Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. uredn.k Dušan Rebolj — tel. 20-71. lok. 151 — Tisk in klišeji CP »Gorenjski tisk« Ssiim GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIIEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ KRANJ, SOBOTA, 24. APRILA 1965 Izboljšati bomo morali izobraževanje sodelavcev v proizvodnji LETO IV. — 8. ŠTEVILKA Vse hitrejši razvoj naše industrije in delavskega samoupravljanja zahteva vedno večje strokovno in idejno znanje slehernega uprav-Ijalca. Izobraževanje visokega in srednjega kadra se v našem kolektivu dobro razvija in imamo že 10 odstotkov zaposlenih s srednješolsko in visokošolsko izobrazbo, kar je dosti več od povprečja naše republike. Ker je naša tovarna v rekonstrukciji, dobivamo v uporabo nove stroje in novo mehanizacijo. In ker je v podjetju še vedno mnogo nekvalificiranih sodelavcev — precej celo brez dokončane narediti. Predvsem bomo morali osemletke — moramo še marsikaj bolj izobraževati odrasle, da bodo kos novim delovnim nalogam. Novi proizvodni odnosi zahtevajo boljšo kvaliteto dela in cenejše proizvodne stroške, če bomo hoteli v bodoče še bolj uspešno nastopati na svetovnem trgu in kriti stroške polne lastne cenej Zato bomo morali vlagati več sredstev v izobraževanje odraslih. Delavce bi bilo treba bolj sistematično uvajati v delo, ko sklepamo z njimi delovno razmerje. Oba zbora občinske skupščine o letošnjem gospodarjenju Osrednja točka obširnega dnevnega reda druge skupne seje obeh zborov občinske skupščine Kranj, ki je bila v četrtek, 22. aprila, je bila gospodarjenje kranjske občine v lanskem letu in v prvem tromesečju letošnjega leta. Po podatkih, ki jih je pripravil skupščinski oddelek za gospodarstvo, se je v letošnjem prvem tromesečju količinska proizvodnja v industriji povečala v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 3,4 odstotka. Izvoz pa se je v istem obdobju povečal z lanskim kar za 47,3 odstotka. Vzporedno s tem so se seveda tudi osebni dohodki v gospodarstvu povečali letošnje prvo tromesečje v primerjavi z lanskim in sicer za 28,9 odstotka. To je le nekaj grobih podatkov. Več o tem pa berite v naslednji številki! Uvajalne seminarje bi lahko podaljšali in vnesli v posamezne teme bolj kvalitetno snov. Pri tem menim, naj bi še delavci v proizvodnji dali svoje predloge za nadaljnje izobraževanje članov kolektiva — neposrednih proizvajalcev. IVAN PINTAR Sodelavec Ivan Pintar iz mehanične delavnice meni, da bi morali izobraževati tudi starejše delavce podjetja, če hočemo v celoti izpeljati za-▼ četo rekonstrukcijo tovarne Še štirinaist dni do volitev v delavske svete I Dobrih štirinajst dni nas loči še od pomembnega dogodka, ko bomo na volitvah izbrati izmed članov kolektiva polovico novih članov delavskega sveta podjetja in delavskih svetov ekonomskih enot. Točnega datuma tokrat še ne moremo napovedati, verjetno pa bomo volili 11. maja! Letošnje volitve sovpadajo z obdobjem, ko v našem gospodarstvu že začenjamo uveljavljati ukrepe za prehod od ekstenzivnega v intenzivno gospodarjenje, zlasti pa v izdatnejšo mednarodno menjavo. Naš trg danes še vedno pretresajo najrazličnejši ekonomsko nesmotrni pretresi in precej naporov je bilo treba že vložiti, da smo jih deloma že omejili in da se stanje na njem le umiri. Ravnotežje med proizvodnjo in potrošnjo se je poslednje mesece namreč močno omajalo in kazalo je že, kot da smo docela pozabili na to, da ni moč več potrošiti, kot ustvarimo! Zakaj pišemo o tem? Zato, ker bo prav znotraj podjetja, v posameznih ekonomskih enotah sedaj glavna naloga članov samoupravnih organov zagovarjati politiko doslednega varčevanja s sredstvi ter kar se da smotrnega izkoriščanja surovin, razpoložljivih strojnih in delovnih kapacitet ter seveda tudi (Nadallljeivainije nia 3. stirainj) Kaže, da bomo naredili ta mesec okrog 1000 ton Izdelkov • Na tretjii strani objavljamo spet bo pnoilzivodinja diagram o gibanju zaiog surovin brez zastojev, in o gibanju same proizvodnje. diagrama, ki ponazarja gi- Na dan 19. aprila smo itmeli na- bttmU6 proizvodnje, se vidi, da v sladinje zaloge glavnih surovin: oairejenih .-izdelkov 81 itom .naravnega kavčuka, 282,5 t sinitetičnaga kavčuka (pri tem okrog 159 ton butila), 34 ton saj, 8 ton -korda in 63 ton žice. Pričakujemo sedaj nekaj naravnega kavčuka in korda in upamo, da ▲ »Ne moreni najti pravih besed, s katerimi bi lahko opisal radost spričo resnice, da sem dobil od kolektiva stanovanje!« je dejal Štefan Ferenčak iz pnevmatikame II, ko je prejel minuli teden ključe novega stanovanja v bloku ob gasilskem domu v Kranju. Potem pa je še dodal: »Iz vsega srca sem kolektivu hvaležen in menim, da je to najlepše darilo za 1. maj — naš delavski praznik!« Nadalinji kvalitetni korak v sistemu neposrednega samoupravliania Novi temeljni zakon o delovnih (razmerjili pomeni s svojimi določili o urejanju pravic in dolžnosti, ki jim je osnova delo, s prenosom teh neposredno na delovne organizacije nadaljnji kvalitetni korak v sistemu samoupravljanja. Že poznanim pogojem za obstoj delovne organizacije — ekonomska uspešnost, tehnološke in zdrav-stveno-varstvene norme — je dodal temeljni zakon o delovnih razmerjih še obveznost delovnim organizacijam, da v enem letu po uveljavitvi zakona s samoupravnimi akti regulirajo delovne odnose. Če torej delovna organizacija v omenjenem roku ne bo našla pri-mernili kriterijev za določanje posameznih pravic na osnovi dela, ki bodo hkrati tudi v skladu z našo ustavo in /temeljnim zakonom o delovnih razmerjih in če teh pravic ter dolžnosti