKI SINDIKALNI SVET. PTUJ Osemnajst mrtvih zaradi ženske v srditih bojih dveh afriških plemen za neko žensko v Nuadu- niji pri Umtata Transkeju v Južni Afriki je po poročilih policijskih oblasti bilo osemnajst mrtvih in deset ranjenih. Borili so se s srpi in noži. Kot je policija sporočila, nima ta spopad ničesar skupnega z izrednim stanjem v deželi Pon- do, kjer so se plemena uprla vlad- nim organom. Elektronski možganski defekt stavek: »Duh je voljan, toda meso je slabo« bi morali v New Yorku elektronski mož-gani iz an- gleščine prevesti v neki drug je- zik. Toda vse kaže, da so ti umetni možgani dobili »elektron- ski defekt«, kajti aparat je stavek prevedel takole: »Meso je {okvar- jeno, toda žganje je še vedno dobro«.,, > Že sedaj priprave na 1. maj P enum občinskega sindikalnega sveta Ptuj je rmenovali odbor za pripravo proslave 1. maja in raz- vitje prapora občnskega Sindikal- nega sveta Ptuj, ki bo ob 20. ob- letnici vsta.je .jugoslovansikih na- rodov. V odibcr so biM imenovaTiii: Feliks Bager, Jože Skerlicivnk, Tene Pc.točnik, Hinko Levčmk, Karel Vobner, Franc Vučak, Tone Kplenko. Franc Zmiauc, . Viktor Prelög in Maks Seîxtnsèk. Odboî- se bo kma^lu sestal na svojo prvo se.jio, na kater: bo iz- delan podrobnejši načrt, vseh pri- prav na letenje praznevanjé pr- vega ma.ja ih razvit.je prapora ob- činskega sindikanega sveta. Kakšne bodo cene v bodoče? (Nadaljevanje s 2. strani) da izboljša in poceni svojo proiz- vodn.io. Kdcr se zakonom tržišča n» bo hotel pokoriti, ga bodo udarili po glavi. V pcflo.jih take proizvodnje, ko bo sleherni proizvajalec moral upoštevati ponudbo in povpraše- vanje, kajti k temu ga bo Srl'ilo de.>stvo, da bo potrošn k lahko iz- bira! v mnogo večji meri kot da- nes, bo igračkan.je s cenami, ka- kršnega sfKiiša.jo uprizoriti sedaj nekatera podjet.ja, nesmiselno. Vse to seveda ne bo veljalo sa- mo za proizvajalce, pač pa tudi za tiste, ki n.jiihovo blago posre- du.te.jo do potrošnika. Prav ume- sten .te na primer predlog pred- stavnikov teksti'ne industrije, ki meni.TO, naj bi sočasno z zniževa- n.jem cen v tekstilni industriji' znižali tudi cene v trgovini, ki te izdelke prodaja. Zaloge blaga naj bi popisali m zagotovili! egaliza- ci.jske sklade, iz katerih bi trgo- vina krila razfike med staro in novo cent) in takoj začela proda- jati tefistil ceneje. Ne scneM bi dovoliti, da bi trgovina najprej prodala stare zaloge po višjih ce- nah in še''9 nato začela prodajati nove po nižjih cenah. Kajti takrat bi Se po mnenju predstavnikov tekstilne iTndustriie uteanilo zgo- diti, da bi spravila v žep 10-c^d- stotno znižanje cen tekstila. K. L. CESTA MOŠKANJCI—POLENŠAK NE ZASLUŽI TEGA IMENA Tibolska cesta .je bila vse do leta 1933, ko So .io kcírenito pcpraviii, ptarv takšna, kakor .je zopet ssdaj. Po pravici povedeno, je bila ta cesta dobra vse do pred dvema '■storna. Sedaj pa so .jo težka ma- toma vozila tako z dé" ala, tako poškcdovaJa cestišče in nezakrite cementne cevi propustov, da sedaj zopet na daljš h relacijah o&ste prodvra na dan staro tibolska bla- to. Seveda je normalen prrmet na takšni cest: nemogoč. Vprašanje jie, kako se bo odvij^ail promet ob spomladanski setvi in v zvezi z odkupom lesa, kmetijskih pridel- kov. sadja ter drugega, če cîsta ne bo pravočasno temeljito po- prar.fjiena. " v-ta SEMINAR ZA ORGANE DELAVSKEGA SAMOUPRAV- LJANJA V petek, dne 3. februarja 1961, ob 16. uri; tema: Razvoj delav- skih svetov in njihova vloga v našem družbenem sistemu. Pre- dava Jože SEGULA. Predavanje bo v veliki dvorani Občinskega komiteja ZKJ, Ptuj. Ob priliki prvega predavanja se bodo pred- sedniki delavskih svetov in upravnih odborov podrobneje seznanili s podrobnejšim načr- tom sedemdnevnega seminarja in delom v študijsko-debatnih skupinah. Delavski svet trgovskega podjetja v Ptuju vabi сепјрпе po'trošniTke, ki so v letu 1П60 kupova'i živila in drugo v trgovinah »N.A-MA« m »KOLONl.ALE« na kontrolne nakupne knjižice, naj iste nemudoma cdda,jo tcgo- viinama zaradi ubračuna deleža. Knjižice oddajte najpozneje do 10 februarja 1961. Dan razdelitve deleža bo naknadno objavljen v »Ptuj- skem tedniku«. DELAVSKI SVET лшил .fr; ^icirivcii IÍ. VU^ÍC 50 krat preplaval ledenomrzlo Dravo v nedeljo, 22. januarja 1961, popoldne je bilo zbranih na no- vem cestnem mostu čez Dravo m na obrežjema nad mostom precej ljudi, ki so tcikrat zaman priča- kovali kopaica Tončeka Belšaka. Radi bi ga na lastne oči vide^ , kako se k;pa in plava po Dravi. Nskateri ga še niso vide'i, pa so si za to v^elii v nedal.io ma^'o ča- sa. To nedci.io je odšol Tonček domov v Haloz3 na obisk. v sobot-, 28. januarja, ob 14.30 bo Tančeit petdesetič v tej z'nn' preplaval Dr-avo. To je zs-nj kar lep uspeh vztr?.'nost: ;n \s3k- dnevmh vai v p-'maicyanju z'me n pri utrj"v£nju svojorji te'esa v hladni z'-ačni in vodni k" pot i cb —1 do —10. Tckraf (ja bo bržk ne opazova'o z mosta 'n cbrežja Dra- ve večjo štev lo glada cev. zlasti ker mu ncmersva пекчј k 'ekti- vov iz Ptuja dati oh priložnosti .«^kr-mna darüa ob ž-^l.v, da bi rstal do'qcletn I prij3tp!i D-ave, da bi jo lahko ob ugcdnejših priložnostih kot je zima ^e mnogokrat prepla- val in da bi mu ne pustila kakšnih posledic za poznejša leta. Zadnjič je imel Tonček prav, ko .je dejal, da .je v Ptuju gotovo še več ljudi, ki prenašajo v ko- palkah zimsko zračno in vodno kopel. Ni več nikako tajna, da se na bir.h večkrat ko'pa mlajši zdravnik iz Ptu.ja, ki želi, da nje- govega imena ne bi objavili. V tamkajšnji samoti ga je videlo v vodi že več sprehaja.cev, ki so se prepričal'«, da Tonček Be'šak v Ptuju ni osamljen pri svojevrst- nem utrjevanju. S tem !Г»а se še ne konča ¡krog preti mrazu utrjenih ljudi. Govo- ril sem z ženo, materjo dveh otrok, o Belšakovem utrjevanju v mrzli Dravi, pa je rekla: »To bi si še jaz upala. Hodim še sedaj besa po hiši in po dvorišču, z'a- st ko r bam in si nosim vodo. Tu- di cblečena sem izredno lahko in se kljub temu ne prehlad .n!« Ptujčani se še spominja.jo Kro- pfs. ki Se je tudi pozimi kopa-, v Dravi, »On se je ahkc к.ргЈ, ki ,;e na da« spil vsaj eno steklenico pr\ovrstnega vina.« mi je zatrje- val pred dnev. Ptu.jčan. ki je po- znal tudi pokojnega M:ho Plevn:- ka, uradnika, k se je tudi pozimi kopal v Dravi. On si po mrzli ko- peli v Dravi ni mogel privoščiti pr-boljškrv. Naenkrat ga je pr-- ielo. in podlege. je zahrbtni TBC. Tega n kdo ne privošči Tcnčeku Belšaku nit. drugim »h adnim« ju- nakom našega časa . Tonček pravi, da bi se rad v Ptuju v Dravi pozimi pomeril gle- de izdrž'jivostj in plavrnju čez njo z vsakem te vrste v domovini ali v rno'^'-mstvu. če bi kdo kdai cr- тап17>-а.' tako srečanje. Tega go- tovo še ne bo. pač pa bo mnogim gostcni. ki b"-!