Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
Videm - via San Daniele, 88
Tel. 41820 - Poštni predal 231 Glavni in odgovorni urednik
VOJMIR TEDOLDI
Tiskarna T. Marioni - Videm
MATA
71
1638	^
Carlo ŠIŠKCVIC ■■ria liontecchi 6 **«■'
TRIESTE
iptd. in »bh. poslal» II. gruppo - I.P.1.70%
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
NAROČNINA .
n0||etna 900 lir -- Za inozemstvo: !i ,,k. 1 . lir - letna 2500 lir po dogovoru.
-,nežna številka 100 lir
Leto XXIII - N. 3 (471)
Udine, 15. februarja 1972
Izhaja vsakih 15 dni
V ŠKRUTOVEM	PR
MNOŽIČNA PROTESTNA MANIFESTACIJA PROTI ZAPRTJU OPEKARNE V ČEMURJU
“ Čjetno djelo doma ”, je bilo napisano na transparentih, ki so jih nosili delavci v dolgem sprevodu - Protestno manifestacijo je organiziral odbor za obnovo Nadiških dolin ob podpori društva “Ivan Trinko”, društva “Rečan" iz Ijes, “Centra za kulturna raziskovanja,, iz Brda v Terski dolini in skupina domačih duhovnikov
Dne 30. januarja je bila v Čemurju pri Sv. Lenartu protestna manifestacija proti zaprtju tamkajšnje opekarne, proti brezposelnosti ter prisilni emigraciji naših ljudi. To manifestacijo je organiziral odbor za obnovo Nadiških dolin ob podpori društva «Ivan Trinko», društva «Rečan» iz Ljes, «Centra za kulturna raziskovanja» iz Brda v Terski dolini, skupina duhovnikov «Dom» in društva izseljencev iz Beneške Slovenije.
Dolg sprevod delavcev in
mladih fnatov se je začel dopoldne ob 11 uri pomikati po cesti preko Gorenje Mjerse do Škrutovega. Nosili so transparente z raznimi protestnimi gesli, med temi tudi «Čje-mò djelo doma».
Na tem množičnem zborovanju v Škrutovem je prvi spregovoril član odbora za obnovo Nadiških dolin prof. Firmino Marinič iz Ažle. V svojem govoru je povedal, zakaj smo se zbrali, da tu protestiramo. Poudaril je, da ne protestiramo samo proti za-
PREŠERNOV DAN
Kot vsako leto smo tudi letos 8. februarja, dan smrti pesnika Franceta Prešerna, proslavljali kot slovenski kulturni praznik. Ta vsakoletna slovenska kulturna manifestacija vsekakor odraža več kot samo in zgolj počastitev spomina enega naših največjih pesnikov. Prešernov dan je zatorej kulturni praznik vseh Slovencev v najširšem smislu in pomenu te besede. In v tem smislu je to tudi praznik beneških Slovencev. Praznik beneških Slovencev v njihovi borbi za materin jezik, kajti Prešernova slovenska beseda je že pred več kot sto leti uvrstila slovenščino med enakovredne in enakopravne evropske jezike, saj je Prešernova pesem stopila ob bok Leopardijevi pesmi v italijanščini, Byro-novi pesmi v angleščini, Puškinovi pesmi v ruščini, Mi-ckiewicszevì pesmi v poljščini in Goethejevi pesmi v nemščini. To je danes ne-
sporno dejstvo in žalostno je, da prav nam, beneškim Slovencem, še danes ne priznajo naše materine besede v šolah in cerkvah, pa čeprav sodi slovenski jezik, prav po Prešernovi zaslugi, že več kot sto let med kulturne in pomembne evropske jezike. To danes priznava tako zgodovina, še bolj pa literarna zgodovina, ki v evropskem okviru obravnava Prešerna kot sodobnike drugih evropskih pesnikov, katere smo bili omenili že zgoraj.
Ko smo torej skupaj z matično domovino proslavili slovenski kulturni dan, Prešernov dan, si ne moremo kaj, da bi tudi ob tej priložnosti spet ne zastavili in sprožili stare in nenehne zahteve: želimo in hočemo, da bi naš, slovenski jez.ik tudi pri nas stopil ob bok italijanščini kot enakovrednemu jeziku, hkrati pa zahtevamo uveljavitev naravnih pravic ( ki so nam, vsaj na papirju, tudi ustavno zagotovljene), da bi se naši otroci učili v šolah v domačem, materinem jeziku, ki mu je prav Prešeren nekoč pridobil evropsko veljavo.
Slovenski jezik pa ni samo naš materin jezik, ni samo jezik Prešerna, temveč jezik naroda, ki si je tudi v sodobni Evropi že zdavnaj pridobil ugled in veljavo, saj v tem jeziku ni samo bogate slovenske književnosti, v njem se odražajo sodobna in pretekla filozofska, znanstvena in druga dela, v ta jezik so prevedena najlepša dela svetovne književnosti od italijanske do kitajske, samo pri nas, v naših dolinah in na naših pobočjih tega jezika še danes ni v šolah, cerkvah in pred sodišči, kot da bi slovenščine sploh nikoli ne bilo. In prav na to smo pomislili ob slovenskem kulturnem dnevu, prazniku največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.
prtju opekarne v Čemurju, ampak tudi proti stoletnemu zapostavljanju naših ljudi in proti vsem nerešenim problemom. Obljubil je tudi, da bo odbor za obnovo Nadiških dolin sproti obveščal državljane o akcijah, ki se mu bodo zdele potrebne, da bo skliceval sestanke, zborovanja in še druge protestne manifestacije.
Za njim je spregovoril v imenu društva «Rečan» Aldo Klodič, ki je prisotnim govoril o žalostnih posledicah emigracije, kjer umirajo naši ljudje v borbi za vsakdanji kruh in o povratnikih na domača tla, o njihovem trdem življenju, ker se ne morejo prilagoditi novim razmeram in o razočaranjih.