ne bo ustrezno razčlenila v svojem statutu ter drugih splošnih aktih, bo morala pristojna občinska skupščina uvesti likvidacijski postopek delovne organizacije! V ■smislu načeil' naše zvezne ustave so 'deloma razmerja v m- V ponedeljek, 19. aprila je razpravlljal strokovni sivet tudi o proizvodnji v tem mesecu. Poročevalec Tone inž. Arzenšek — vodja službe za organizacijo proizvodnje — je povedal, da plan glede na dnevne zahteve izpolnjujemo, žal pa kljub temu ne bomo mogli narediti za april predvidenih 1.146 ton izdelkov. Ta mesec smo računali na 26 de-lovinih dni vključno s sobotami, zaradi pomanjkanja korda pa smo morali v prvi polovici meseca že tri izkoristiti kot proste. In ker -kaže, da bo tako tudi s četrto, bomo lahko izrabili le 22 delovnih dni! tekla 'ta mesec skladišču še vedno (prihaja (do hudih /nihajev. Tako smo odpre-mili oa primer 8. aprila le 13,4 t izdelkov, za nasprotje tega pa potem 13. apnila kar 58,4 toine jz-dellkov! ? (Nadalljetvainje /na 3. strani) Predsednik občinske skupščine Martin Košir o gospodarjenju v kranjski občini menita močno postavko planskih jo po normalizaciji odnosov na predvidevanj v naši občini. Zato njem. zavisi izpolnitev občinskega druž- V naši občini se bomo morali benega plana v veliki meri tudi letos vsekakor posvetiti vpraša-od tega, ali boste izpolnili svoj njem: plan za tekoče leto. Vsako niha- ______ proizvodnje nje in zaostajanje za planskimi obveznostmi povzroča tudi v občinskem gospodarstvu določena nihanja. Predsednika občinske skupščine Martina Koširja smo naprosili za razgovor, v katerem naj bi nam povedal, katerim problemom se bodo morali proizvajalci in samoupravni organi delovnih organizacij predvsem posvetiti, če hočemo, da bomo svoje družbene obveznosti v celoti izpolnili. Hkrati pa smo se tudi pozanimali, kaj sodi o težavah zaradi pomanjkanja 'Surovin, ki nam v »Savi« močno ovirajo redno proizvodnjo. Tovariš pred- njem fetošnjega d‘mžbkra„ m nataksm .stopiiu.dabipovsam. tičnasL ^ ;tako boimo tudi zadoščati samo samoupravni akt,. pri!menno ,vredlnotili kot svoje. De„ še zakon, ki vsebinsko določa temeljne pravice ih dolmosti, po- To je prizor z demonstracije, ki ji redno prisostvujejo novi so- Z delom, itn za- delavci podjetja med dvodnevnim uvajalnim seminarjem lobira skupnost'bo morala zato o vsem tem jasno iin odikirito spregovoriti, stvar naših strokovnih uslrezneTravne okvS položaj delovnih iljudi. Obseg pra- Sindikat pripravlja anketo o potrebah po otroško - varstvenih uslugah vic in dolžn.osti pa -bo samouprav- šem "^djcSpri^ljala^do z^-m dogovor delavcev, ki ga bodo « V poslednji številki našega lista ste lahko brali o predlogu sin- morali zapisati v in splošnih aktih. Novosti v zakonu 3 ’ ... K h, lenega cilja — vsak član kolektiva svoj,h statutih naj dobi SYoj status. delovni odnosi, ki izvirajo iz dela, pa odgo-delovmih varjaj-oče mesto v naši imiterni za- dikalne podružnice, da bi v našem podjetju sami ustanovili razmerjih m sprostitve, ki jih pri- konodaji! otroško-varstveno ustanovo — vrtec. Ta bi nudil nedoletnim otrokom člano\’ kolektiva med delom njihovih staršev' v tovarni primemo nego in nadzorstvo. naša, bodo postavile razvitost sa-moupraiviljanjia na veliko preizkušnjo. Tudi v našem podjetju! Pokazati bo moralo, da je samo- • K takšnemu razmišljanju me S je napeljal članek N. Luzar S »Samoupravni dogovor«, ki ga Danes pa izrabljamo priliko in govarjali v njej vsi člani kolekti- upravna zavest članov kolektiva * j® objavila 8. aprila letos »De dosegla tisto raven, ko njeni no- ® bivska enotnost«. Iz inljega sem vas seznanjamo z nadaljnjimi ko- va. Zato bo zahtevalo zbiranje po-raki sindikata. Ker ni moč kar datkov precej dela in naporov. silci niiso več zadoivolljirti s ša- tako, brez ustreznih podatkov pre- Zato pričakujemo, da boste vpra- blanlskiimi narmiamii. Admiimistra- • namreč črpal osnovne -misli, ki S zadevajo materialne in social- ceniti, koliko članov kolektiva bi šalnike tekoče vračali in da bo tlimo odrejanje pravic delavcev je ® al® pravice k zakona o delov-se posluževalo takega vrtca, se krog tistih, ki se pozivu za sode- v večini naših idelovmih organiza- je skupina članov plenuma odlo- lovanje v anketi ne bodo odzvali, čila pripraviti vse potrebno za iz- malenkosten! vedbo ankete o tem. Nanjo že sedaj opozarjamo, kajti le splošno sodelovanje in točno izpolnjevanje vprašalnikov, ki jih boste prejeli, bo dalo resničen pregled potreb, stališč in mnenj. Pri izpolnjevanju vprašalnikov, ki jah boste prejeli, bo zaželeno sodelovanje vaših zakonskih tovarišev. V krogu svojih domačih se boste najbolje pogovorili in odločili za svoja stališča. Anketa bo po vsej verjetnosti totalna, kar pomeni, da bomo od- GOapodarski Zbor republiške skupščine o preskrbi industrije... (Nadaljevanje s 1. silirani) cij že prava ovira madalljnjega razvoja samoupravilj anja, saj omo- • niih razmerjih, i.n ki mu • osnova osebno delo! DUŠAN REBOLJ je Mnenje k novici »Gume so, gum ni" v časopisu »Delo" • Pod tem naslovom je objavilo ljubljansko »Delo« 5. aprila letos protektiranjem. Delavnice za pro- • fotografsko novico, v kateri navaja pisec, da novih avtomobil- tektiranje so skoroda v vsakem • skih gum ni nikjer, medtem ko lahko vidimo starih, izrabljenih večjem mestu. Seveda pa je mo- • na kupe na vseh smetiščih. Avtor meni tudi, da je celo v izrab- gače .prdtekitirati le tiste izrab- • 1 j enih gumah nekaj uporabnega materiala, ki ga primanjkuje Ijene pnevmatike, pri katerih je • industriji gum, in da baje gumarska podjetja ne sprejemajo kordino ogrodje še nepoškodo- • odpadnih gum, češ da se to ne izplača. Ker so takšne trditve varno. 