^ -orišH 12. febru- arja 1961 v Ptui ПЧ kurentovanje, po 12. uri rad s prep'avanjem Dra- ve dal prilcžn-st. da se bodo na fastnp oči prnpr'čali, da na ha'o- .ffih hrbih ne raste samo dobra vinska kap'jica. ampak tudi vroí^a kri ... VJ Mnogo dela nas se шУ Na plenumu občinskega sindi- ka'lnega sveta Ptuj je ob obravna- van.i.u problemoiv sindika'mh or- ganizacij zdravstvenih in prosvet- nih delavcev ter delavcev držav- nih ustanov bto predvsem poudar- jeno, da od notranjega življenja in organi zac i j.3 jaivnih služb zavisi, v kakšn^i meiri funkcije .javnih služb zadiovolijiuje.jo potrebe druž- bene skuipnost« in prebivaicev v komuni. Plenum je na osnovi ankete, v kater, .je sodelovalo nad dve sto članov sindikalnih organizacij pro- svetnih in zdravstvenih deilavcev ter na osnovi razprave ia plenu- mu sprejel med drugim zaključ- ke o or g ап'! za ci.jsko-peilitični ut rdd t vi n uveljavitvi sindikalnih organi- zacij zdravstvenih, prosvetnih de- lavcev in delav4;ev državnih usta- nov. kar naj bo ena najvažnejših bodečih naCog sindikalnega sveta. Posebno poromost naj sindikalne podružnice .javniih služb posvetijo reševanju notranjih medsebojnih odnosov. uva.jan.iu novega sistema nagrajevan .ja po delovnem uspe- hu, razvi.iain.jiu čm uspešnejših oblik družbenega upra'vfl.janja in iz0braže'vain.ja.. Na plenumu .je bilo ugotovljeilo, da v nekaterih usta- nicivah ne vlada.jo zdravi notranji odnosi, na kar .jie predvsem cipo- zoriila anketa. S tem v zvezi je po- trebno zagotoviti več tovarištva, delovne discipline n razumevanja. Plenum je posebno opozodd, da je nafoga delavcev v zdravstvenih ustanovah in ustamievah državne Uiprave razvi.jian.je čim plemenitej- ših odnosov do vseh državljanov m čim hitrejše reševan.]« njihovih zadev. Anketa sind-ikainega sveta .js po- kig-za'la, da kolektvi ustanov in za- vodov niso zaidovoiljni s sedanjim^ ebliikami družbenega samouprav- ljali .ja V tej zvezi je priporočil olenum čtm tesnejše sode-lovanje '■г vršnih odborov sundii.kailnih po- Skliiou.i«jb se naj skupne seje dnjžnic z upravnimi odbori. ■ SkLi- cuje.io se naj skupne seje, razgo- vori, posvetovanja. Ciani upravnih odborov se naj udeležu.j€.io se- stankov sindikalnih podružn c ''n se tako seznanjajo s probam', mnen.ji, predkig in željami član- stva kolektivov, ustanov in zavo- dov. Družbeno upravlja'n,ji9 .se naj v bodeče razvija tako. da bo po- stajalo čim bliž.je ko'ektivom in naj se v več .ji meri čuti upošte- vanje predlogov sindikalnih or- ganizacij. Nagrajevanje zdravstvenih n prosvetnih delavcev ter deavcev državnih ustanov se postavlja pred sindikalne p'družnice kot ena iz- med najodgovoriiojših p^'it'čn'h nalog. Nagra.jevanje po delovnem uspehu se naj uva.ja in razvi'.ja tako. da se bo predvsem nagraje- valo kvaHteLo> opravi .lenega dela, Drizadevnost. vestnost, str-kovne sposobnosti in plemen iti odno>s do državljanov. Uveljavljajo» se naj č;m pravičnejša meria, ki bodo izpodbudno vpMvala na slehernega posameznika, kvaiteto dela in človeški odnos do državljanov. V zivezi z dosedanj m doilom zdraivstveniih delavcev .je plenum ugotovü'l, da ti častno izpo'njujej- svo.je naloge in da si vsesbransk-; prizadevajo uresničevati svoje -ple- meniite dolžnosti v skrbi za zdrav- .је prebivalcev. Sprejeto je bii: priiporcčfilo. naj zdravstven delavci tudi v bodeče organizrajo m na- daiju.jejo z akcijami spl'-šn?aa pregleda šolskih otrok in prebi- va'stva v oddal'j en e jI-'h kraiih, kot so to izvedli v Vitomaroih. S ndrkalne organiizao je pr.-'svet- nih delavcev so po letn h občnih zborih pomembno napredovale in so^se uveljavile predvsem na pod- roč.iu reševanja najbolj perečih oroblemov Proisvetni delavci iz- vršuj^ejo izredno odgovorne na'o- oe, posebno v sedanj-m o'bdobni so-lske reforme. Rešiti boxio m^'- rali še vrsto oroblemov pri izobra- ževanju mitedih generac j. Šola Ho m-lra!a dati talko osnovno znanie. ki bo oimogočiilo obvladanje pro- cesa de'la m-deme industrija in ki je nujno pKotrebno v našem si- stemu socici'istične družbe, Do': pnC'Sivotnrh delavcev s-9 najbo'j vrednoti n S9 .fh nagrajuje čim pravične.je po nj hovem stvarnem prizadevanju in dciseženih uspehih. Po priporoči' ih. sprejetih na ple- numu. na i sindikane podružnico prosvetnih delavcev tudi v bodoče čim tesne je s- delujejo z drug mi organizaoijsmi na terenu pri re- revan.iu konkretnih problemov. — Vpliv dela in aktivnost pr:svetn:'h d;ile(vcev se naj posebno odraža na razvijanju scoiaM?tične mise'- nost«' kmečkega prebiva'stva n napredku va;'. Prosvetni delavo naj tudi v bodoče čim tesneje sf- delujs.io z d^'avôk- univerzo in nadi.1o vsestransko p m č izobra- ževa nim centrom, izobraževsnju od-as'íh in razvijanju kulture. Novi persoektvni račnt za od- dobje 1961 — 1965 naj up-šte-va najakt'ja'ns.'šs prcb'^^me v zdrav- stvu m v šn'ctvu. Pospbn-' se naj upcšt=va i-'gradn.ia stanovanj, teh- nična oprema zd-avstvenih ambu- l.ant in tehnična oprema šol. V zvezi s tem bi naj nadaljevali zbi- ran.je finančnih sredstev za teh- nično opremo ambulant in šol. Gospcdarskim erg ani zac jem ple- num prinoroča, naj s č m večjim" razum-vanjem p:dprejo zbiranje finančn h sredstev v te namer.«. V bodoče je potrebno še bol.^ skrbeti za str-r<'ovno usposablja- nje in izpcip-'njevanje zdravstve- nih in pro-vetnih delavcev ter de- avcev drugih javnih služb. Orga- nizrajo naj se raznovrstni stro- kovni teča.ii. semi-nar.ji in preda- vanja. Z načrtnim iz-braževanjem se nai kadri v zdravstvu, prosvet: in iavnih ustan'-vph čimbolj uspo- sobijo, da bodo laže obvladali svo- je naloge. Na predlog sind-ka.ln h podruž- nic prosvetnih delavcev plenum predlaga občirskemu cdb-ru SZDI ■n delavski univerzi Ptuj, naj or- ganizirata s°m-nar za predsednike šo:skih cdbciixv. Same tako bo po- stalo delo bo jše in bodo laže iz- p-''n.jevali svoje naloge. Phnum je nadalje še sklenil ustanoviti nove sindikalne podruž- nice: p;družnico mestne lekarne, podružnico reševane fx>staje in o.-'družnico katastra. Uravnavanje medsebojnih odno- sov in življenja v družbi, zaščita zdravja preb'va'cev. zobraževanje ljudstva in zadovoljevanje njego- vih kulturnih potreb, socialna za- ščita, reševanje raznih zadev dr- žavljanov — vTse to so osn'vne funkcije javnih služb, ki rešujejo števlna vprašanja vsakodnevnega živl.ienia. V socialistični družbi so vse te funkc je prvenstveno usmer. .jene na izboljšanje življenjskih poqojev delovnih .judi. Realizacija vseh teh na'i.-g je v mnogočem dvisna od družbene zavesti in od- q-'vrrnost« l.judi, ki praktično iz- vršujejo funkcije javnh služb. Plenum je spre.jsil še vrsto dru- q h zakl.iučkov v zvezi z vzgojni- mi ustanovami, telesno vzgojo od- raslib. prazn-vanju 1. maja, usta- novtt\.i,jo pravne svetovalnice, ime- noval je upravni odbor delavske- ga kluba, k'misi.jo za delavsko m družbeno upraiv.janje ter drugo. Stron 4 PTtrJSKI TCBNÏIC PTUJ, .27. JA?ÍUAK 1961J NcÜsaj pred kcncem preteklega leta je občinski odbor Zveze bor- cev narodnc-osvobodilne vojne Ptuj iidal knjigo z na&kvom: Ptuj v bC'ju za Jćpše dni, k: jo je napi.- saLi Vida Rojic in cipreTn-i'.a Rezi- na Borko. Natisnila je knjigo Ma- ribcrsJo tiskarina v 1000 izvodih. Ka'kor je že iz nas'lova knjige razvidno, je njena vsebina posve- oma obd'cbju in borcem .z let pred in med drugo svebC'vno vc j- no, tere j gradiivu, ki ga je vedn • mînj, za katerega cbranstev pa bi vendare mcraü stcriiti vse, kar je v naš;h močeh, da bi lahko bodeči rcdrvi spoznali, »k?kj vsesplcšen. težak, p;žrtvovalsn, pa tudi plo- dov.4 je bil boj za social zem v Ju!:o~'.a>viji, ki je гајз! s'eherno pokraijino, mesto, vas,« ka'kcr je V pre lg: vom h knjig«, lepo zapi- sal dr: Jože Potrč. Avtorica je sv:.