Govoril je tudi prof. Pavel Petričič, član federalnega komiteja KP1, ki je analizira! ce lotno problematiko Beneške Slovenije. Ugotovil je, da so tu že sto let umetno in nalašč zapostavljali naše gospodarstvo, da se ne rešujejo socialni problemi, da bi tako u-ničili našo etnično skupnost. «Tudi naš jezik preganjajo», ie rekel ob zaključku prof. Petričič.
Za njim je spregovoril predsednik društva «Ivan Trinko» Izidor Predan, ki je v domačem narečju govoril zbrani množici o pravicah, ki ji pri-tičejo in še posebno poudaril pravico do uporabe materinega jezika in to ne samo po naravnih zakonih, ampak tudi zato, ker nam daje to pravico tudi ustava italijanske republike. Povedal je tudi, da se je v zadnjih 25 letih izselilo iz naših vasi več kot 15.000 ljudi, od katerih jih je dosti umrlo v tujini ali si nakopalo hude bolezni zaradi trdega dela.
Obžaloval je tudi, da se te protestne manifestacije niso udeležili tudi župani in učitelji, saj mora biti borba za naš obstoj enotna, ker drugače ne bomo dosegli zaželenega u-speha, svojih pravic. Navedel je tudi primer v Navalgiuliani
v Trstu, kjer je zaposlenih 500 delavcev in uslužbencev. Delodajalci so jim zagrozili, da bodo obrat zaprli, a dežela je takoj poskrbela za rešitev krize». Zakaj se ne bi dežela zavzela tudi za rešitev če-murske opekarne?», je zaklju-
čil predsednik društva «Ivan Trinko».
Kratek pozdrav udeležencem protestne manifestacije je prinesel tudi poslanec Lizzerò in želel, da bi njihova borba žela čim večje in takojšnje uspehe.
VRNILI SO SE IN KAJ POTEM ?
Več kot osem sto ekonomskih emigrantov se je vrnilo domov
Pomoč, ki jo daje dežela emigrantom, ki se vračajo domov, je vse premajhna in tudi dela ni tako lahko najti - \aj bi se razvilo vsaj čedadsko industrijsko področje in naj bi ponovno odprli opekarno v Čemurju, kj je bila edina industrija v \adiški dolini
Od trenutka, ko je začel veljali deželni zakon, ki predvideva pomoč emigrantom, zlasti naj bi jih vzpodbujal k vrnitvi v domovino, se je do zdaj vrnilo v deželo Furlani j o-Julijsko Krajino 808 delavcev s 1778 družinskimi člani.
Iz evropskih dežel se je vrnilo 610 delavcev in 1452 njihovih družinskih članov; iz izvenevropskih dežel pa se je vrnilo 198 delavcev in 326 članov njihovih družin. Torej imamo 2586 oseb, ki so izkoristile deželne ugodnosti na podlagi zakona. Te ugodnosti gredo na račun povrnitve stroškov za potovanje v domovino emigranta in članov njegove družine, ko se le-ta dokončno vrne domov bodisi, ker je dobil delovno mesto doma ali pa zaradi invalidnosti ali pokojnine.
V ta namen je dežela porabila 114 milijonov 144 ti-
soč lir za emigrante, in njihove avojuc, ki so se vrnili iz evropskih dežel (povprečno so porabili na posameznika 155.355 lir) in 54 milijonov 790 tisoč lir za emigrante in njihove svojce, ki so prišli iz izvenevropskih dežel (povprečno pa so za te na posameznika porabili 104.560 lir). Skupaj je bilo torej za vrnitev emigrantov porabljenih 168 milijonov 934 tisoč lir, katerim pa moramo dodati še druge oblike pomoči kot letovanje e-migrantskihotrokv planinah in na morju, štipendije za šolanje sirot, izdatke za poklicne kvalifikacije in prekvalifikacije in še cela vrsta drugih izdatkov.
V tej statistiki o emigrantih, ki so se vrnili v našo deželo, nas zanima predvsem, koliko se je emigrantov vrnilo v našo pokrajino.
V videmsko pokrajino se je absolutno vrnilo največ emi-
( • **■
RWA«(I
m
Odpuščeni delavci, mladi fantje in dekleta protestirajo s številnimi protestnimi transparenti in vzkliki proti
zaprtju opekarne v Čemurju v šenlenarškem komunu
grantov, saj jih je tudi iz na i*e pokrajine največ po svetu. številka je kar visoka, saj gre za 613 emigrantov, za katere je bilo potrošenih 166 milijonov lir pomoči. In če pogledamo še podrobneje, kako je bila porabljena pomoč po pokrajinah, bomo videli, da so v videmski po-kraj.ni od omenjenega zneska porabili kakih 42 milijonov lir za povrnitev potnih stroškov emigrantom. Ostali denar pa je bil porabljen za druge oblike pomoči. Statistika je zamimiva dalje še v tem, ker nam pravi, da je starost emigrantov, ki so se vrnili, med 20 in 50 letom, kar jasno pomeni, da gre za osebe, ki so na vrhu svoje ustvarjalnosti.