0 laične ter navajajo bralce na napačne zaključke, smo naprosili In če se ob koncu povrnemo k • Lojzeta inž. Sotlerja, da bi pojasnil stvar ter nam omogočil, da objavljeni sliki, bi lahko napisali • obvestimo tudi uredništvo »Dela«, kako je v resnici z odpadnimi kot podpis raje, kako bi se jim • gumami in njihovo uporabnostjo. Povabilu se je odzval in nam dalo podaljšati življenjsko dobo • napisal tole: — v primeru nepoškodovanega Podobno mnenje, kot ga je na- tik in ostalih izdelkov le v orne- kordinega ogrodja — s protekti- pisalo »Delo« 5. aprila letos, smo j enem obsegu! Sedaj opravlja to slišali že tudi več kot pred enim delo tovarna regenerata v Rumi, mesecem v nebi televizij skl od- ki je edina poklicana kot specia-daji studia Beograd, ko je novinar iizirami proizvajalec regenerata, celo navajal, da bi se dalo vse da odkupuje od podjetij za zbira-takšne gume popravljati v pod- nje odpadkov, kot je na primer 8 JAIC5 Kakšne prireditve še napovedujejo? Odbor za proslavo dvajsete obletnice osvoboditve v Ljubljani je že seznanil javnost s programom prireditev, katerih osrednja bo zborovanje samouprav-Ijalcev 8. maja v novi veliki športni dvorani v Tivoliju. Sicer pa bodo udeleženci in vsa naša javnost lahko prisostvovali še naslednjim prireditvam: Petega maja zvečer ob 20. uri bo v Ajdovščini proslava v počastitev ustanovitve prve slovenske vlade. Udeležili se je bodo odborniki občinske skupščine Ajdovščine, člani izvršnega sveta Slovenije, predstavniki skupščine SR Slovenije, preživeli člani prve slovenske vlade in predsedstva narodnoosvobodilnega sveta Slovenije, predstavniki takratnih političnih organizacij in upravnih ustanov, zastopniki narodnoosvobodilne vojske Slovenije ter gostje. Sedmega maja bo v Ljubljani Žalna slovesnost v novem spominskem parku borcev in talcev na Žalah. S tem bo dobila vsa Slovenija spomenik, ki bo dostojno počastil spomin vseh padlih v boju za svobodo našega naroda. Poleg osrednje prireditve — zbora slovenskih samoupravljal-cev 8. maja dopoldne v novi športni dvorani v Tivoliju — bodo v Ljubljani 8. in 9. maja številne kulturne prireditve, saj bo Ljubljana tiste dni na široko odprla vrata in poskrbela, da se bodo vsi obiskovalci v njej dobro počutili. Več o posameznih prireditvah bomo poročali v naslednjih izdajah! slovarja naših bank je v njenem j^jlhTkot so »Sava« Kranj, »Bol -»Di-nosT mSi trošene p^^ia- irmenu pojasnila Tatjana Merma, da so zadnje čase siplbh vse jugoslovanske banke predmet kritike. tike. Dokler ni bilo te, za predelavo gumijevih izdelkov v rovo« itd. Z omejitvijo uvoza reprodiukoij- ™ , , ...... skega materiala je naša gumarska odpadnih , .za5°;, ^er rrK>raJ° ^ ajati naj- jinldustTjja brez dvoma v težki si- regenerat, specializirane tovarne v bolj Meče gospodarske ukrepe. tuaciji 1Z katere si de)no p^aga Rumi, smo predelovali odpadke v Sedanji gospodarski sistan je ^ z iskalljem int- regenerat tudi v »Savi« in »Boro- namrec postavni gospodarske or korjgdanjem motramjiilh rezerv. Jas- vu« — seveda po improviziranih gamzacijc na 3 no je, da vpliva demoralizirajoče postopkih on z zastarelimi stroji. 80 'č-J3 dt-viiiznia sredstva pre- na ,ki stvari ne poznajo, tr- Ko pa je stekla proizvodnja v to- nesli marnje. . _ dlitev, da je tudi v izrabljenih gu- vami regenerata v Rumi, -smo se Ostah govorniki v razpravi so mab nekaj uporabnega materiala, z njimi dogovorili za odkupova-uigotavljailii, ida ibo devizno samofi- kj ga on-dustriji gume primanjikiu- nje naših odpadkov, -sami pa pre-nainciranlje najlholj konistiilo tistim je. Jz takih navedb bi mogel glede dielavo opustili-. Sproščene kotle delovnim organizacijam^ ki bodo na fotografsko novico v Ijubljan- uporabljamo sedaj za termično lahko na zunanjem tržišču uspeš- skem »Delu« slediti namreč zaklju- mehčanje sinitetičnega kavčuka, no konkuriral^-s svojimi^ izdelki ček, ida se nahaja nekaj uporab- ki ga moramo tudi v našem podri rogim proizvnajalcem,^ saj M to nega materiala za gumarsko indh- jetju še vedmo uporabljati, saj v pomenilo ugodne dobičke. Seveda sirijo preprosto pred mehanično sedanji kritični isituaoijii ne mo-pa bo treba postopoma odpraviti delavnico nekje na Dolenjskem, remo izbirati boljših in akonomič-vse izvozne olajšave, kot so razne kjer so fotografijo posneli, ali ce- n-ejlših vrat kavčuka, pri. katerih premiije n podobno. To bo pri- j0 v ra-zniih jarkih in smetiščih, takšno termično mehčanje ni -po-moralio delovne ongamiizacije, da^se kjer itake gume lahko najdemo, -trebnio. Primorani smo uporab-posvdtijo nadaljnjemu izkorišča- vendar pa ga -gumarska industri n ju notranjih rezerv od boljšega ja mti v sedanji težki situaciji ne burno. Skoroda bi bil podpis k tej sliki odveč, ali ne!? — Tabla pod streho opozarja, da je prostor samo za motoma kolesa, prizor pa kaže, da je tudi še za kaj drugega. No, in takih pojavov je v našem podjetju še precej. Koliko časa bo še tako? Ijati tiste, ki jih sploh lahko do- ranjem. Daljšo uporabnost oziro- montiranje, predpisan polnilni izkoriščam j a reprodukcijskega ma- izkorišča! teriala do boljše delitve dela med Zaradi takega pisanja oziroma kam lahko -podaljšamo življenjsko enotami in posamezniki. laičnega .publiciranja važnih stva- dobo z obnove tekalne površine Potem je posegel v razpravo re- ri din da se izognemo napačnim _____________________________________ pulbliški isefcretar za industrijo zaključkom ter preprečimo nego-D rago Dolmšek in opozoril na jx> dovanje