>5 delo opremila z u\x;dom z n&katerimi spošnim; p^idaLki o delu in cko! šu,' na ka- terega se nanaša, vsebina knjige pa je r£zdeljena na zaiključ&na p:.r!!av,u: Napredno gibanje p:d vodstvcai Krmumstične partije po !etu 1918, Nemštvo in btlenzem, pred fašist.cno invazijo, Okup:t:r vdre, Osvcbodi''na frcn- ta. S'..: vFa.;3.a:'riska — Lackcva če- ta, SIcvcn.lE.qcr ska četa v boju pr; >îostiu. C'xcpáibcr je hçtel adus ti upcr, Narodnocsvobcdilnio дЉапје PD letu 1942, Narodncc®v4>bodi!ni tisk, Kcmun-sfčna partija in SKOJ med K-kupacijo, Osvobodi na fronta in naircdnoosvobcdiilna vojsika, Spo- padi s scwazni'kom po letu 1942, Poslednje žrtve v boju za osvc'bo- ditev, Ptujsk. bcrci širom po do- movini. Dedan je tudi seznam pad- liih borcev s ptujskega cbm'cčja, tp.lcev in v nacistič№~h in ustašk h taboriščih p-kcnčanih rodoljubov in nasprotnikov okupacije, kakor tudi estai h žrtev fašističnega na- sii'ja in vojne. V navedenih poglavj'h avtcri'ca po vrsti obravnava začetke in na- daljevanje naprednega gibanja na ptujskem območju, preide na opi- sovanje hitlerizma na naših tleh m idpor naprednih sil prot; tej nevarnosti. Kratko poglavje je po- svečeno drgod.kcm pred fašistične invazijo m nadaljnje vdoru oku- OEtorjev. V F>o.qlavju Osr.iobcdiilna frcnta П315 seznani z zač:tki or- ganiziranega odpora našega ljud- stva v vrstah Osvc^O'di'lne fronte preti okupatorju, preide na Lac- kovo čet"- n njen poslednji boj pri Mostju. Ostala poglavja opi- sujejo narodnoosivcibodi'no gibanje po bitki pri Mostju, obravnavajc narodnorsvobodeilni tisk in organi- zacijske probleme KP in SKOJ med 'ku4oacijo. -Avtorica je naved^la tudi osnov- ne prdsitke o izseljevanju iz- na- ših krajev, o pr^cstovoljcih in rrio- bi!:iziranc;h NOV ter opremiitla knji- go z lepim, posnetki najvidnejših prvoborcev ptu.jskega pcdročja ter nekaj posnetki izdeltev tiskarskh tehniik in objektov, kjer so te de- lovate. Delu ni kcristilo, da je avtorica v pretirani štednji s prcstcrom često uporabljai'a telegrafski stiil ter se оте.ј-Ма res le na najosnov- nej.še podatke. Prav tako je škoda, da je b 'a knjiga nat sn.jena v ta- ko nizki nak adi, ki že gre preti Чопси. Kinečka knjigai je te dni po- slala na knjižni trg in svojim rednim naročnikom novoletno knjižno zbirko. Letošnja zbirka obseg^: Kmečki koledar, četrti zvezek Grafenauerjeve Zgodovine slovenskega naroda, Bevkovo zgodovinsko povest Umirajoči bog Triglav ter bogato ilustrirano knjigo Nekatera vprašanja naše- ga kemtijstva. Že po naslovih knjig vidimo, da je zbirka dokaj pestra. Naj si jo še nekoliko natanč- neje ogledamo. Koledar je kakor vsako leto urejen predvsem za naše kmačke bralce. Vprašanja iz kmetijstva obravnava kar v dveh rubrikah »Naše kmetijstvo na no- vih poteh« ter »Iz našega kme- tijskega zadružništva«. Med po- membnejšimi sestavki v obeh rubrikah naj omenimo Kmetij- ski inštitut Slovenije izpcd pe- resa F. Adamiča, ki govori o na- logah te znanstvene ustanove za razvijanje kmetijstva po znan- stvenih načelih. Ing. Bogdan Ža- gar pa govori v svojem sestavku o nä'logah inštituta za gozdno in KMEČKA KNJIGI 1961 lesno gospodarstvo pri pospeše- vanju gozdnega gospodarstva. Ing. Janez Sitar obravnava v po- sebnem sestavku kmetijsko pro- izvodnjo na družbenih pK>sestvih v Sloveniji. Zanimjv je tudi se- stavek ing. Viktorja Repanška o porabi krompirja doma in v sve- tu. Tone Hafner je načel v letoš- njem koledarju aktualno vpra- šanje o pomenu in nalogah za- družnih svetov kot samouprav- .nih organov kmetijskih zadrug. Dr. Emil Čeferin seznanja bralce s predpisi o izkoriščanju kmetij- skih površin, Jože Smit pa pri- kazuje, kako neka dobra zadruga spreminja podobo kraja. Kct običajno .so v koledarju tudi druge rubrixe, ki bedo ne- dvomno zanimale bralce. Koledar prinaša tudi več literarnih se- stavkov. Bogo Grafenauer objavlja v le- tošnji zbirki že četrti zvezek svo- je poljudno pisane Zgodovine slo- venskega naroda. Ta zvezek ob- ravnava obdobje začasne obno- vitve fevdalnega reda pod okri- ljem absolutne volje vladarja ter nastajanja velikih premoženj od protireformacije pa do srede XVII. stoletja. Zvezek je bogato ilustriran. Bevka naši bralci do- ■o poznajo. Poznajo tudi števil- na njegova dela. Nekaj večerov prijetnega branja ,iim bo nudila povest l'mirajoèi bog Triglav, ki je prvič izšla pred xakimi tride- setimi leti, § je ni bilo več rno-' gcče dobiti.' Kot večina pisate- ljevih del. se tudi ta povest do- gaja na Tolminskem. Pisatelj jo je postavil zaradi tedanjih raz- mer zd več stoletij v preteklost, v resnici pa se dogaja pod fa- šističnim vladanjem. Posebno zanimiva in za kmeč- ke bralce koristna knjiga ¡m je »Nekatera vprašanja naiega kme- tijstva«. V njej .»^ta objavljeni razpravi o nekaterih problemih kmetijstva, ki sta jih prispevala Boris Kraigher in .Jože Ingolič. Več kot pol knjige pa obsega bogat slikovni del, ki prikazuje kmetijsko dejavnost na območju vse Slovenije. Ta slikovni del za- jema vsé panoge kmetijstva «od poljedelstva pa do sadjarstva in ži\tnoreje. Precej slik zajema tu- di delo kmetijskih organizacij na našem območju. Zbirko toplo priporočamo vsem, ki se ukvarjajo s km-Dtijstvom. Nudila ,trm ho prijetno branje v zimskih večerih in obenem mno- go koristnih nasvetov za izbolj- šanje kmetovanja in neposredno s tem tudi življen,iskih pogojev. L. K. Skrbi za počitniške domove so se že začele Podjetje »Obrtnik« v Ljublja- ni je zaprosilo Občinski ljudski odbor Ptuj, da bi tudi letos z njim sklenil pogodbo za najem stanovanjske zgradbe,v Silu na otoku Krku za letovanje svojih članov kolektiva in njihovih otrok. DNEVNi SPORED ZA NEDELJO, dne 29. januarja 1961 6.00—6.30 Nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vie- mens-ka napoved in dnevni koledar. 6.30 Vedri zvoki. 7.00 N'apoved časa, poročila, precled tiska, vremenska na- poved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar iti prireditve dneva. 7.35 Ansambel na- rodnih pesmi in plesov ,,Kolo" iz Beo- grada pre- sebno pa še, če ga v taki lončeni posodi segrevamo, je posledica počasnega zastrupljanja človeko- vega organizma s svincem, ki se pod vplivom vinske in drugačne kisline sprošča z lepo pisane gla- zure taik.šne lončene posode. Strup — svinec — se nabira v organizmu tako dolgo, dokler ga ni toliko, da se pojavijo znaki hude, včasih celo smrtonosne za- strupitve s svincem. Tud; kuha- nje kislih jedi, vlaganje kumaric, paprike itd, za kisanje v tako po- .sodo, lahko dovede do te nevarne bolezni. Lončarstvo je pri nas do- mača obrt, k: je rodove zalagala s posodo zdaj boljše zdaj slabše kvalitete. Ljudje v Slovenskih go- ricah in Halozah so kupovali' In kupujejo lončeno posodo, ki jim često služi kot edina posoda za kuhanje in pitje zlasti zaradi svo- je cenenosti. Lončarji polivajo lončeno do- •sodo z glazuro, ki je se.stavlj.ma iz kvarca, natrijevega bikarbo- nata in svinčenega oksida. Majo- lika — emajl vsebuje 45% svin- ca, nekatere druge glazure pa tu- di do 75 odst. Kakor že ome- njeno, se iz teh glazur zlasti pri segrevanju in kuhanju sprošča svinec, ki ga nato zavžijemo ali popijemo, preko .prebavni pa pre- haja v organizem in ga zastrup- lja. Zgodovina te bolezni je stara že nad 200 let. Že leta 1754 je James Lind svaril pred shranje- vanjem sadnih sokov v lončenrh posodah, pred 200 leti je tudi Meiklejohn opozoril na možnost zastrupljenja s svincem pri ku- hanju m pitju vina iz lončenih majolik. Leta 1931 omenja v An- gliji ugleden zdravnik, da je bila polovica vseh zastrupljenj s svin- cem, ki jih je bil v .^zadnjih 50 letih zdravil, povzročena s pit- jem vina. shranjenega v lončenih posodah. Pri nas. v Hrvatskem Zagorju in ostalih predelih Hrvatske, ki meji na našo repu- hl' ko, je ta bolezen česta in so o njej v zdravniški literaturi poro- cali tudi zagrebški zdravniki. lonckna posoda vedno nevarna Gotovo boste rekli: »Če je to nevarno, zakaj se potem dovo- ljuje prodaja tako lončene poso- de ?