Kakor lepo in vzpodbudno govorijo podatki in denarne vsote, ki smo jih navedli zgoraj, pa se ob vsem tem vendar zastavlja drugo, nič manj pomembno vprašanje: ali so oblasti pri nas tudi storile vse, da so emigranti, ki so se vrnili, dobili doma tudi ustrezna delovna mesta? Kajti vsekakor ni dovolj samo privabiti domov naše delavce iz tujine, jim na podlagi deželnega zakona povrniti potne stroške in priložiti še kake drobtine, temveč je predvsem važno in pomembno najti za njih doma delovna mesta in jih zaposliti. To pa je seveda drugo, težje in pomembnejše vprašanje. Zato se lahko' u-pravičeno vprašujemo, ali so to tudi storile oblasti pri nas, tako dežela kot naša pokrajina? če ne bodo izpolnjeni tudi ti, osnovni pogoji za vrnitev naših delavcev iz tujine, potem so zaman vsi deželni zakoni o pospešitvi imigracije, kajti v tem primeru lahko rečemo samo to, da so ti zakoni pesek v oči javnemu mnenju in zavesa, za katero se skriva naša temeljna težava in problem: delo doma za domače delovne roke.
I
\P
&
IZ TERSKE DOLINE
IZPOD KOLOVRATA
Koledar prireditev za letošnje leto Spomnimo se težkih dni
Čentski turistični delavci so zelo aktivni, saj so že pripravili koledar za vse prireditve, ki se bodo vršile v letošnjem letu na tem področju in pritegnile čim več turistov in ljubiteljev narave. Koledar prireditev so sestavili skupno z zastopniki turističnih društev iz čente, Nem, Brda in Tipane. Do sodelovanja s sosednjimi turističnimi društvi je bilo nujno potreno, kajti moglo bi se zgoditi, da je istega dne kakšna prireditev v dveh vaseh in bi bila zato udeležba manjša.
Koledar prireditev je sledeč: na zadnjo pustno nedeljo pustovanje v Viskorši; marca meseca otroški festival v Nemah; 19. marca kolesarske dirke v Teru (komun Brdo); 3. aprila velikonočno praznovanje na travnikih v Ramandolu; maja meseca praznik pomladi in blagoslovitev avtmo-bilov v Centi; 20. junija praznik poletja v Krnahtski dolini; 29. junija «sagra» in sejem sv. Petra in Pavla ter nogometna tekma v Centi;
Prihodi in odhodi vlakov iz videmske železniške postaje
ODHODI
PROTI BENETKAM: 3,32 -
5.14 - 5,36 - 5,55 - 6,10 -6,38 - 7,11 - 7,24 - 9,10 -10,48 - 11,55 - 12,35 - 13,42
- 15,00 - 15,10 - 15,20 -16,08 - 16,56 - 17,57 - 18,46
• 18,56 - 20,28 21,23.
PROTI TRBI2U:	5,29 -
7,21 - 9,12 - 12,32 - 13,42 -
15.30 . 15,30 - 17,50 - 19,18
- 22,09 - 23,15.
PROTI TRSTU: 5'00 - 5,44
- 7,12 ■ 7,16 - 7,42 - 10,27 -13,02 - 13,25 - 15,04 - 16,20
17,53 - 18,02 - 19,24 - 20,42
- 21,37 - 22,35 - 23,13.
PROTI ČEDADU:	6,30 -
7.30 - 8,30 ■ 11,30 - 12,30 -
13.30 - 14,30 ■ 15,30 ■ 16,30
- 17,30 - 18,40 - 19,50 -22,20.
PRIHODI
IZ BENETK: 1,47 - 6,26 -7,09 - 7,37 - 8,39 - 9,00 -10,24	11,19 - 12,55 - 14,25
- 14,59 - 15,18 - 16,00 - 17,32
- 17,54 ■ 18,34 - 18,59 -20,10 - 21,32 - 21,58 - 22,32
• 22,57 - 23,07 - 23,37.
IZ TRBIŽA: 5,07 - 7,05 -
7.15 - 10,10 - 11,50 - 14,47
- 14,56 - 17,36 17,48 - 19,15
• 21,11.
IZ TRSTA: 0,17 - 5,09 -7,06 • 7,16 - 8,18 - 8,30 -11,42 - 13,27 - 14,35 - 15,06
15.15 - 16,02 ■ 18,32 - 19,44 -20,19 • 21,45 - 21,56.
IZ ČEDADA: 6,20 - 7,20 -8,20 - 9,20	10,20 - 11,20
• 12,20 - 13,20 - 14,20 - 16,20
- 17,20 - 18,20 - 19,40 -20,40.
prva nedelja v juliju praznik češenj v Centi, kolesarske dirke treh dolin in razstava planinskega cvetja v Brdu; drugo nedeljo v juliju tekma športnih ribičev ob Teru in boksarsko srečanje v Njivici; tretja nedelja v juliju mednarodni folklorni festival «Evropa src» v Centi in medpokrajinsko tekmovanje v balincanju; 10. avgusta razstava malin v Viskorši in motorne dirke; 15. avgusta ekskurzija v znamenite Završke jame, praznovanje Marije v Tipani: tretja
nedelja v avgusta praznik ciklamov v Platiščih; četrta nedelja v avgustu «sagra» v Segnaccu pri Centi; prvo nedeljo v septembru praznovanje na gori Bernadiji; 8. septembra praznik zvončkov (campanelle) v Nemah; 29. septembra tradicionalna sagra sv. Mihela v Brezjah; praznik kostanja v Teru; tretjo nedeljo v oktobru pa cross v Tipani.
Prilik za razvedrilo bo torej dovolj, le odločiti se bo treba kam bomo krenili, pri-jstno bo povsod.
TAVORJANA
Tragična smrt Alberina Specogne
Ugasnila je plinska peč in se je ponoči zadušil
Hribovsko vasico Drejan v tavorjanskem komunu je globoko prizadela žalostna novica, da je tako velika nesreča doletela njihovega vaščana 23-letnega Alberina Specogno. Ponoči je namreč ugasnila plinska peč, ki jo je kupil komaj pred nekaj dnevi, in zastrupil se je z ogljikovim oksidom.