in neprimerno kritikar-trabo, da se uvede prožnejše ob- stvio, moramo jamnosti -pojasniti like povezovanja uvoza surovin z predvsem: izvozom izdelkov. Hkrati1 pa bo 1. Gumenega materiala, ki je v treba hitreje sklepati med bankami in gospodarskimi uporabiti za izdelavo novih pnev-organizacijami, saj bo sicer odnos mat'k. Če se ga regenerira, ga uvoz — izvoz močno prizadet, lahko gumarska industrija upoira-Zauzel pa se je tudi za to, naj bi -bi pri izdelovanju novih pnievma-ddlovne oingamizaiaije še smotrneje ma -počasnejšo obrabo pnevmatik pritisk, predpisano obremenitev 2. Delno izrabljenim pnevmati- pa je mogoče doseči tudi z njaho- in druge zahteve, ki jih najdemo vo pravilno uporabo ter vzdrže- v vsakem prospektu proizvajalcev vamjem. Tu mislimo na pravilno pnevmatik! Štefan Ferenčak iz pnevmatikar-ne II je sedaj nadvse srečen. Po vztrajnem čakanju se je minuli Ko sem se pozanimal, v kakšnih vu in tudi sicer. Kdor ima ta pro- pogojih je živel doslej, je dejal: »S štiričlansko družino, kjer je blem rešen, skrbi in je sproščen množice se zato lahko posveča teden vselil v novo stanovanje — mlajši otrok star komaj dva me- delu na svojem delovnem mestu. pogodbe izrabljenih pnevmatikah, se ne da last podjetja - ob gasilskem do- seča, se ntživel v zasilnem stana- To ve,m kajti samega sem se večni u v Kranju. Ker sam pravi, da vanju tovarne »Inteks«, ki ga je krat zalotil med delom pri raz- je to -najlepše prvomajsko darilo dobiI? mo’a ie,na-. sodelavka tega mišljanju o svojih težavah zaradi sosednega podjetja. Vsi smo zi- neprimernega stanovanja, ko je veli v eni sami sobi z 9 kvadrat- potem tudi delo trpelo. Sedaj sem izkoriščale notranje rezerve ter se v proizvodnji specializirale na manj izdelkov iin večje serije, kar h: tudi močno vplivalo na znižanje lastne cene. Po razpravi nekaterih dragih poslancev je povzel besedo še predsednik gcisnoidarskega zbora Leopold Krese. Opozoril je, da je Oskrba gospodarskih organizacij z reprodukcijskim materialom še vedno jtsreča dn se zavzet, da se vsa prizadevanje v Izboljševanju takega stanja -uskladi, zlasti še sedaj, ko gre za racionalnejšo potrošnjo. DUŠAN REBOLJ v njegovem življenju, objavljamo razgovor z njim. Na vprašanje, kako se počuti, ko prevzema ključe novega stanovanja, je odgovoril: »Ne morem najti pravih besed, s katerimi bi lahko opisal radost spričo resnice, nosti da sem dobil od kolektiva stano- nimi metri površine in brez mož- štefanovo prvomajsko darilo te skrbi rešen, pa se bom lahko v še večji meri posvetil samo delu ter s tem tudi pripomogel k nadaljnjemu povečanju produktivnosti v podjetju!« ogrevanje s pečjo. Bilo P redno pa se je s ključem noje vlažno, saj nam je pomenilo vega stanovanja poslovil, sem no-vanje! Tiho sem upal in dolgo- kuhinjo, dnevni prostor in spal- vega uporabnika enega izmed naletu« želja se mi je sedaj izpol- nico. Velikokrat sem prestavljal ših stanovanj vprašal še, kaj me-nila. Iz vsega srca sem kolektivu pohištvo, da se zaradi vlage ne bi hvaležen in menim, da je to naj- razpustilo.« lepše darilo za 1. maj — naš delavski praznik.« n-i o naši stanovanjska zadrugi. Povedal mi je tole: »Že sama za-Potem sva pogovor zasukala na misel o ustanovitvi stanovanjske reševanje stanovanjskih vprašanj zadruge je med člani kolektiva v našem podjetju: O tem meni tako močno odjeknila, da sprva Ko je Štefan Ferenčak prejel ključe novega stanovanja, skoroda ni mogel verjeti, da skega standarda in zato zavisi od sevanja stanovanjske stiske prava je to res tega človekovo počutje v kolekti- in mislim, da nam bo uspela!« Štefan tole: »Stanovanje je osnov- skoroda nismo verjeli v uspeh te ni element človekovega življenj- akcije. Po mojem je taka pot re- »e štirinajst dni do volitev v delavske svete I (Naidaljetvaintje s 1. atraoi) samih sodelavcev za delo, ki bo obrodilo največje uspehe. Za razmetavanje teh dragocenosti ni več časa, saj nas čakajo v tem letu še zahtevne naloge. Pomislimo samo na svojo letošnjo družbeno obveznost, narediti 14.400 ton izdelkov in da potrebe, da se še bolj kot lani vključimo v izvoz! To bo prav gotovo osnovna naloga naših organov samoupravljanja. Zato jih bo treba utrditi in omogočiti samouprav-Ijalcem s primerno pripravljenimi seminarji ter drugimi ustreznimi oblikami izobraževanja pregled nad osnovnimi zakonitostmi, ki vladajo v gospodarstvu. Hkrati pa bo treba tudi zagotoviti pogoje, ki sproščajo pobude samoupravi j alcev in njihovih samoupravnih organov. Posebno pozornost bomo morali posvetiti notranjim odnosom in omogočiti v sleherni enoti, da pride do uveljavitve pobud in predlogov, če pomeni njihova uresničitev prispevek k izboljševanju gospodarfikih uspehov podjetja! DUŠAN REBOLJ dnevi v tednu Č F F 25o 15o loo 14o 3 120 O OT ^00 "O ° 8o > — --- ZALOGE SUROVIN V MESECU APRILU [ M M ] X. 7* £ — — n 9T .kav 5u k X .sej /IX e \y k z \ — — — — T ! - '■■rFR......., ...- kord GIBANJE PROIZVODNJE / no V 1 I L jnev \ 1 Kumulativno pl an = 1 oc %■ m .... /A r/ K f \ r V 7 1 1 1 Obiskali smo sodelavca, ki sta se ponesrečila v prometni nezgodi Kakor veste, sta se na službeni vožnji v Ljubljano pred tremi tedni hudo poškodovala v prometni nezgodi naša sodelavca prodajnih služb Vera Kert in Dušan Grabnar. V četrtek, 22. aprila smo ju obiskali nekateri člani kolektiva v imenu naše sindikalne podružnice. Najprej smo se pomudili pri Veri Kert, ki je še vedno v bolnici. Povedala nam je, da se kar dobro počuti in da je našega obiska močno vesela. Kakor mi, si tudi ona želi, da bi bila čim-prej spet v naši sredi. Nerada se spominja vseh bolečin od tistega grozotnega trenutka, ko je prišlo do nezgode. Ko smo se poslovili, smo ji v imenu sodelavcev zaželeli, da čimprej okreva. Potem smo se oglasili še pri tovarišu Dušanu Grabnarju, ki je že v domači negi. Tudi on se je razveselil našega obiska in med drugim dejal: »O, kako dobro je, če je človek član sindikata, saj se ga ta v težki situaciji spomni!