« Po jugoslovan.skih predpisih sme lončena posoda sproščati ob kuhanju 4 od.st. ocetne kisline, le 4 mg svinca, po angleških pa ce- lo le 2 mg. Takšne količine svin- ca so dovoljene, ker človeškemu organizmu še niso škodljive. Pn raznih lončarjih pa je seveda emajl različen in vsebuje več ali manj svinčevega oksida. Nadzor nad količino svinca morata vršiti pristojna higienska in sanitarna služba. Seveda bi se morala vršiti kontrola nad sestavom glazure tudi pri vseh zunanjih lončarjih, ki s svojo posodo zalagajo naš trg in jo prodajajo na sejmih. Zakaj smatram za svojo dolž- nost, da bralce Ptujskega ted- nika opozorim na to bolezen? Samo od jeseni 1958. leta smo zdravili na internem oddelku ptujske bolnišnice 25 primerov te bolezni. V glavnem so bili to srednje težki primeri, dva od njih pa sta bila izredno težka — eden od teh je bil prepeljan v bolnišnico popolnoma hrom, ven- dar ga je po 6-mesečnem zdrav- ljenju uspelo popolnoma ozdra- viti, drugi pa je kljub vsem na- porom, da bi se mu {wmagalo, bo- To število ni tako nizko, da bi ga smeli prikrivati, saj morda nikjer v Sloveniji niso v tako kratkem razdobju imeli prilož- nost videti in zdraviti tako veliko število teh kroničnih zastrupljenj. Z gotovostjo morem trditi, da je število, teh primerov še nepri- merno višje, vendar so to v glavnem lažje oblike te bolezni, primeri, ko si ljudje posameznih, morda šele začetnih znakov bo- lezni še ne znajo razlagati, jih ne smatrajo za dovolj važne, da bi zaradi njih iskali zdravniško pomoč, petem pa se nam žal vedno znova dogaja, da pride tak bolnik, ki je gotovo znake kro- ničnega zastrupljenja s svincem opazoval na sebi že več let, v težkem stanju na interni odde- lek. Važno je poudariti, da za- •strupljenje s svincem često ni samo po sebi nevarno ter bolnik ne kaže določenih znakov bo- iezni vse' do trenutka, ko slu- čajno zboli za kakšno drugo hu- do boleznijo, n. pr. pljučnico. Tekom takšne bolezni nastanejo v bolnikovi .krvi in njegovih tki- vih biokemijske spremembe, za^ radi katerih se mobilizira in -sprošča svinec, nagomilen tekom let v kosteh in organih bolnika ter dovede do nenadnega poslab- šanja splošnega bolnikovega sta- nja s tem, da se k znakom pljuč- nice pridružijo še vsi znaki hu- dega kroničnega zastrupljenja s svincem. Tako si torej razlagamo, zakaj ■so v.st znaki kroničnega zastrup- ljenja izbruhnili ravno v tre- nutku druge bolezni, ko pa je vendar bolnik pil in se hranil •z lončene posode več let, moi-da desetletja. V tem času je zbirai male količine svinca vse dotlej fiCkler ni bila mera polna in je bolezeri postala manifestna, huda in za življenje nevarna, dostikrat prav v trenutku, ko je organi- zem izčrpan od boja z drugo bo- leznijo. v Cl AVNI ZNAKI OBOLENJA Ako torej že uporabljamo lon- čeno pasodo za pitje,in kuhanje, moramo vedeti in poznati tudi glavne znake zastrupljenja s svin- cem. Delimo jih po organih, ki se na njih javljajo. Skoraj abso- lutno vedno pa je pri kroničnem zastrupljanju s svincem prisoten temnosiv rob na sluznici okoli zob. Razlikujemo štiri oblike te bo- lezni : Prva in najčešča je želodčno- črevesna oblika. Kaže se s hudimi krči v črevesju, dolgotrajnem zaprtjem, bruhanjem, občutkom napetosti ' v trebuhu, motnjami pri pu,ščanju vode itd. Druga .je živčno-mišična oblika, ki se kaže s slabostjo mišic, utrujenostjo, občutkom nemoči, nesposobnostjo gibanja v kolenih, ramenih, stopalih ter sklepih rok. Tretja je možganska oblika, pri kateri dobi bolnik možgan- ^ (Nadalievanje na 6. stranii PRIJATELJE LAHKO LOČI- MO OD POTUJČENCEV Smo v 20. letu po začetku naše Mudske revoluci je in to cbletnico bomo dostojno prosila-vHd. Spcmnili se bom'0 vseh težkih let vojne 1941—1945 in ná pozne.iša leta, za katera je dovolj dckaizcv, da smo ston.li mn-qo za svobodo in za hol.iše živl.|en.Tie našega 1.1ud- stva n svobcd'cl.jubnega frlovešt'/a. Grnbcvi .padlih b-rcev NOV in žn- tev fa.^i.sti'čnepa nasMja so še sve- ži in spomin nan.ie še ni zb>đf»l. Še vedno in .jasno se čuje rijihorv pozdrav: Smrt fašizmu — .Sivcbo- do narodv! K pisanju tega .sestavka mo je spodbudil nrnsvqdpo d-'fjod^k v trgovini. Sprmn'l mr je пч pre- davatelja, študenta » Alžira, ki je v dvrr^ni v Tkovpm dnmu pre- daval v slovpTiščini in v anglP- ščni o težkem živi len ju in špst- letnih borbah alžirskih rodnljubnv proti francoskemu foloniarzimu. Študpnt ir .Alžira je z znan.ipm s'rvenščiTip dokazal, da se Ijtid.ip, ki .sDCištuje.io naše na.rndp, nliho- vü zondovino, njihovo kulturo — skratka našo pri.iatplisko sociali- stlč»iD deželo, radi in hitro oaučl.lo tudi n.i'hovega jezika. V trgovino .je prišla oseba, ki že leta in leta živi v ckclici Ptu- .ja v smeri preti Ormožu. Pozdra- vila je v nemščini, kcit bi pn,šla v kakšno trgovino v Avstri.V ^iM Nemčiji. Ta pozdrav тг ne bi pre- .son^etil, če bi qa zgrivoril tuj gost. Zahtevala .je b'ago po nemško. Rekel sem .jii, da ne rai7;umem nemščine. Naj mi pove v .^loven- Š6ni, kai bi rada. Za^vfni.Ia me je: »Kaj .slovenščina, z nemškim jezikom se nekam prde! Spodnja Štajerska .ie itak nemška. Tako smo govorili prej n bcm tudi na»- prej!« Grede iz lokala je .s.ltcven- sko odzdraviila, nato pa še v nem- ščini poudariila: »Auf Wiederseh- en!« Veden.ie te .stranke v lokalu me .ie mo-'-no iznenadt'o. Taka pre- drzn st ni!,1ilep.4e legitimira ostan- ke potujčeticev, ki so prež veli med našim Ijud^vom despt- in dfsetlft.ifl in sn prezirali лче nje- govo nerodno brgafltvo ter prlza- devan.ie za svobodo in obsitoj. po- 'eg tega pa so hla^pčevako hva'ilí tn oboževa''( vse. kar jp tujepa. V d an a.4n.il J u godavi .ji, kl .je preži- vela re-voluoi.i'p, za teke odnose do mašega 'judatva n n.ieq-ve d'Cma- vine nI oipravičl'Ia. Lahko ^ih sma- tramo samo kot izzhenje. R. J. Ptička pozimi Ptička prezebla na okno prileti: »Otrök. za hip mi okno odpri! Da životek se drobni mi malo ogreje, zunaj je zima in burja, sneg veje. Vsa prezebla drhtim od mrazu hrane ne najdem; mrem od gladu!« Odprla okno je ročica mala ptički, na oknu drobtinic dala. Pobrala je ptička kar dobila ir/se nazaj na drevo je vrnila. Hvalia ti, otrok, . kar storil si za mé, spomladi ti bodem poplačala vsé.« PTUJ, 27. JANTJAR 1961 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 uspeh prvega letošnjega sejma v Ljubljani Tíc:kíGr¡i brsz voznikov Na poljih v Sovjetski zvezi so nedavno tega začeli uporabljati prve traktorje, katerih posebnost je, da jih ne upravljajo živi trak- toristi, ampak possbne radijske naprave. Prva pošiljka 10 traktor- jev, ki so jih izdelali v veliki to- varni poljedelskih strojev v Sta- lingradu, je že opravila globoko jesensko oranje na poljih kmetij- skega posestva »Oktober« v Ka- zakstanu. Radio-traktorji (tako jih imenu- jejo sovjetski listi, ki so poročali o novosti) orjejo v nekakšnih »konvojih«. Po štirje takšnj trak- torji se zvrstijo ob enem »klasič- nem« traktorju, ki ga upravlja ži- vi traktorist in le-ta vodi svoje vo- ^'lo, hkrati pa z brezžičnimi sig- nali upravlja še skupino štirih ra- dio-traktorjev. Traktorist vodi ra- dio-traktorje samo po prvi brazdi in jih nato ustavi, potem pa gre dalje vse samodejno. Robotske na- prave, ki so vgrajene v vsakem traktorju, same obrnejo vozilo in ga potem vodijo nazaj natanko ob prvi že izorani brazdj in tako da- lje vse dotlej, dokler ni njiva pre- orana. Prvi poskusi v Kazakstanu sp menda odlično uspeli, tako da me- nijo v SZ še to zimo začeti serij- sko izdelovati radijsko krmarjene traktorje za oranje polj. 320 milijonov dolarjev dnevno v Organizaciji združenih naro- dov so pred nedavnim objavili, da porabijo države