Alberino se je vrnil zvečer pozno domov, njegova mati dela namreč v Vidmu in je živel sam. Hotel je spati v topli izbi, kar je bilo zanj usodno. Ko ga domačini naslednje jutro niso videli nikjer in ker je bila hiša zaklenjena, so takoj zaslutili nesrečo. S silo so odprli vrata in našli fanta mrtvega, izba pa polna plina in peč u-gasnjena.
Rajnki je bil dober zidar in zelo priljubljen med svojimi vaščani in zato je njegova tako tragična smrt toliko bolj prizadela vse, ki so ga imeli radi.
CETVORCKI V MAŽEROLSKEM
ZADRUŽNEM HLEVU
V mažerofskem zadružnem hlevu je te dni «storia» neka krava kar štiri teleta. Prvi vaga 15 kilogramov, drugi 14, tretji 13, četrti pa 12. Krava in tudi teleta so zdravi in tako se je kar čez noč zadružni hlev pomnožil za štiri glave.
ZENA IZ MAZEROL PADLA IN
OSTALA CELO NOC NA MRAZU
V čedadsko bolnico so pripeljali zelo poškodovano in bolno 59-letno Atilijo Er-tavillo vd. Macorig iz Maže-rol. Zena se je mudila v Ta-morah in ko se je zvečer vračala proti domu, ji je spodrsnelo na ledeni cesti in je padla. Ko se je zavedla in pridobila toliko moči, da je vstala, se je prislonila k nekemu drevesu in tam o-stala celo noč na hudem mrazu. Zjutraj so jo našli njeni vaščani na pol zmrznjeno in takoj poskrbeli za
njen prevoz v bolnico. Zdravniki so izjavili, da je njeno stanje zelo resno.
UMRL ZARADI NESREČNEGA PADCA V DOMACI HIŠI
Vso našo okolico je zelo pretresla žalostna vest, da je umrl v čedadski bolnici
62-letni Giovanni Benati iz Tavorjane. Nesrečni mož je padel v domači hiši in si zlomil nogo, a verjetno je dobil tudi druge poškodbe ali pa so nastop5 le komplikacije in zato je že čez par dni po prevozu v bolnico umrl.
Dne 19 februarja poteče 28. obletnica bitke v Kraju pri Dreki. Bitka se je vršila med slovenskimi partizani in nemškimi SS oddelki.
Bitka se je vnela ob zori 19. februarja 1944, in je trajala do trde noči brez odne-hanja.
Nemci so imeli težke izgube. Zgubili so 30 vojakov in 40 konjev z vojaškim materialom vred.
K sreči je prebivalstvo Kraja ostalo živo, čeprav so Nemci ljudi preganjali in jim grozili, da j,h bodo vse postrelili.
Freden so Nemci odšli, so porušili polovico vasi.
Na obljavljeni sliki se vidi lep novi most, ki je bil zgrajen pred nekaj leti. Na tem kraju je bilo pred vojno nekaj kmečkih stanovanj. Na sliki vidimo tudi rojstno hišo gospoda Antona Briza, kjer še živi s svojo ženo, Prapotnik Polino. On je star 78 ona pa 76 let.
Briz je bivši alpin. Udeležil se je 1. svetovne vojne 1915-18 in je sedaj «Cavaliere di Vittorio Veneto». Prej-
šnjega julija sta praznovala z ženo zlato poroko.
šest sinov, ki sta jih imela, so vsi po svetu, nekateri v Italiji, drugi pa po raznih deželah Evrope in preko o-ceana.
NENADNA SMRT MALEGA MASSIMA IZ SEUCA
Dandanes umrje zelo malo otrok v primerjavi spreteklo stjo in zato je toliko bolj potrla ta ugotovljena statistika starše devet mesecev starega Massima Anzolinija iz Seu-ca v grmeškem komunu, ki so ga izgubili kar v trenutku. Potem ko ga je mamica nahranila z umetno «papo», je še do par minut prej njen zdravi sinček pobledel in izgubil zavest. Preplašena mati, ki v kratkem pričakuje rojstvo drugega otroka, je z nezavestnim detetom v naročju skočila na cesto in u-stavila. prvi avtomobil. Kmalu je bil v bolnici, a vsa zdravniška pomoč ni nič pomagala. Po prvih pregledih je primarij ugotovil, da je dobil mali Massimo hudo
TI PANA
POROKA
V tem predpustnem času sta se poročila Elio Berrà -Mouren, sin tipanskega peka in uradnica Cos Vanda, hčerka poštarja. Vaščani jima čestitajo in želijo dosti srečnih dni v zakonskem življenju.
f
V vasi Kraj pri Dreki so bile 19. februarja 1944. leta hude bitke med slovenskimi partizani in Nemci
IZ NAIHŠKE DOLINE
Uredili bodo cesto v Gorenji Brnas
Ljudje iz Gorenjega Brna-sa, male hribovske vasi špe-terskega komuna, so z velikim veseljem sprejeli novico, da jim bodo še letos uredili cesto. Cesto so namreč pričeli urejati že pred leti, a je do danes niso dokončali, ker je vedno zmanjkalo denarja. Sedaj pa je komun
dobil deželno podporo na podlagi zakona o pomoči hribovskim krajem in delo bo v kratkem steklo do konca.
Zgradili bodo tudi obcestne oporne zidove, da se ne bodo trgali plazovi, ki so pogosti ob deževnih dneh ali kadar odleze sneg in cesto tu
di asfaltirali. Tako bo tudi ta vasica Nadiške doline dostopna turistom in bo vsaj ob nedeljah oživela, saj so tu doma dobri ljudje in dober zrak.