« Tudi tov. Grabnar hitro okreva in tudi Že lahko tu in tam zapusti posteljo. Pravi, da je ležanja že sit in da si želi čimprej okrevati. Ob slovesu smo tudi njemu zaželeli, da se čimprej vrne v podjetje. In ko smo se vračali proti Kranju, smo se domenili, da v bodoče občasno obiščemo vse sodelavce, ki jih bolezen ali kar nesrečni primer priklene za daljši čas na posteljo! PAVEL GANTAR 1. 5- datum 12. 19. 26, 3o. Takole se je gibala proizvodnja v prvi polovici tega meseca in takole je bilo z zalogami glavnih surovin! Kakor vidite, smo spet zašli v velike nihaje pri odpremljanju gotovih izdelkov skladišču. Pa tudi zaloge surovin niso bile kdo ve kako spodbudne Kdaj bomo prenehali šablonsko planirali? S Tokrat objavljamo prispevek našega sodelavca Mihaela Čuhaleva • iz ekonom, enote pnevmatikama I. V njem razglablja o načinu, • po katerem v našem podjetju planiramo proizvodnjo in o po- • sledicah neredne preskrbe s surovinami oziroma polizdelki. Da bi S zvedeli tudi za drugo plat medalje ter s tem omogočili bralcem • izoblikovanje kar se da objektivnega mnenja, smo pred štiri- • najstimi dnevi prosili za pojasnilo še sodelavce službe za orga-0 nizacijo proizvodnje. Žal do zaključka današnje številke tega še 0 nismo prejeli in smo primorani nanj počakati do izida prihodnje 0 številke. UREDNIŠTVO Ne vem, če je katera proizvodna ekonomska enota delala v minulih mesecih tega leta res po planu, kot ga je določil planski oddelek? Da se je to dogajalo, ni vedno kriva ekonomska enota, temveč velikokrat tudi šablonsko planiranje. To je nekako takole! Za celo leto je določeno toliko in toliko kosov nekega artikla. Potrebno količino se razdeli na 12 mesecev in plan za določen artikel je postavljen. Ko ekonomska enota dobi plan v roke, ugotovi, da po njem ne more delati zaradi pomanjkanja materiala. Zato dela tisto, kar se ji zdi, da se ji najbolj izplača. Izdeluje artikle, tat so najbolje ponderirani in ima zato tudi lepe mesečne osebne dohodke. To ni edinstveni primer v proizvodnji! Veliko težje pa je tam, kjer se ne more proizvajati drugih izdelkov in stroji zato stoje. Delavci so le delno zaposleni in prejemajo zaradi tega manjše osebne dohodke — in ,to ne po svoji krivdi! Naj navedem samo primer, ki pa žal ni osamljen. V pnevmatikami I že tri mesece stoji preša za vul-kamizaoijo moped plaščev, plan zanje pa je postavljen! Je sorazmerno višji, kot bi pa smel biti. Ne vem, zakaj in kdo ga je potrdil? Zakaj je v plan postavljen, če tega izdelka ne izdelujemo? S tem jemljemo moralo delavcev na ostalih delovnih mestih, ki morajo zaradi tega res prijeti pri svojem delu, če hočejo, da je plan ekonomske enote dosežen. Bolje bi bilo, da takih izdelkov sploh ne bi planirali! Izgleda, da planska služba ni dovolj povezana z drugimi službami, ki vedo, katere surovine imamo v tovarni in katerih nimamo in kdaj jih lahko zagotovo dobimo. Šele takrat bomo lahko zahtevali od ekonomskih enot, da dosledno izpolnjujejo planske obveznosti. Do takrat pa naj bo plan postavljen res samo za tiste izdelke, za proizvodnjo katerih so surovine zagotovljene. MIHAEL ČUHALEV Zapisek k zboru volilcev Imeli smo zbor volivcev, na katerem smo evidentirali kandidate za bližnje volitve v organe samoupravljanja. Bilo nas je kar precej — več predstavnic šibkega spola in manj tistih, ki nosimo hlače. In seveda smo za tak zbor potrebovali tudi zapisnikarja, oziroma zapisnikarko, če se izrazim točneje. Saj je vendar to izrazito žensko opravilo, ali ne? No, in o tem bi rad povedal nekaj besed! Nekdo je opozoril prisotne, da moramo za reden potek zbora izvoliti zapisnikarja. Pogledi so begali naokrog, ko je padel predlog, naj bi prevzela to opravilo sodelavka M. Strinjali smo se s predlogom, ko je predlaganka odvrnila, da ni za to, ker da kaj takega ne zna in ni vajena. Spogledali smo se, saj pisanje zapisnika spet ni tako težko in zahtevno opravilo, ali ne? Še posebej, če ga zahtevaš od absolventa dvoletne administrativne šole! Nehote se mi je porodila predstava o tej šoli in o tem, kaj se absolventi na njej naučijo. Kolikor vehi, posvečajo pisanju zapisnikov precej časa ...! No, k sreči se je priglasila druga sodelavka, Sicer bi preteklo precej časa in še kaka nezaželena beseda bi padla. O dogodku pa sem še pozneje razmišljal. Kaže, da v naših medosebnih odnosih res tu in tam kaj šepa. Zato bomo morali posvetiti tudi tem več pozornosti, predvsem pa se vzgajati v zadostnem duhu osebne odgovornosti! Očividec Kaže, da Demo naredili ta mesec okrog 1000 ton izdelkov (Naidaljevamije s 1. straini) če bomo uspeli narediti v tem mesecu tisoč ton izdelkov, im to v 22 delovnih dnevih, potem se lahko nadejamo okrog 12. maja še boljših osebnih dohodkov, kot smo jiih prejeli za mesec marec, ko simo inaradlili v 23 delavnih dnevih 9&1,9 torne izdelkov! Torej se nam splača še bolj prijeti za delo, narediti, kar se le da in to kvalitetno, pa bomo ob izplačilu osebnih dohodkov za ta mesec odbajalti domov še bolj zadovoljni, kot smo bito pred štirinajsti mi dnevi! Im ker mas prav gotovo vse zanima, s kakšnimi itežavami se morate boriti pri izpolnjevanju planskih obveznosti v svojih ekonomskih enotah, pozivamo tiste, ki