na svetu dnievno 320 milijonov dolarjev za oboro- žitev. Od 14. do 22. januairja 1961 je b'i v Ljubljani VI. .s^pecLaliziran- sejem kcnfćikcij?, modnih tkanin in usnjenih iizdelkov »Moda 1961«, ki; je zairadi miodmh novcsti za novo m d no sezcn-o vzbudiJ v š ro- k:h vrstah vedno bolj zahtevnih potrošnikov izredno zanimanje. Prav nič mginjše zanimanje ni bii'o v vrstah samih razstavljavcev in prc.izvaja'cev, ki jih jie zi'asti zanimajo, kaj in v kaikšn: kva'ü- teti je priipravii'a konkurenca za novo mcdnr- s e zrno in kakšno je mnenje široke potrošnje o raznih raiZ;stavljenih proizvodih. lansdno je billa tudt zamimanje trgci.tnske mreže, ki je morala iz izredno bo- gH'tega .n pestrega sictrtimana naj- razncvrstnejših mednih prcizvo- dov skrbno izbirati in izbrati ti- sto, po čemer bodo letos zlasti ■po v praše vaili pe Grešniki, ki imajo zaradi višj^a :n stailno nairašča- ji:čer:a življenjskega star,dar da tudi vedno večje potrehe in zahte- ve v scdcibnem oblačenju. Vse to, zilaisti pa dejstvo, da je biil modni sejem že sredi meseca januarja, predstavlja ugod'ma po- goje za uspeh te medne priredi- tve. Doseženi rezultati so presegli vsa priöakov'anja. Talko lahko razumemo, da je razen 95 domačih razstavljavcev iz vseh republik lahko razstavljal le en švicarski prcnzvajatec spe- ciailnih kcnfekcijskih strojev. 57 RAZSTAVLJAVCEV PREJELO 227 DIPLOM IN KOLAJN Posebna komisija. Centra za so- dobno oblačenje in cipremo je oce- nila razne m;dne nr.vosti, ki jih j:e prsdiožiio 57 razstavljavcev (60 cdstctkov) v to oceno. Zarad: vedno večjdh zahtev pctircšmkov je tudi strokovna ktomisija upcrab la mncflo strožje kniterije pri oce- njevanju, a je zakadi občutnega zboljšanja kvaditete proizvodov vendaiT'le podelila 57 pcdjetjem 227 diplom in kcilajn za ngihcve najboljše proizvode. Podeljenih je biilo tako 104 zlatih, 80 srebrnih ter 43 brcnast h kolajn. PRIZNANJE POTROŠNIKOV V imenu p:trcšn.iikciv je posebna kcmi&ijia »Družine m gosp:dinj- stva« ter centra'ne'ga zaveda za napredek gosîKdinjistva pregleda- la vse razstavljene vzK>rce ter po- de'iia po si\x)jem posebnem krite- riiju 33 pcd.ietjem 55 p:sebn:h di- plom »Priznanje potrošniketv« za najbciljše njihove izdeike. Za metrsko blago je 13 razstav- ljavcev prejelo 22 diplom, za pe- rilo 5 podjetij 8 diplom, za p ete- nine 7 pcdjsttij 11 dip'om, a za k:nfekcijo je prejelo 8 podjetij 14 di;plcm. Med nagrajenimi pod- jetji je tudi 9 pcidjeitij iz drugih ropubliik. IZREDNO ZANIMANJE ZA MODNE REVIJE V času sejma .je bijlia i>et dn; dvđlorat dnevruo tudi modna revija, n sicer v največji ljubljanski dvcrairui. Namen te revije je biil predvsem prikazati nove barve in desene modnih tkanin, kaikor tudii nove kro.te konfekcij?, modne obu- tve, usnjene galanterije itd. Na skupno i 2 modnih revijah je biilo na.d 14.000 obiskovalcev, ka- te-nm je 46 {>edj€tij, med nj mi tuidi osem iz drugih republik, pri- kaz:vai"o svoje nove modne pr^^i- izvcde. ŠP Anehdote Pisateljico madame de Stael so vprašali: — Zakaj imajo lepa dekleta pri moških več uspeha kakor pamet- na? — Zelo preprosto, — je odgo- vorila, — je namreč zelo malo moških, ki bi bili slepi, zelo mno- go pa jih je, ki so neumni. Popularnega raziskovalca Roalda Amundsena so radovedneži neneh- no nadlegovali, naj jim pripovedu- je o svojih drznih dogodivščinah. Neki 4;ečni ženski je na vztrajno spraševanje odgovoril — Največ- je presenečenje sem doživel, ko mi je nekoč kar čez noč zrasla brada za dvajset centimetrov. — Kaj pravite? V eni noči? Saj to ni mogoče! — Pač, pač, je priki- mal Amundsen, — na severnem tečaju traja noč včasih šest me- secev. Mark Twain, poznejši veliki hu- moristični pisatelj, jih je kot de- ček nekcč spet pošteno dobil. Ko je oče odložil palico, mu je rekel: »Vedno, kadar te moram namaha- ti, tudi mene boli, morda še bolj kot tebe.« »Že mogoče,« mu odvrne mali Mark, »toda ne na istem mestu!« HUMOR PRAVILNO — Katere besede se v šoli naj- večkrat slišijo? — Ne vem, tovariš učitelj. — Pravilno si uganil. RADOVEDNOST Učitelj: Oksigen je nujno po- treben za življenje. Iznašli so ga leta 1773. Učenec: Od česa so prej živeli? Вгеж ï>e$ecl Naše zdravje SPANJE OTROK Razen jedi velja prva skrb staršev otrokovemu spanju. Mot- nje v spanju odraslih ljudi so v naši dobi hlastanje in živčnost zelo pogostne. Neredko kdaj pa prihajajo v zdravniške ordinacije zaskrbljene matere, ki se jim zdi, da so odkrile to zlo tudi pri svo- jih otrocih. To ni nič čudnega, saj spi vsak deseti otrok bolj nemirno ali pa krajši čas, kot ustreza pravilu. Še zdaleč ne tiči za tem ka^kšna bolezen. Razlogi za to so zvečine drugje: 1. Potreba po spanju je pri otrocih zelo različna; 2. Trdnost spanja ni niti pri malčkih tako velika, da bi mogli počivati v nemimi okolici; 3. Vzgojne napake povzročajo motnje v spanju otroka. Medtem ko novorojenček sko- ro brez prestanka spi in se zbu- di le ob obrokih, da takoj nato spet trdno zaspi, je povprečna potreba po spanju konec prvega leta starosti le še 12 do 14 ur na dan. Dve uri spanja več ali manj sicer nista zaželeni, vendar ni- mamo tega — če je otrok na pogled čil in zdrav — za' zname- nje bolezni. Na splošno bi pK>treboval leto dni star otrok poleg 12-urnega nočnega spanja še dve do tri ure opoldanskega pK>čitka. Neka- teri se , že zelo zgodaj, n. pr. že od drugega leta naprej upirajo, da bi spali opoldne. Tudi to ne govori za bolezen. Tako otroke je treba zvečer položiti eno uro prej v posteljo. Od četrtega le- ta starosti je pravilo, da otroci odklanjajo opK>ldansko spanje. Tesne stanovanjske razmere onemogočajo nekaterim staršem. da bi ločili otroško spadnico od svoje. Tak otrok nima pravega miru. Spanje otroka je sicer trdnejše od spanja odraslega človeka, je pa vseeno takšno, da otroka lahko prebudiš. Na vsak način bi bilo potrebno otroku najti prostor, kjer ni ropota. Tudi v zelo utesnjenih razmerah so še često neizkoriščane mož- nosti. Pogostni vzgojni napaki, ki povzročata motenje otroškega spanja, sta: otroka spravijo v posteljo — za kazen — ali pa ga vzamejo, če je miren, v naroč- je in ga prenašajo, dokler zo- pet ne zaspi. Oboje je treba od- klanjati, saj ogrožata strah, ka- kor želja po zopetnem prenaša- nju mirno spanje. Marsikateremu nemirno speče- mu otroku je že fx>magal nasvet: dajte otroku živalco iz blaga ali kekšno drugo mehko igračko s seboj v posteljo. Občutek, da otrok ni sam v postelji pomaga, da kmalu zaspi. Prijatelj in žrtve alkohola Lani so v Franciji porabili za alkoholne pijače 990 milionov sta- rih frankov. V Parizu so izračuna- li, da pride na vsakih petdeset odraslih Parižanov ena kavarna in da preko 800 tisoč Francozov po- pije dnevno vsak čez dva litra vi- na. S prodajo vina in drugih alko- holnih pijač se v Franciji preživ- lja preko 2,2 milijona ljudi. Alko- hol zakrivi več smrti kot tuberku- loza, 65 odst. vseh bolnikov v bol- nišnicah za duševne bolezni pa je bilo alkoholikov. Nihče noče biti Eichmann " Argentinska vlada je angažirala nekega poljskega režiserja, naj posname film o življenju vojnega zločinca Eichmanna. Vsi filmski igralci, katerim je doslej režiser doslej ponudil glavno vlogo v tem filmu, so ponudbo odklonili. Tragična tilatelija v Tel Avivu v Izraelu so prire- dili veliko filatelistično razstavo. Eden izmed obiskovalcev pa se je nenavadno zgrozil, ko je zagledal med razstavljenimi predmeti tudi dopisnico, ki jo je poslala njegova mati na njegov naslov, Пј pa niko- li prišla v njegove roke. Helena Heinemann