PODBONESEC
REZIJA
Težko življenje starih ljudi v Koritih
V Koritih, kjer živi danes še okoli trideset ljudi, je življenje, posebno v zimskem času, izredno težko, skoraj bi rekli obupno. Tu zapade vsako zimo toliko snega, da ostanejo ljudje izolirani od ostalega sveta po več dni, včasih tudi po več tednov. Pri tem trpijo predvsem bolni ljudje, ker ostanejo brez zdravniške pomoči, pa tudi brez kruha in ostalega živeža, kajti tu ni rodovitnih njiv, s katerimi bi napolnili shrambe za vse leto.
Tudi ob koncu preteklega meseca je bilo tako. Nenadoma je zbolela 68-letna Rafaela Siega in ni bilo mogo-
če iz vasi zaradi visokega snega. Pri tem pa naj pripomnimo, da komun, v kolikor je v njegovih močeh, skrbi za to najrevnejšo vasico, da jo reši pogina, ko zagrozi nevarnost. Cim je zvedel župan, da je Rafaela Siega nevarno bolna, je nevarnost prijavil karabinjerjem. Najprvo so poskrbeli za zasilno odprtje poti, ki jo je visoko prekril sneg, da je mogel do bolne žene priti zdravnik. Poskrbel je tudi za njen prevoz v dolino, ostalim prebivalcem pa poslal nekaj najnujnejših zdravil in živeža.
nalezljivo bolezen, katere posledica je srčni napad, in temu je podlegel.
Obupanim staršem izrekamo naše iskreno sožalje, nesrečni mamici pa želimo, naj ji bo v tolažbo nova zibelka, v katero bo kmalu položila drugo dete, enako ljubko kot včeraj umrli sinko.
IZ IDRIJSKE DOLINE
SMRTNO SE JE PONESREČIL GIORDANO MARAN IZ SELIŠČ
Pred dnevi je prišlo na komun žalostno sporočilo, da se je smrtno ponesrečil 21-letni Giordano Maran, doma iz Selišč (Cladrecis), ki je služboval kot karabinjer v Ostia-Lido. Pri prometni nesreči je izgubil življenje tudi njegov kolega. Tragična smrt Giordana je globoko pretresla vso okolico, kjer je bil poznan. Pokopali so ga z vsemi častmi in z veliko udeležbo domačinov.
ZADELA GA JE SRČNA PARALIZA
Nenadoma nas je zapustil
59-letni Desiderio Magnan iz SelKč. Našli so ga mrtvega na cesti, ki vodi iz Teja proti Srednjem. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadela srčna paraliza. Bil je deloven mož in zato je njegova nenadna izguba toliko bolj prizadela vso vas.
NESREČA NE POČIVA
V bolnico so morali peljati Angelo Zorza vd. Crucil iz Mersina, ker je padla na neko ostro orodje in si močno poškodovala brado in usta. Ozdravila bo v enem mesecu.
IZ KANALSKE DOLINE
ŠE TRIDESET MILIJONOV LIR ZA GRADNJO KOPALIŠČA
Te dni je prišlo na komun sporočilo, da je dežela dodelila še 30 milijonov lir za gradnjo kopališča - pokritega bazena, ki bo stal vsega skupaj 130 milionov lir. To kopališče je že v gradnji in sicer v kraju Duca d’Aosta in bo velika atrakcija za zimske in poletne turiste, katerih se vsako leto več zadržuje v Trbižu.
Naši dragi rajnki
IZ KOMUNA NEME: 62-
letni Giacomo Bernardis.
IZ KOMUNA FOJDA: 78
letni Giovanni Juri, 78-letni Basilio Bortolutti, 50-letni Emilio Compagnon, in 53-let-na Elvira Cudiz vd. Jacuzzi.
IZ KOMUNA SV. LENART: 72-letna Vittoria Chiaoig vd. Medvescig, 80-letna Maria Sibau vd. Dugaro in 71-letna Luigia Cernotta vd. Scau-nich iz Škrutovega.
IZ KOMUNA PODBONESEC: 55-letni Natalino Medveš in 83-letni Giuseppe Dor-bolò.
IZ KOMUNA TAVORJANA:
23-letni Alberino Specogna in 78-letna Romilda Sturnig vd. Pieniz.
IZ KOMUNA PRAPOTNO:
60-letna Maria Dornig por. Furlan, 83-letni Federico Quercig. 59-letni Desiderio Magnan in 86-letni Giovanni Medvescig.
IZ KOMUNA DREKA: 74-
letna Maria Della Torre vd. Trinco.
IZ KOMUNA GRMEK: 9 mesečni Massimo Anzolini -Tonku in 88-letni Franc Tru-sgnach-Petrin.
IZ KOMUNA SOVODNJE:
63-letni Carlig Luigi - Vigion iz Brdc.
IZ KOMUNA REZIJA: 58
letni Antonio Di Lenardo, 48-letna Ema Clemente in 65-letna Eva Madotto por. Capelli.
Vsem svojcem naših dragih in nepozabnih rajnkih izrekamo naše globoko sožalje.
Ob 150-letnici rojstva KARU PODREKE
Dne 16. februarja bo minulo 150 let, kar se je rodil v špetru ob Nadiži naš veliki buditelj narodne zavesti Peter Podreka, študiral je v Čedadu in Vidmu in leta 1848. pel novo mašo. Služboval je kot kaplan v Trčmu-nu, od leta 1857 v Špetru, od leta 1873 pa do svoje smrti 4. novembra 1889 v Roncu nad Podbonescom.
Peter Podreka je bil pravi ljudski duhovnik. Ni bil samo prvi slovenski pesnik v Beneški Sloveniji, ampak tudi prvi prosvetni in gospodarski delavec. Ljudi je učil brati iz slovenskih knjig, širil je med njimi tedanje slovenske liste, predvsem Zgodnjo Danico in Novice ter knjige Družbe sv. Mohorja. Leta 1954. je dal tiskati v Gorici «Katekizem» za svoje rojake. S tem je odpravil razne rokopisne pripomočke, ki so bili jezikovno šibki. V Roncu je poučeval va-
ščane v umnem sadjarstvu in uspeh tega prizadevanja je viden še danes, saj rastejo tu najlepše in najokusnejše breskve.