čutijo željo to objaviti v mašam glasilu, da se oglasijo v uredništvu. Pogovorili se bomo o tem, kako bi redneje sodelovali in zagotavljali pripravljanje prispevkov za objavo. Pri tem pa si me bedite glave zaradi pravopisnih im stilističnih zahtev. To .bomo že uredili v uredništvu! Sanitarije v novi tehnični hali Nova tehnična hala na Gašteju je pregledana, kakor zahtevajo to posebni predpisi. Sedaj nam je zaupana v uporabo in v vzdrževanje, saj smo njeni imvestitorji. V prizidku ali aneksu so tudi lepo urejeni sanitarni prostori in garderobe za večje število naših sodelavcev v obratu II, saj primanjkuje prvih in drugih povsod. Zato je razumljivo, če so se sodelavci ekonomske enote prevleke valjev že takoj po tehničnem prevzemu preselili v nove garderobne prostore ter računali, da bodo lahko iskupaj s sodelavci nove tehnične hale uporabljali nove prostore. Nekaj 'dni pred .tehničniim prevzemom so bili vsi omenjeni prostori zaprti, kar še mismo imeli organizirane -delovne skupine za čiščenje teh prostorov. Zares bi bilk) namreč neugodno voditi po neočiščenih in zamazanih prostorih komisijo, če jih ne bi nihče čistil. Nekateri uporabniki navili sanitarij so sicer nekoliko nagoti availli — delno tudi upravičeno. Ko pa smo zaposlili -dve čistilki, je bil tudi rta problem rešen in poltem so bili novi sanitarni prostori vsem na voljo. In kako nove sanitarije izglodajo? Nekaj vam bodo povedale v odgovor Številke, nekaj pa tudi pričujoči fotografiji, V moškem delu je 25 umivalnikov, 7 prh, 12 straniščnih š-koljk in 15 pisoarjev. V ženslkam delu pa je 25 umivailmi-kov, 5 prh in 13 straniščnih školjk. Vsi prastari so majsodbbnejiše urejeni iin ppremljeniL z ustreznim dodatnim inventarjem. 0 Za epilog vsemu povedanemu 0 pa moram opozoriti, da bomo 0 lahko s pridom in zadovolj-0 stvom uporabljali nove pnosto-0 re, če jih bomo primerno vzdir-0 zevali in varovali pred poškod-0 batni. Nihče nam me bo dal no-0 vib, boljših sanitarnih prosto-0 rov in tudi za vzdrževanje bo-0 mo morali vseskozi sami skr-0 beti — (tudi za popravila po-0 škotdovanih delov! To namreč 0 pišem zato, 'ker' so nekaj umi-0 vslnikom komaj po dvourni 0 uporabi, izginite pipe! RUDI NADIŽAVEC V marcu smo izgubili zaradi nezgod pri delu 159 dni 0 V prvem spomladanskem mesecu smo zabeležili rekordno število 0 nezgod pri delu ter prav tako tudi rekordno število izgubljenih 0 delovnih dni. Poškodovalo se je kar 13 sodelavcev — 11 v pod-0 jetju, 2 pa na službenem potovanju. Zato smo izgubili v marcu 0 že 159 delovnih dni, štirje sodelavci med prizadetimi pa še vedno 0 bolujejo, ko to poročamo. Prav bo, da ise s posameznimi in jo opekel. Boloval je 17 delov-mezgodnimi primeri pobliže sezna- niih dni. mimo in odkrijemo vzroke ter it a- 0 S. P. iz valjarne I si je poko opozorimo svoje bralce, kako škodoval obraz. Ko je peljal zmc-se lahko sami pred podobnimi pri- si iz valjarne v avtopnevmatikar-meri obvarujejo! mio, mu je na makrih tleh spodins- 0 B. A. iz valjarne II se je ure- mik). Padel1 je im, z obrazom zadel zarl v koleno, ko mu je med tore- ob rob omarice za zračnice. Bo-zovamjem plošče pri ma-stioiiranju taval je 6 delavnih dni. spodletel nož. Boloval je 12 delovnih dni. 0 S. F. iz valjarne II si je poškodovali brado, ko je razkladal ovojno blago z viličarja. Vreteno z blagom je bilo dokaj visoko in ko ga je hotel raztovoriti, ga je udarilo v brado. Boloval je 5 delovnih dni. 0 P. B. iz električne delavnice II si je poškodoval 'desno roko, ko je pleskal žaluzije na tleh v električni delavnici. Pni tem mu je spodrsnilo. Poskušal se je ujeli an padel na rolko tako nesrečno, da je sredi aprila še vedno boloval. 0 Z. R. iz službe za organizacijo proizvodnje si je poškodoval nogo. Pri sušilnici za kand je stalo ob stani vreteno. Ne da bi se ga dotaknil, ko je šel mimo, je to zdrsnilo in ga udarilo po nogi. Boloval je 13 delovnih dni. 0 H. M. iz delavske restavracije se je pri praženju čebule v pre-kuani ponvi z lopatico1 ranila v 'kazalec leve roke., 'Bolovala je dva delovna dneva. ® K. A. iz energetike si, je poškodoval nogo. Cisti! je jašek, v katerem so bili premogovi ugasiti, deloma še žareči. Eden izmed takih kosov mu je padel na nogo 0 G. M. iz mehatn. delavnice I si je poškodoval prstanec desne rake. Prizidek nove tehnične hale na Gašteju je dobil te dni svoj končni izgled. Ko bo urejena še okolica, bo nova zgradba zares v ponos nam ▼ vsem Med nastavljanjem železnega predmeta za novi rez mu je žaga stisnila prst. Sredi, meseca aprila je še vedno boloval. 0 P. V. dz obrata III na Vrhniki je padel na desno stran prsnega koša. Iz kurilnice je peljal premogove ugaske, pa mu je pred vrati spodrsnilo. 0 K. Z. de tehničnih izdelkov si je poškodoval prst. Pomagala je sodelavki pni polaganju tekstilnega vložka na 'dušo. Ker je roko prepozno odstranila, sta ji valjčka stisnila prst. Bolovalfa. je 12 delovnih dni. 0 P. J. iz itahničniih izdelkov se je urezal v piščali desne noge. Ko je rezal' gumeno ploščo, ga je sodelavec ogovoril. Pogledal je nazaj, med tem pa se je urezal v nogo. RUDI NADIŽAVEC NAGRADNI QUIZ - 1 Skrbimo za varnost prometa v naseljih »SKRBIMO ZA VARNOST PROMETA V NASELJU« je naslov letošnje prometno-vzgojne akcije, ki jo organizira tovarniška komisija za vzgojo in varnost v prometu. V njej ne sodelujejo le delovne organizacije, marveč tudi vse šole, krajevne skupnosti in avtomoto društva. In ne mislite, da akcija ni potrebna. Upravičenost potrjujejo statistični podatki, ki vam jih bomo v obrokih petkrat zapored posredovali ter vas tako seznanili s