je poslala dopisnico na naslov neke svoje prijateljice v Prago in jo prosila, naj bi dopisnico dostavila njene- mu sinu. Od tedaj je preteklo že 16 let. Dopisnico je mati poslala svojemu sinu iz zloglasnega tabo- rišča v Auschwitzu, od koder se ni nikoli vrnila. Proti trušču ktal Da bi prebivalstvo zaščitili proti truščem reaktivnih letal, so v Hamburgu zgradili prvo »zaščitno halo« v Evropi. V tej hali bodo letala ogrevala svoje motorje. Na ta način želijo 300 tisoč mešča- nom, pripraviti nekoliko mirnejše spanje. Hamburžani so gradite- ljem že v naprej hvaležni. Mikroskop, ki povečuje 200.000-krat v zavodu elektronskih mikro- skopov in avtomatov v Šumiji v Ukrajini so začeli z izgradnjo apa- ratov. ki povečujejo 20.000-krat. Če bi navadni črnilnik povečali do takšnih razmer, bi se nam zdel kot največja gora na svetu. Sposobnost povečanja tega mi- kroskopa bo omogočila proučitev najrazličnejših predmetov, izmero doslej nedostopnih razdalj v no- tranjosti atomov in proučevanje velikih molekul. Ta mikroskop bo- do uporabljali v biologiji, kemiji in v drugih vejah znanosti in te- hnike. Napoleonov klobuk v Makarskem Primorju je nad mestom Bera hrib čudne oblike. Ves je obrasel z gostim borovim gozdom in mu je samo vrh popol- noma gol. Med francosko okupaci- jo, v začetku prejšnjega stoletja, so prebivalci opazili, da sta podo- ba in videz tega hriba zelo podob- na pokrivalom, ki so jih nosili višji oficirji francoske vojske. Od tega časa imenujejo hrib »Napole- onov klobuk«. Namesto vizitke Iz parkiranega avtomobila v ZDA ja zmanjkal radioaparaL Lastnik avtomobila je čez nekaj časa na sedežu odkril fotoaparat, ki ni bil njegov. Aparat je oddal policiji, kjer so ga odprli in razvili film. Tako je policija že na sledi tato- vom, ki so se pred krajo slikali, ne sluteč, da je nekdo med njimi tako pozabljiv. \ Prvi je bil policist Neki graški policist je v prijet- ni družbi silvestroval. Dobri dve uri po polnoči se je odpeljal z av- tomobilom proti domu, seveda ne- koliko novoletno razpoložen. Vse bi bilo v redu, če se na nekem križišču ne bi zaletel v vojaški tovornjak. Službujoči policist je takoj stopil h kolegu in kajpak opazil, da je vinjen. Kolega gor, kolega dol, naredil je prijavo. Vinjenemu vozniku so odvzeli voz- niško dovoljenje, razen tega pa je v službi še suspendiran. Omenjeni policist je bil prvi, ki je v letu 1961 zakrivil prometno nesrečo v Avstriji. Nòvi pojmi v merski tehniki v merskem izrazoslovju se je nedavno tega pojavilo nekaj novih pojmov: nazivi »tera«, »giga«, »nano« in »pico« so oznake, s ka- terimi bomo poslej označevali ze- lo velike in izredno majhne koli- čine. Te najnovejše predpone v merskem izrazoslovju je na zad- njem zasedanju sprejel Mednarod- ni urad za mere in s tem se je število takšnih predpon, ki jih je bilo doslej v rabi osem, povečalo na dvanajst. Kaj pomenijo te nove predpone v merskem izrazoslovju? Tera pomeni trilijon, giga pome- ni milijardo, nano pomeni milijar- dino, pico pa pomeni trilijonino — vse seveda v zvezi z določeni- mi merskimi enotami (1 gigavat na priliko pomeni milijardo vatov in podobno). Naj torej naštejemo vse sedanje predpone (prejšnje in nove) in naj hkrati ponovimo, kaj vsaka od njih pomeni: TERA — 1,000.000,000.000.000.- 000 (trilijon, t. j. število z 18 ni- člami) GIGA — 1.000,000.000 (milijar- da. 9 ničel) MEGA — 1,000.000 (milijon) KILO — 1.000 (tisoč) HEKTO — 100 (sto) DEKA — 10 (deset) DECI — 0,1 (desetina) CENTI -- 0,01 (stotina) ■MILI — 0,001 (tisočina) MIKRO — 0,000.001 (milijonina) NANO — 0,000.000.001 (milijar- dina, 9 mest za decimalno vejico) PICO — 0,000.000.000.000.000.- 001 (trilijonina, 18 mest za deci- malno vejico) Poslej bomo torej razen o kilo- merih, hektolitrih, milimetrih in mikronih čitali in slišali tudi o terametrih (trilijon metrov), pa o gigaciklih (milijardah nihajev v pekundi), nanometrih (mliijardi- nah metra) in o picolitrih (trilijo- ninah litra). Znanost in tehnika postajata iz dneva v dan vse bolj natančni, pa potrebujeta zato tudi vedno več merskih pojmov! VL SPECIALIZIRANI SEJEM Dežela W a 11 a Disneya Eno uro vožnje z avtomobilom od Sacramenta, glavnega mesta ameriške države Kalifornije, leži »najsrečnejša dežela sveta«, če lahko verjamemo prospektu, k; vabi ljudi v Disneyland — deželo, ki jo je ustvaril Walt Disney za velike in majhne otroke. S tež- kimi milijoni (ki so se izplačali), bujno fantazijo in velikm štabom arhtektov, slikarjev, scenaristov in drugih sodelavcev je ta nekro- nani kralj risanega filma ustva- ril na 65 hektarov velikem ozem- lju pravljično deželo, v kateri se prepletajo preteklost, seda- njost. bodočnost in pravljica. Kateri odrasli še m n:koli sa- njal o tem. da bi se vmil v svoj otroški svet? Disney je ta sen uresničil. Ta Disneyeva dežela se zdi kot električna železnica, ki jo je nabavil očka svojemu sinku zato. da bi se lahko sam z njo igral. Da bi ustvarili muzej na pro- stem, so Disneyevi sodelavci pre- potovali vseh pet kontinentov sveta. S seboj so prinesli origi- nalne kruhovce, ovijalke in orhi- dejine cvetove z Amaponke, ki- tajska pritlikava drevesca iz Hong-Konga, redke puščavske rastline in divje zveri iz Afrike, kaktuse iz Avstralije. Prebrskali so vse ameriške muzeje in pod- stre.šja starih hiš. povabili so strokovnjake za vesoljske polete, k. so ustvarili »svet leta 2000«. Hollywoodski filmski arhitekti, ki so bili desetletja vajeni gra- diti po starih slikah, fotografijah in načrtih kulise iz platna in le- penke, so zdaj prvič ustvarjali v kamnu, apnu in opeki. Na dese- tine starins1i ni nič zastonj. Za vsako atrakcijo mora- te plačati posebno vstopnino in razen čudovitih .stvaritev holly- wood.sikh .scenan'tîtov morate po- žirati tudi kričeče reklam^ pod- jetM. ki pri.sppvajn v t^m. da go- snrdarsko podjotje »Disneyland« uspeva in prina.ša nieoovemu ustvarjalcu velike dobičke. stri?" ^ PTUJSKI TEDNIK PTL'J, 27. JANUAR 1961 Oiliiiliifi linilsici si^^er Р1ш Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih cdborih (Ur. Irst LRS. štev. 19-88 52) ter 49. in 47. člena zakona o proračunih m o finan.siranju samostojnih za- vodov (Uradni list FLRJ, štev. 52-847/.'ï9) je Občinski ljudski odbor Ptuj na sejt občinskega zbora in na seji zbora proizva- jalcev. dne 28. decembra 1960 sprejel ODLOK o začasnem finansiranju potreb občinskih organov in zavodov v prvem tromespčju leta 1961. 1. člen Potrebe občinskih organov in zavodov se v prvem tromesečju leta 1961 do sprejetja občinskega proračuna finansirajo na podla- gi občinskega proračuna za leto 1960. 2. člen Izdatki v tem času lajhko zna- šajo največ 25 odst. izdatkov ob- činskega proračuna za leto 1960 in se smejo izvrševati рк) nje- govih splošrah določbah. 3. člen S sredstvi, dolo>čenimi v 2. čle- nu tega odloka se mora l^rven- stveno zagotoviti kritje osebnih izdatkov. 4. člen Izdatki po tem odloku so se- stavni del občinskega proračuna za leto 1961. 5. člen Določbe tega odloka se ustrez- no uporabljajo tudi glede dotacij za finansaranje potreb občinskih samostojnih zavodov in skladov. 6. člen Ta odlok začne veljati 1. janu- arja 1961 in se objavi v »Urad- nem vestnikij 0'kraja Maribor«. Štev.: 01/1-31-75/1-60. E4uj, .dne 28. decembra 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: LOJZKA STROPNIK, I. r. OBČINSKI LJl^DSKI ODBOR PTUJ Po 12. členu zakona o službi za zaposlevanje delavcev (Uradni list FLRJ, štev. 27-373/60) in po pred- hodnem sporazumu z Občinskim ljudskim odborom Ormož je Ob- činski ljudski odbor Ptuj na seji občinskega zbora in seji zbora proizvajalcev, dne 28. decembra 1960 sprejel O D I. O C B O o ustanovitvi skupnega Zavoda za zaposlevanje delavcev na ob- čini Ormož in Ptuj 1. Ustanovi se skupen Zavod za zaposlevanje delavcev za občini Ormož in Ptuj (v nadaljnjem be- sedilu: zavod) kot samostojni zavod. Sedež zavoda je v Ptuju. 