Spesnil je več priložnostnih pesmi za nove maše, ob jubileju nadškofa Casasole in druge, ki so izšle deloma kot posebni tiski, pa tudi posvetne in nabožne pesmi, ki jih je priobčil v tedanjih slovenskih listih. Najbolj znani sta: Slavjanka ter Slovenija ino njena hčerka na Beneškem. Obe sta uglasbeni, e-nako tudi tretja:	Kobari-
škim pevkam. Vse tri pesmi so objavljene tudi v knjižici «Oj Božime», ki je izšla leta 1966 v Čedadu.
Peter Podreka je sodeloval tudi s poljskim slavistom Baudouinom de Courtena-yem. Ko ga je ta obiskal v Roncu, mu je dal precej gradiva za nadaljnji študij jezika beneških Slovencev in Rezijanov.
78 zakonov v enem letu
Vsekakor je bilo zakonodajno življenje v naši deželi lani zelo bogato in obilno. V naši deželi je bilo lani predloženih kar 92 novih dežel-
Patronato
INAC
Istituto dell’Alleanza Nazionale Contadini per la tutela dei Diritti Previdenziali ed Assistenziali dei Lavoratori.
Giuridicamente riconosciuto, a sensi del D. L.
C.P.S. 29-7-1947 n. 804, con
D.M. 6-2-1970.
Servizio Provinciale dell’Alleanza Coltivatori - Ci-vidale, via IX Agosto n. 8 -Tel. 71386.
Coltivatori, lavoratori :
per tutte le pratiche, per tutte le necessità, per tutti i diritti, per voi e i vostri familiari IT.N.A.C. Vi assicura la più efficace assistenza.
Kmetje, delavci
za vse dokumente
za vse nasvete
za vse pravice
za vas in vaše družine
INAC vam zagotavlja vso
svojo pomoč
n ih zakonov, izmed katerih jih je bilo 78 tudi sprejetih.
Če pogledamo malce pobli-že nove zakone, vidimo, da je precej zakonov s tako imenovanega socialnega področja. Tu gre predvsem za nove načine zaščite delavcev, mater delavk na poljedelskem področju in za razširitev farmacevtskega zavarovanja na kategorije upokojencev, ki tega doslej niso bili deležni. Dalje so za nas pomembni zakoni, ki ščitijo ribji zarod v naših rekah in urejajo ribolov v naši deželi. Če smo že na kmetijskem področju, potem so zlasti za Beneško Slovenijo pomembni lani sprejeti zakoni, ki zadevajo poljedelstvo in kmetijstvo na goratih področjih, dalje zakoni o kmetijski mehanizaciji, pomoči za obnovo kmečkih hiš in zakonske materije, ki obravnavajo pospeševanje turizma. Še posebej pomembno je zakonsko poseganje na področje industrializacije, obrtništva, zdravstva ter ostalo socialno varstvo. Vendar pa se pri tej množici, vsekakor dobro zamišljenih zakonov, vendarle bojimo, da bi ti zakoni ne ostali samo mrtva črka na papirju, kar smo doslej že tolikokrat v praksi sami najbolje občutili in spoznali.
PO	NAŠIH	VASEH_IN
Turizem in kultura
Zapuščena cerkvica v Celali lahko postane prava poslastica za ljubitelje umetnosti
Tam, kjer se dolina Idrijce pričenja širiti in reka stopi v furlansko nižino, se nam na južnem pobočju Stare gore odpira nov svet. Vinorodni grički in redko posejane domačije vse skupaj tvorijo vasi Čela, Teje, Skuarče, Selišče in Frdjel. Ceste in kolovozi, di povezujejo te vasi, zaselke in samotne hiše so danes vse asfaltirane in je zato to vinorodno gričevje neštetokrat sem in tja prepasano s sivimi asfaltnimi trakovi.
Ne samo izredno lepa lega, ampak tudi ugodno podnebje, privlačuje zato v te prijazne vasice sončnih brd vsako nedeljo številne izletnike tudi iz oddaljenih krajev. Vse njivice, ki so izredno rodovitne, so skrbno obdelane, saj so tu doma delovni ljudje kot sosedni Brici. Pridelki so zato o-bilni in tudi kvalitetni, posebno vino. Vsaka vasica ali zaselek ima večjo ali manjšo «oštarijo», ki jo ob nedeljah dostikrat zasedejo do zadnjega kotička ljudje, ki vedo, kje je doma res pristna domača kapljica.
ZNAMENITA CERKVICA
Vsaka vas ima tudi cerkvico. Nekatere so do nedavnega imele tudi župnišče, a danes, ko je manj ljudi, hodijo semkaj maševat duhovniki iz
Prapotnega ali drugih župnij.
V Čelah je izredno znamenita cerkvica sv. Mohorja in Fortunata. Škoda, da so jo zapustili. Tam mimo so zgradili širiko cesto in nekoliko nižje postavili novo cerkev v alpskem slogu. Zaprta stara cerkvica je začela plesneti in ko je odpadel omet (navadno apno), so prišle na dan freske, Morda jo bodo s časom obnovili, ker bi bila zares škoda, da bi propadla.
Ljubitelji umetnostne zgodovine, naj bi si jo torej ogledali. Prezbiterij je v obliki ši-lastega slavoloka in obokan z
zvezdnatim rebrastim svodom, kar znači, da so jo po vsej verjetnosti zgradili slovenski gotski cerkveni stavbarji. Pred cerkvijo je tudi vhodna lopa z dvema kamenitima klo-pema ob strani, kjer se je nekdaj sestajala soseščina a-li vicinija iz Čela.