prometnimi nezgodami v kranjski občini leta 1964. Odločili smo se, da tudi vas, dragi bralci, pritegnemo k sodelovanju. Z današnjo številko pričenjamo objavljati v nagradnem quizu po tri vprašanja iz prometnih predpisov, ki bi jih moral poznati vsak uporabnik prometnih sredstev ter vsak udeleženec v prometu — od pešca, kolesarja do voznika vprežne živine ali avtomobila. Tekmovanje bo preprosto. Od številke do številke našega lista izrezujte nagradne kupone z vprašanji, vpisujte pravilne odgovore in na naš poziv v časopisu oddajte v uredništvu vseh pet izpolnjenih kuponov NAJKASNEJE DO SOBOTE, 29. MAJA! Med tiste, ki bodo pravočasno oddali vseh pet pravilno izpolnjenih kuponov, bomo z žrebom podelili pet denarnih nagrad po 5000 dinarjev! S V lanskem letu je bilo v 0 kranjski občini 560 promet- • nih nezgod, od tega 9 s smrt-S nim izidom in 179 poškodo-® vanimi. Skupna škoda mate- # rialnega značaja je bila 42 mi-® lijonov 527.000 dinarjev. Za-0 nimivo je, da je bilo kar 0 64 odstotkov vseh nezgod v 0 naseljih! Od 440 primerov v 0 Kranju je bilo 6 smrtnih in 0 kar 298 nezgod v naselju. REŽI Nagradni kupon št. 1 Temeljito premislite posamez- tem ne pozabite vpisati na na vprašanja, potem pa vpišite ustrezno mesto svoje ime in v označeno mesto pravilen od- priimek ter točen naslov! govor za vsakega posebej! Pri 1. VPRAŠANJE: Kolikšna je zavorna pot avtomobila pri hitrosti 70 kilometrov na uro? ODGOVOR: ........... metrov. 2. VPRAŠANJE: Kaj pomeni prometni znak? ODGOVOR: .... 3. VPRAŠANJE: Katero vozilo ima prednost na sliki? V odgovoru napišite ustreznega (tovornjak ali traktor!). ODGOVOR: ............. PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: Predsednik občinske skupščine Martin Košir o gospodarjenju v kranjski občini (Nadaljevanje s Lstranii) be na tržišču temeljito spremljati ter naše proizvajalce — uprav-Ijalce o tem sproti seznanjati, kajti le tako bodo lahko kos svojim nalogam. že sprejeti ukrepi še ne morejo v popolnosti odgovoriti na vse probleme. V razpravi so še vedno vsebinske spremembe na področju razširjene reprodukcije in aktivne vloge neposrednih proizvajalcev. če bo sprejet ukrep o ukinitvi prispevka iz dohodka ter prenosu prometnega davka iz proizvodnje na potrošnjo, se bo pokazala rentabilnost neke proizvodnje v povsem drugačni luči! In kako lahko ocenjujemo gospodarske uspehe kranjske občine v prvem tromesečju tega leta? Količinska industrijska proizvodnja se je letos povečala v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 3,4 odstotka — zlasti na račun močnega poskoka v marcu, ko ste tudi v »Savi« delno uspeli dvigniti proizvodnjo. Celoletni plan je izpolnjen 21,4 odstotno in kaže, da so se delovni kolektivi prizadevali kljub težavam pri oskrbovanju s surovinami, kar se da izpolniti planske obveznosti. Od tega namreč zavisi njihov osebni dohodek, pa rast družbenega standarda in seveda tudi dohodek komune, ki je namenjen pokrivanju splošne potrošnje. Seveda pa se ob doseženih rezultatih ne smemo zadovoljevati. Računam, da bodo delovne organizacije izkoristile vse svoje notranje rezerve ter možnosti, ki se sicer ponujajo na tržišču. S Tole pa je prizor s štarta učencev poklicne gumarske šole v spomladansekm krosu, ki so ga priredili pred nekaj tedni tem bomo lahko najbolje pripomogli, da vsi sprejeti ukrepi za stabilizacijo gospodarstva pokažejo svojo vrednost. Kar pa se tiče osebnih dohodkov, menim, da je treba težiti k povečevanju realnih osebnih dohodkov, ne pa nominalnih. Več bomo imeli namreč od povečane produktivnosti in porasta realnih osebnih dohodkov, saj povečanje nominalnih ne more pripeljati nikamor! Kar se tiče rednega preskrbova-nja industrije z reprodukcijskim materialom, smo v občinski skupščini že večkrat razpravljali. Prav problemom, ki jih imate zaradi tega v »Savi«, smo že posvetili precej pozornosti. Menimo, da je stvar resna in da je treba tudi v občinskem merilu zastaviti vse sile in sredstva, ker moramo težavo prebroditi. Seveda pa zavisi uspeh teh prizadevanj v največji meri od samih delovnih organizacij, saj je njihova dolžnost sedaj kar se da hitro vključevati se v novi sistem ter povečevati svoj izvoz. Struktura kranjskega go- spodarstva je pač taka, da zavisi redna proizvodnja industrijskih podjetij okrog 90 odstotkov od tega, ali so urejena vprašanja uvoza reprodukcijskega materiala. Za letos smo z občinskim družbenim planom predvideli izvoz v vrednosti 7,509.000 dolarjev. V prvem tromesečju smo izvozili, že za 1,881.009 dolarjev, kar pomeni, da smo presegli izvoz v primerjavi z lanskim prvim tromesečjem za 47,3 odstotka! To je dokaj spodbudno, saj smo v naši občini že lani s svojim izvozom pokrili kar 52 odstotkov vseh potreb po uvozu! Zatorej pesimizem ni na mestu in menim, da so trenutne težave pri preskrbi z reprodukcijskim materialom prehodnega značaja. Ko bomo izvofc še povečali in ko bo na primer rekonstrukcija vašega podjetja končana, potem bomo sposobni v naj večji meri sami pokrivati s svojim izvozom potrebe po uvozu! Toliko vašim bralcem — članom kolektiva »Save« o sedanjih nalogah! Priložnost pa izrabljam, da zaželim celotnemu kolektivu novih delovnih uspehov ter delovnih zmag! Naši gasilci se pripravljalo na jubilej Na seji upravnega odbora prostovoljnega industrijskega gasilskega društva naše tovarne smo zvedeli, da slavi društvo letos 35-letmico obstoja. Da bi to obletnico lepo proslavili, saj so zasluge naših gasilcev res velike, je upravni odbor postavil pripravljalni odbor, ki naj pripravi vse potrebno, da bo proslava lepo