2. Zavod opravlja naloge, ki so določene v zakonu o službi za zaposlevanje delavcev (Uradni 1. FLRJ, štev. 27-373/60). Pri opravljanju svojih nalog sodeluje zavod s pristojnimi, državnimi organi, zavodi ter go- spodarskimi, družbenimi in dru- gimi organizacijami. 3. Zavod gospodari z osnovnimi in drugimi materialnimi sredstvi, ki jih prevzame od Posredovalnic za delo Ptuj in Ormož ter s sred- stvi, ki si jih pridobi med svo- jim poslovanjem. 4. Dohodki zavoda so: 1. dohodki, ki se ustvarjajo na prispevk-u za zaposlevanje delav- cev; 2. dotacije iz proračuna občin Ptuj in Ormož; 3. morebitne druge dotacije. 5. Zavod ima tele sklade: 1. sklad za zagotovitev pravic brezposelnih delavcev; 2. investicijski sklad, 3. sklad skupne porabe, 4. rezervni sklad, 5. sklad za nagrajevanje. Način forsiranja in uporabe skladov se določi s pravili zavoda. 6. Zavod je pravna oseba. Zavod ima svoja pravila. Pra- ' vila sprejme svet zavoda, potrdi pa jih svet za delo Občinskega ljudskega odbora Ptuj. 7. Za uslužbence m delavce za- voda veljajo določbe zakona o javnih uslužbencih m zakona o službi za zaposlevanje delavcev ter predpisi, tzdani na podlagi teh zakonov. 8. Organa zavoda sta svet in di- rektor. Svet ima predsednika in 12 članov. Predsednika in 4 člane imenuje Občinski ljudski odbor Ptuj. 3 člane pa Občinski ljudski odbor Ormož; 2 člana delegira Občin- ski sindikalni svet Ptuj, 1 člana Občinski sindikalni svet Ormož, 1 člana pa Okrajni zavod za so- cialno zavarovanje Maribor. Di- rektor je po svojem položaju član sveta. Direktorja zavoda imenuje Ob- činski ljudski odbor Ptuj v spo- razumu z Občinskim ljudskim od- borom Ormož. 9. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za delo Občinskega ljudskega odbora Ptuj 10. ioIf 1- januarja 1961 in se objavi v »Uradnem vestnik-u okraja Maribor«. Štev.: 01/1-ZAO-5/B-61. Ptuj, dne 12. decembra 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: LOJZKA STROPNIK, 1. r. POROČILO o žrebanju dobitkov loterijske tombole Okrajneî;a odbora Rdečega križa v Mari- boru dne 22. januarja 19^1 v Mariboru. 150 dobitkov v vrednosti za 5000 din za srečke, k« se končujejo na številke; 749, 700, 143, 074 in 500. 1. NSU ,,Prima" — 29396 2. Televizor — 10102 3. Moped — 23575 4. Hladilnik — 15375 5. Električni štedilnik — 19114 6. Šivalni stroj — 16290 7. Kavč — 11939 8. Moško kolo — 20645 9. Žensko kolo — 26609 10. Radioaparat — 18814 11. Fotoaparat — 11972 12. Loščilec — 10307 13. Blago za moško obleko — 01487 14. Sesalec za prah — 25991 15. 2 volneni odeji — 28921 16. 2 preš. odeii — 04197 17. Električna pečka — 05617 18. Plinska peč — 07725 19. Lestenec — 13899 20. Dvodeina žimnica — 01343 Dobitke se bodo izdajali od 23. ja- nuarja do vštevši 22. februarja 1961 v pisarni Okrajnega odbora Rdečega kri- ža. Maribor, v Gregorčičevi ul. štev. 30 vsak delavnik od 8. do 12. in od 16. do 18. ure. izločene so sobote popoldne in nedelje ves dan. Za glavne dobitke plača dobitnik 15 % dohodnine. Okrajni odbor Rdečega križa Maribor NOVI DAROVALCI KRVI E>ne 17. in 19. januarja je bla organizirana akci.ja darovanja kr- vi v Markove h, Buf«ïvcih in oko- -lici. Aka.jio sta organizirala za Markovce tov. Alojz Strelec, za Bukovce pa tov. Franc Majer, — Vsem darovalcem in dtbrima or- ganizatorjema v imenu bo'.n'kcv iskrena hvala! Darovalci kn/i iz Mstrkovc :n okolice so: Cvetko Mar ja. Med- ved Nežka, Strelec Alojz, K^'5ta- njeveo Alojz. Horvat Elizabeta, Veršič Jera. Rep Marija, Poh' Barbara, Qglar Neža, Horvat Ma- rija, Strafela Marija, Munda Ma- rdlja, Ljubeč Marija, Vrtačn-k Ma- rija, Primcižič Ivana, Šmigoc Iva- na, Roškar Marija, MeglÜó Mqrija, Zavec Rozalija, Kolarič Ana, Hrga Neža. ^ Darovalci krvi iz Bukove s'->: Hr- žič Ana. Vavpotič Ivana. Lesjak Nežka, Vidovič Marija, Ze'lenik Bliza'beta. Foštnarič Marjeta, Si- rec Ronzali ja, Janžekovič Julijana, Šterba.l Marija, Markcvič Kristina. Kukovec Roza, Plohi Marjeta, Fi- singer Ana, Hameršak Oti'lija. Bezjak Oti.ija, Janžekovič Karc- lina. Kukovec Terezija. Žnidarič Ana. Kristovič Stana, Horvat Ma- ri.ja, Kovačič Ivana, Hrrvat Mar ja. Grešnik Ju'ijana, Kostanjevec Ma- rija, Prčilog Manja, Veršič Marija, Črešntk Janez. Verlak Jože, Ku- kovec Alojz, Horvat Janez, Bez- jak Janez. Horvat Franc. RDECI KRIŽ PTUJ SPLOŠNA BOLNIŠNICA PTUJ Osebna broniba ROJSTVA: dečke so rodile: Angela Sirec, Ptuj, Zagrebška 4; Antonija Irgl, Njiverce 5 — Sreč- ka; Katarina Beranič, Lovrenc 8 — Rada; Elizabeta Cenar, Dor- nava 122 — Tončka; Frančiška Cigan, Kidričevo 84 — Bojana; Elizabeta Lukman, Krčevina 9 Marija Majar, Bukovci 44 — Zvonka; Olga Radej, iPtuj, Pre- šernova 8 — Danila; Deklice so rodile : Mari j ja Ratek, M. Brebrovnik 33 — Marijo; Kristina Vnuk, Vodranci 47 — Erno; Marija VABILO Občni zbor šahovskega društva Ptuj bo v ponfdel.1pf<, 30. januarja 1961, ób 19. uri f mali dvoram občinskega komiteja ZKS Ptuj. Pdl ure po napovedanem času bo občn. zbor ob vsaki udeležbi članstva. ODBOR iHorvat, Desenci 7 — Marjano; Marija Juršek, iHrastovec 150 — Martino; Terezija Kramberger, Barislavci 3; Frančiška Cigan, Kidričevo 84 — Tatjano; Justi- na Piroci, Lancova vas g."! — Ire- no; Terezija Emeršič, Vel. vrh 50 — Marijo; Marija Jakob, Pe- stike 8 — Jožico; Marija Anto- lin, Iljaševci — Ireno. Korošec M. Budina in Crn- ko Matilda, Ptuj, Ob Grajeni 1; Zelenik Franc. Spuhlje 9 in Vrabl Marija, Stuki 11; Cafuta Stanislav, Ptuj, Can. 16 in Semen Ana, Ptuj, Srbski trg 3; Zajšek Ivan, Ptuj, Masarykova 3 in Vapotič Angela, Placar 37; Jabločnik Boris, Ptuj, Bezja- kova 14; roj. 1892, umrl 23. jan. 1961. SLAMOREZNICO PRODAM. Na- slov v upravi lista. PRODAM 32-BASNO KLAVIRSKO HARMONIKO. Vičava štev. 26, Ptuj. ENODRUŽINSKO HIŠO z manj- šim obratnim lokalom v Ptuju, Prešernova ulica, prodam. Na- slov v upravi lista. JAVNA ZAHVALA Zahvaljujem se upravniku DES Ptuj, tov. Horvatu Stanku ter celotnemu kolektivu za izkazano pomoč pri nesreči mojega moža Jožeta Jungerja, elektromonterja v istem podjetju. Junger Elizabeta s hčerko Jožico PobtTžje 103 Popravek Zahvala v prpjšn.ji številki se je nanašala na Marfcina CIGLARJA, uslužbenca pri občinskem ljud- skem odboru v Ptuju, ne va na Martina Ziglerja. Uprava VABILO Gasilsko društvo Ptuj bo ime'o redni letni občn zbor dne 28. ja- пиаг.