Morda je pa med temi našimi griči, med zelenjem skritih tudi kaj kapelic in znamenj, ki so jih naši predniki postavljali v zahvalo, ko so se rešili kužnih bolezni ali Turkov. 'n teh pri nas ni malo, treba je le hoditi po stezicah in poteh z odprtimi očmi.
r ■
Prezbiterij
z
zvezdnatim
rebrastim
svodom
v
znameniti
cerkvici
v
Čelah
pod
Staro goro
?
Na fakulteti za tuje jezike v Vidmu tudi slovenski jezik in književnost
Na fakulteti za tuje jezike in književnosti v Vidmu, ki spada v sestav tržaške univerze, je pretekli teden prof. Rotar, dosedanji profesor za slovenščino in jugoslovanske književnosti na pedagoški akademiji v Mariboru, ime1 svoje prvo predavanje iz slovenskega jezika in književnosti. Za mesto predavatelja na fakulteti za tuje jezike ga je kot svojega kandidata predlagala ljubljanska filozofska fakulteta.
Prof. dr. Janez Rotar se je rodil v Brezovici pri Ljubljani leta 1931. Diplomiral je na ljubljanski filozofski fakulteti leta 1956 in na isti fakulteti dosegel leta 1964 doktorat iz slovenske literarne zgodovine.
Delovanje prof. dr. Janeza Rotarja na fakulteti za tuje
jezike v Vidmu spada v okvir vedno bolj razvijajočih se italijansko-jugoslovanskih odnosov tudi na znanstvenem področju.
Pri njegovem nadvse po-
membnem in koristnem delu, ki služi globljemu poznavanju slovenskega jezika in književnosti med italijanskimi in slovenskimi študenti, mu želimo dosti uspehov.
Nekaj	za
«Tomaž, kako pa vendar ješ! Moral boš v kakšen zavod, da se boš naučil lepega vedenja.»
«Ali se ga doma ne morem učiti, očka?»
Milanček nadleguje svojo mamico z raznimi vprašanji. «Mamica, od kod je prišel
naš Binče?»
Našla sem ga med rožicami.»
«Pa Nina?»
«Njo je štorklja prinesla.» «In jaz?»
«Tebe smo pa v trgovini kupili.»
Milanček zmaje z glavico in vzdihne:
«No, lepa družina!»
Tomažek sprašuje: «Mamica kako je, če osa sede na koprivo? Ali osa piči koprivo ali kopriva oso?»
Za naše delo
Ravnajmo z gnojem pravilno
Hlevski gnoj vozimo na polje navadno dvakrat na leto, in sicer spomladi in jeseni. Kadar vozimo gnoj na njivo, moramo paziti na to, da ga pravilno jemljemo s kupa. Tam, kjer nimamo urejenega gnojišča tako, da bi bil gnoj razdeljen po svoji zrelosti, moramo vrhnji še surovi gnoj odmetati. Pravilno zrel gnoj je tisti, v katerem je stelja popolnoma razkrojena, tako da ni več mogoče spoznati, s katero steljo je bilo živini nasti-Ijano. Tak gnoj se najhitreje spremeni v koristni humus.
Kmetje sicer v številnih primerih pravilno ravnajo s hlevskim gnojem na gnojišču, na žalost pa posvečajo premalo skrbi, da bi ohranili gnoju vso hranilno vrednost. Ker imamo pri hlevskem gnoju opraviti največ z dušikom (a-zoto), ki zelo rad izhlape-va v zrak, je potrebno, da gnoj takoj, ko pride na njivo, raztrosimo in ga še isti dan podor jemo. Čim hitreje bomo to napravili, tem več bomo prihranili hranilnih snovi (sostane).
Največjo napako delajo tisti kmetje, ki puščajo gnoj dalj časa na njivi v majhnih kupih. Ako je suho vreme, se gnoj v malih kupih hitro razkraja in izgubi spojine dušika in kalija v zemljo in ostanejo le netopljive spojine fo sforja. Kjer so ležali kupi gnoja, tam rastejo rastline bolj hitro in lepše. Če ne morete gnoja takoj podor a ti, je zato boljše, da leži raztrošen.
Kadar pa gnoja ni mo goče raztrositi in podora-ti, kot na primer pozimi, takrat bomo gnoj zvozili na velike kupe. Kup naj bo čim višji, tudi lahko do dva, tri metre. Tak kup gnoja nato pokrijemo s prstjo in s tem preprečimo izhlapevanje dušika. Zgodaj spomladi gnoj iz teh kupov čim hitreje razvozimo, raztrosimo in po \ dorjemo ali podkopljemo
France Bevk
Kaplan Martin Čedermac
32
«Že razumem. Prav je tako!». Čedermacu je iz ganjenosti, ki ga je obšla, milo zapel glas. «Pa sem mislil, sem se bal, da se je vsak zase zaprl v svojo samoto. Prav je tako! Verjemi, Jože, da me je strah, ako pomislim na bodočnost. Kaj bo iz ljudi, ako bodo ostali brez božjih naukov? Kaj bo iz njihovih duš? Posledice nasilno pretrgane vezi med dušami in Bogom se bodo le prekmalu pokazale. Ljudje se obračajo proti nasilju, vedno več zagre-nenih glasov se sliši. Ne bom ti jih ponavljal, saj so morda že tudi tebi prišli na uho», je nadaljeval ves v ognju, a hkrati iz vedno večje zmehčanosti. «En sam korak, pa bodo podvomili tudi o božji pravičnosti. Potem je samo še en korak do dvoma o Bogu. Samo še en korak! Tega oni ne vidijo, kakor da so udarjeni s slepoto. Treba jim je povedati. Greh, velik greh bi bil, ako bi to zamolčali. Že iz globoke skrbi za Cerkev je treba storiti vse, da se stvar prepreči», si je obrisal čelo, na katerem so se mu nabrale kapljice mrzlega potu. «Ali ni upanja v uspeh?».