potekala. Predsednik pripravljalnega odbora pa mi je povedal, da bo proslava 22. maja letos ne glede na to ali bo dela prost dan ali ne. Po vajah gasilcev bo kulturni program v delavski restavraciji obrata II s pričetkom ob 20. uri. Po pozdravnem govoru predsednika društva bo tudi nekaj recitacij o gasilcih, oktet iz Šenčurja pa bo zapel nekaj narodnih pesmi. Tudi za dobro voljo bodo poskrbeli veseli »šenčurjani« in to ne samo med kulturnim programom, ampak tudi po programu, ko bo zabavni večer s plesom. Seveda pa tudi ustanoviteljev, ki so še v tovarni, ne bomo pozabili, saj jim bomo dali v zahvalo skromna praktična darila. Nagradna KoRoIoŽoAoNoKoA Učenci poklicne gumarske šole na spomladanskem krosu 0 V soboto, 10. aprila so priredili učenci naše poklicne šole v Sav-0 skem logu spomladanski kros. Ta je kljub nekaterim pomanj-0 kljivostim uspel, saj je nastopilo v treh skupinah 46 tekmovalk 0 in tekmovalcev, ki so se zvečine športno borili na zahtevni in 0 okrog 2.000 metrov dolgi progi. Med 19 tekmovalci I. letnika je 0 zmagal Tone Kušter, med 15 tekmovalci II. letnika pa Janez 0 Krišelj. Dekleta s0 nastopila iz obeh letnikov skupaj. Med 12 0 tekmovalkami je zmagala Vida Martini. Važno opozorilo vsem fotoamaterjem Vsi tilsti, ki so uporabUjali temnico, dolbro vedo, da se je Dobil ga je lahko vsalkido, ki je titaeil le tnalb pojma o kopiranju alli razjvijaoju filmov in fotografij'. Temnica je res majhna in brez kakršnakoli ventilacije. Zato je tudi delo v njej zelo 0 Tokrat bo reševanje objavlje-0 ne nagradne križanke nekoliko 0 lažje za tiste, ki poznajo so-0 delavce našega gumarskega in-0 stituta. Za vse reševalce, ki 0 bodo oddali pravočasno pra-0 Vilne rešitve pa razpisujemo 0 pet denarnih nagrad — 1. za 0 3000 dinarjev, 2. za 2000 dinar-0 jev in tri po 1000 dinarjev. 0 ROK ZA ODDAJO REŠITEV 0 JE PETEK, 31. APRIL. Rešitve 0 oddajte pri dežurnih vratarjih 0 ali v uredništvu našega lista! VODORAVNO: 1. sodelavka v razivojnietm iaibaraitarijiu, 6. sodelavka v raizvojiniem laboratoriju, 10. kemični simbol za aluimiinulj, 11. tisti, kii hodi v planine, 13. sorodna tovarna v Zagrebu, 15. kratica za avtonomno pokrajiinio, 16. egipčansko božanstvo, 17. ostrivec, poudanno znamenje, 18. skupina žuželk, 19. gozdni lišaj, 21. srbsko moško ime, 22. buona motte, 23. okrajšava za delavsko univerzo, 25. tovanna motornih vozil v Novem mesitu, 26. priiimek in ime soddlavke razvojnega laboratorija, 30. d*va raziličma samoglasnika, 31. sodelavfka razvojnega laboratorija, 32. sodelavka razvojnega laboratorija. NAVPIČNO: 1. španska kletvica, 2. lepo vzgojeni, 3. kratica -za mesto pečata, 4. ženski pevski glas, 5. kemičnii simbol za natrij, 6. silicij, 7. istoveten, 8. čeden, zal, 9. kratica za izobražavalmi center, 12. sodelavka v razvojnem laboratorilju, 14. osušen, 16. sodelavka razvojnega laboratorija, 18. vstavi ROI, 20. živalce z dragocenim krznom, 23. idih, izdih, 24. smučanje, 26. ikvartaškii izraz, 27. tremolo, 28. začetnici -imena im priimka sodelavca v SOP, 29. arabski žrebec. PRIIMEK IN IME: ................. TOČEN NASLOV: Tekmovanje v letošnjem spomladanskem krosu je pokazalo, da vlada med našimi gojenci poklicne gumarske šole precej zanimanja za to športno prireditev in da bomo morali take in podobne v bodoče pogosteje prirejati. Saj vendar na tak način močno krepimo rekreacijo mladih in jim nudimo zdravo razvedrilo. V prvi skupini, ki so jo sestavljali učenci I. letnika, je bil zmagovalec Tone Kušter favorit. Pričakovanja, da bo zmagal, so se uresničila. S časom 7:15,9 se je L 1 2 4 5 6 7 8 9 Z lč \ 1 1 / Z 1 2 13 H \ 1 5 Z 16 17 X Z 18 19 Z 2C X 21 2? Z 21 20 \ 2 5 Z 26 2’ 2? ?9 \ 30 Z 3' L 32 L uvrstil v skupni uvrstitvi na odlično drugo mesto. V drugi skupini, ki so jo sestavljali učenci II. letnika, pa smo pričakovali zmago Toneta Majcna. Vendar smo se ušteli, saj nismo računali na Janeza Krišlja, ki je z vztrajnim tekom in zmernim tempom . zasluženo osvojil prvo mesto in dosegel tudi najboljši čas tekmovanja — 7:10,1. Tekmovalna proga za dekleta je bila nekoliko krajša. Pričakovali smo zmago Vide Martini in nismo se zmotili. Graje vredno pa je bilo obnašanje nekaterih tekmovalk. Medtem ko se jih je prvih pet vztrajno, do poslednjega metra borilo za kar najboljšo uvrstitev, pa jih je sedem nešportno odstopilo. Upam, da se tega svojega dejanja sramujejo in da bodo v podobnih tekmovanjih, ki j-ih bcimo še ipniireddlii, popiravile svoj slab vtis?! In še tehnični izidi: 1. Janez Krišelj 7:10,1, 2. Tone Kušter 7:15,9, 3. Tone Majcen 7:16,1, 4. Tone Sprajc 7:18,1, 5. Dragan Je-lača 7:21,8, 6. Karel Gaber 7:24,1, 7. Rudi Dovrtel 7:24,1 itd. za fante I. in II. letnika. Najboljša dekleta pa so bila: Vida Martini 9:29,0. Jožica Božiček 9:34,0 in Zlatka Kelhar 9,41,0. VLADO MRAZ etežkočono. Ker so hodili v temnico tudi taki, ki niso znali čuvati inventarja, je odbor Ljudske tehnike »Sava« sklenil, da se daje ključ samo tistim članom, ki so vpisianl1 v društvo Ljuidsike tehnike. Za red in čistočo v temnici odgovarja Lojze Zalar, ki ima tudi ključ. Pni njem boiste dobili tudi potrdilo, s katerim boste lahko šli v temnico ter seznam invem-tanja, ki je tam. Nekateri ilm-entarja niso znali pranilno uporabljati. Tako se je pripetilo, da je nekdo pokvaril objektiv povečeipallniiika. Ta stane več tisoč dinarjev tim se ne da papraivi-ti. Vsakdo, ki bi želel uporabljati temnico, se mora držati navodil, ki jih dobi osebno pri odgovarjajoči osebi ter vseh po-trtibniih navodil. LOJZE ZALAR Dragi bralci, vaših pripomb in dopisov bomo zelo veseli