ј;а 1961 ob 18. nri v gaedsikem domu z navadn m dnevnim redom V službi ljudstva — na pomoč! ODBOR 24. januarja 1961 nas je ne- nadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oČe in tast BORIS JABLOČNIK Ptuj, Bezjakova 14. Dragega pokojnika smo polo- žili k zadnjemu počitku na ptuj- skem pokopališču v sredo, dne 25. januarja 1961, popoldne. Žalujoča družina Jabločnik ter drugo sorodstvo ODGaannaaaDaLiULiLJUuaaonDnDauuuuuuuuuuuuuuuuL Slamo ali za steljo primerno seno kupi kme- tijsko gospodarstvo »Hal oze«, Ptuj jnaauaDDDDGuuGUüuuuuuuauaauuauQDaaaüüüuaaDL. S P O M T BREZ ZfMSKHOA TRENIN-GA BO SPmim TEŽKO TEKMOVATI Nogoaifcina sekcija NK »Dra- ve« v Ptuju si je v lanskem letu nabrala več izkušenj, ki ji bodo v bodoče zelo koristile, nekaj pa tudi takih, ki se letos ne bi sme- le ponavljati. Med pozitivne pK>stavke sekci- je spada nedvomno delo tistih funkcionarjev, ki so vzdržali v odboru celo leto in niso popustili kljub malodušju. Sem spada tu- di vse občinstvo, ki je prihajalo na tekme in objektivno ocenje- valo uspehe in napake igralcev. Predvsem pa je tu mesto tistih igralcev mladinske in pionirske ekipe, ki so igrali z veseljem, ko so dosegali uspehe, brez ma- lodušja pa tudi takrat, ko je zmagoval nasprotnik. Bili so brez deficitne bilance, čeprav so imeli malo dohodkov. Negativnih po,)đvov nikjer ne zmanjka in ne bi smeli reči, da jih je bilo pri nogometni sekciji »Drave« največ. Pri športu se je treba navaditi na uspehe in te- žave. Ob uspehih je bila sekcija deležna vse pozornosti in pohva- llllllllllllllllllllilllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ Ali jc lončena posoda res laiiko zdravju nevarna? (Nadaljevanje s 4. strani) ske krče, je nezavesten in lahko v takem stanju umre. Četrta je mešana oblika, pri kateri se krčem v črevesju pri- družijo različni živčni izpadi ev. ohromelost. Seveda to niso vsi znaki, po katerih more zdravnik ugotoviti kronično zastrupljenje s svin- cem, so pa v glavnem tisti, ki naj bi pomagali bolniku s slič- nimi težavami, da pomisli na možnost obstoja te bolezni, zla- sti še če opazi sam temnosiv rob okoli zob in če ve, da pije in kuha v lončeni posodi. Sam bolnik naj pride torej čimprej k zdravmiku ter ga sam ojxvzori na možnost obstoja te bolezni, saj s tem prištedi na dragoce- nem času, ki bi ga sicer izgub- ljali z morda nepotrebnimi pre- iskavami v smeri druge bolezni; zlasti često more tudi izkušenega zdravnika prevariti bolezen ta- krat, kadar prevladujejo pri bol- niku hude bolečine v trebuhu in se ni le enkrat zgodilo, da je tak bolnik zaradi suma na akutno vnetje slepiča že bil ope- riran. ZAKAJ SMO DOLŽNI OPOZARJATI NA TO BOLEZEN? Živimo v času napredka, kul- turnaprosvetnega dviga in dvi- ga življenjskega standarda naše- ga človeka, obenem v času, ko more zdra\'niška veda ozdraviti marsikatero bolezen, ki je do včeraj še veljala za neozdrav- ljivo, na drugi stram pa raste število obolenj, ki jih ne more- mo ozdraviti, če jih prepozno spoznamo ali če bolnik zaraii njih prepozno išče zdravniške pomoči. Zato je zlasti naša dolž- nost, da preprečujemo, pravo- časno spoznavamo in zdravimo bolezm. ki jih lahko popolnoma preprečimo in ozdravimo. Ралто pr: kroničnih zastrupi jen j ih s svincem je prosvetljevanje'naših ljudi izredno važno, saj se bodo brez dvoma kljub predsodkom, ki izhajajo iz konservatizfna, radi odrekli lončeni posodi m si na- bavili drugo — emajlrrano, alu- minijasto itd., če se zavedajo nevarnosti, ki jim od take po- sode eventualno preti. Tako bo naš človek razumel, da je pitje in kuhanje v lončeni posodi nevarno in bo žrtvoval nekaj več za svoje zdravje. KAJ JE ŠE MOGOCE NAPRAVITI? Namesto svinčene glazure bi se lahko uporabljala glazura iz boraksa. Težave pa so v tem, ker ^ za to potrebne specialne peči, ki razvijajo visoko temperaturo, teh pa naši lončarji nimajo. Zato se to za sedaj ne pride v po- st ev. Edina pot, ki bi vodila k uspe- hu, je torej za sedaj kontrola tehnološkega procesa pri prorz- vodnj; posode s strani higienske službe in sanitarne inšpekcije, ne samo na terenu lastne občine, ampak tudi — kakor smo že prej rekli — pri lončarjih, ki s Hrva- škega in dnjgih krajev svojo po- .^:odo dovaža,jo na naše območje. G-otovo se bodo na.ši l.judjc po- časi odrekli tej vrsti posode, vsaj za kuhanje in pitje vina. shra- njevanje kumaric, paprike itd. ter za to uporabljali drugo po- .sodo, ki bo morda nekoliko dražja, vendar pa zdravju gotovo neškodl.iiva. Prt tej bolezni je človek tisti, ki" lahko .sam največ napravi za svoje zdravje s tem. dà se stari tradiciji od- pove in si tako očuva svoje zdravje, skupnosti in sebi pa ce- sto prištedi velike izdatke. le, ob porazih pa je bila osam- ljena kot so vsi poraženi. Naj- ;to prištedi velike izdatke, liujše je bilo malodusje, ki se je f»rijelo več .odbornikov. Več »ki- t)icev«, je sekciji povzročilo pre- cej škode. Za bodoče delo je potrebnih sekciji več organiziranosti in po- žrtvovalnosti, boljše redarstvo pri igrah. V bodoče pričakuje NK Drava več opore in pomoči 3 strani Podzveze, ki je bila do- slej napram NK Dravi zelo re- zervirana. Na občni zbor, ki je bil v nedeljo 22. ni poslala pred- stavnika, čeprav je bil povab- ljen na zbor. Novoizvoljeni odbor si bo na- kopal precej dela. Uredil bo po- možno igrišče. Potegoval se bo za prostor razstavišča in za le- seno hišico, ki stoji na njem in ničemur in nikomur ne koristi. Uredil bo pobiranje članarine in poskrbel za reden zimski trening v telovadnici. Predvsem si bo prizadeval pridobiti nekaj novih članov. Za 1961. leto obstajajo vse možno-sti, da se sekcija organiza- cijsko utrdi in po moštvu pomla- di, da se uredijo odnosi z NK »Aluminijem« in da se »kibici« onemogočijo pri njihòvem raz- diralnem delu. Nedavni zbor je do podrobno- sti razčlenil vse dobre in slabe lastnosti v poročilu in razpravi ter je dal več pobud, priporočil in predlogov za letošnje boljše in uspešnejše delo. KOMISIJA ZA DELAVSI^O IN DRUŽBENO UPRAVLJANJE V zvezi z nadai1.jnjim razvojem delavsikega m družbenega samo- upra)viljanja je plenum občinske- ga sndikarnega sveta Ptuj ime- noval komisijo za delavsko m družbeno samc.upravljanje; v njej ko: Jože Šetguila kot predsednik in člani: Jože Križančič, Frido Klan^ čntk, Franc Keikiec, dr. Jože Neu- dauer, Milan Longhino in Stane Strelec. Komisija bo v deTovnih kolekti- vih goepcdarskih organizacij, za- vodov m ustanov proučevaila de- lavsko in družbeno samoupravlja- nje, oblike obveščanja in odloča- nja. V noviih pcgo.Tiih nadaljnjega razvoja delavskega in družben^cia samoupravljanjia bo .mela komi- sija še vTsto pomembnih in od^- govomih nalog. Pri naidailjnjem razvijanju se bomo srečavaCii z vrsto nov« h vprašanj in proble- mov. Prehajamo cd iizkiljucnecfa odločanja v predstavniških .ongai- nih, to je v delavskih svetih, na nove najrazliičnejše obliike uprav- Ijan.ja, ki bedo omogoč.ila, da bodo de'avci neqxiisrednio cd'ločaM v ti- stih gospodairski h in pToiZivodnih zadevah, k« jih opravljajo, in na osnovi, v kateri se .jim ugotav- ljajo tudi osebni dohodki. Pr: tem -se bodo pcstarvi.la v ospredje predvsem naslednja vprašan,ja : naön organizacije upravljanja, to je prenos pristoj- nosti na neposredne proizvajalce, ureditev materialnih odnosov in v naon organizacije posameznih služb in njihovih odnosov do sa- m'OUpravnih enot. PO VRTNINA: krompir 18— 20, čebula 100, česen 150, rdeča pesa 40, korenček 50—70, peter- šiij 60—100, luščeni fižol 70. špi- nača 160, kislo zelje 50, kisla re- pa 30, zelje v glavah 25—40, ohrovt 30, por 50—60, solata en- divija 100, črna redkev 40, rdeče zelje 40, kreh 100, zelena' 70, mo- tovileč 200, radič 150. SADJE IN SADEŽI: jabolka 35—60, orehi 340, suho sadje 50 —120, ZITARICE IN MLEVSKI IZ- DELKI: pšenica 35—40, koruza 35—40, proso 60, koruzni zdrob 50, ajdova moka 60, koruzna mo- ka 40, ajdova kaša 180. MLEKO IN MLECNI IZDEL- KI: mleko 40, smetana 200, sir 40—100, surovo maslo 600. PERUTNINA IN JAJCA: ko- koši 500—700, piščanci 600—700, purani 800—1400, jajca 20. Mestni kino Ptuj predivaja od 27. do 29. januarja ameriški barvni film »Od pekla do Teksasa«; 30 m 21. januarja ame- niški film »Potrmnefi angeli«; 1. ш 2. februarja angleški fiilm »Po- vest o dveh mestih«. Kino Zavre predvaja 29. januarja jugoslovan- ski film »Trd kcraike v prazno«.