Potokar je naglo stopal po stezi, ki se je vila niz brda, da ga je Čedermac le stežka dohajal. V največji strmini
je upočasnil korak.
«Upanje je vedno», je odgovoril z negotovim glasom. «Upanja ne smemo izgubiti. Težko je le, ker še vedno ti-
pamo v temi. Kdo je to povzročil, Koliko je stvar ze dozorela? Vprašanja, na katera ne najdemo odgovora. Ce nevarnost jasno vidiš pred seboj, jo je laže odbiti. Usodno pa je, ako se tako dolgo bojuješ s sencami, da je vse izgubljeno».	„	-vr-o
«Ali ni nobenega sledu, kako se je to začelo. Nic.».
«Pač. Je! Mislim, da se ne motim glede neposrednega povzročitelja. Sam si ga malo prej omenil».
«Skubin!» je vzkliknil Čedermac.
«Ako dodaš še Kručila, ubogo šemo, ki je ves pod njegovim vplivom, ne boš obrekoval, kakor me je sram to izreči».
Čedermacu je grozeče pela palica; hodil je ves zamišljen, s težkim srcem. Čudni glasovi, ki jih je slišal o Sku-binu in jim v svoji dobrosrčnosti ni mogel verjeti, so se mu zdeli stokrat potrjeni. Bilo mu je grenko, obhajalo ga je začudenje, hkrati se ga je polaščala ogorčenost.
«Glej, in vse dni mi je bil v mislih», mu je hripavo prišlo iz grla. «Saj sem vedel, da je lahkomiseln, a da je tak... Kako le more?» se je razburil. «Kako le more?».
Dospela sta bila na vrh brda, kjer se je cepila steza. Počivala sta oprta na palice, da bi končala razgovor in se poslovila. Sonce je stalo že tik nad obzorjem, oblački so^ se raztegnili čez polovico neba, bili so krvavordeči. V Nadiško dolino, ki je zijala pod njima, je že legala senca.
«Kako le more?» se je Potokar grenko nasmehnil. «Zate je to nepojmljivo, zame tudi». Pogled se mu je uprl v vrhove gora, ki so odsevali večerno zarjo, kakor da se mu je zapičil v neko misel. «Zame tudi. A vendar...». Znova je utihnil in povzel po kratkem premolku. «Kakšni revčki smo ljudje! če dobro premisliš, se mu vendar ne moreš
čuditi. Skubin nima nikakega narodnega čuta, brez korenin je, brez tal pod nogami... Kar dela, ni iz prepričanja, pri tem ga vodijo sebični nameni... To je najhujše. To je zlò!».
Govoril je počasi, kakor da mu le stežka prihajajo besede. Ves čas se je oziral v nasprotni breg in ni pogledal Čedermaca. Ta je stal pred njim nepremičen, kot olesenel, nobene besede ni preslišal, sproti mu jih je bral z ustnic. Pred očmi mu je nastajala tragična Skubinova podoba, ki jo je bil v glavnih obrish že sam začrtal, a se je zdaj zdrizal pred njo. Oživele so mu vse besede, ki so bile padle na žegnanju v Rupi. Bolestno so se ujemale s Potokarjevim pripovedovanjem. Sramoval se je, navdajalo ga je sočutje, bilo mu je hudo do dna duše. Ali so mar oni krivi, da ni dobil mesta, za katero se je potegoval z nedovoljenimi sredstvi? Kakšno maščevanje si je izmislil, bedni človek? Ne, ni ga moglo opravičiti, da je bil le slepo orodje v Zanettijevih rokah. Cavaliere bi se rad z njegovo pomočjo zopet prikopal do ugleda. Morda se mu to posreči. Okoliščine so bile ugodne, roke so željne zgrabile za po-nudeno jim odkupnino...
«Pa kaj misli, da bo imel od tega?» je Čedermac vzkliknil iz svoje poslednje misli. «Monsignor ne postane...».
«Monsignor ne, a morda župnik», se je Potokar nasmehnil. «Plačilo dobi, četudi morda ne tako velikega, kakor ga pričakuje. Saj so nekaterim že samo za podpis ponujali tisočake».
Čedermaca je nemilo zadelo; zdrznil se je in pogledal tovariša. Ali misli njega? Ne. Kazno je bilo, da je tudi Potokar to doživel. In še drugi. To mu je bilo v olajšanje. Niso se drznili le njega žaliti s sramotno ponudbo.
U1M
riaterruacU
BBSvHSfSisiSSs^
Vrabček	s	črno
Punčka v travi
Bilo je predlansko zimo. Od Čavna je preko Kostanjevice zavijala burja. Premrli vrabci so se obešali na šibaste veje murve in čivkali. Njihove vrečice so bile prazne, a zrnja nikjer, nikjer kake jagode.
Odprl sem okno in jim za zabavo vrgel drobljanček kruha. Najdrznejši ga je popadel, komaj da je priletel na tla. že je trknil v vrt med golo drevje. Sedem vrabčkov pa kriče za njim. Vrabček s kruhom v grm, v grm tudi sedem tovarišev. Pa vsi skupaj na drevo, okoli hiše, na drugo stran ceste in nazaj.
Zima, burja - bili so lačni.
Od takrat sem jim vsako jutro metal v drobne košče zrezanega starega kruha. Postali smo si znanci, še več -dobri prijatelji.
Ne z vsemi. Nekateri si niso upali v bližino. Ali so bili tako bojazljivi, ali tako previdni? Po strani so gledali, a nato so najdrznejšim popadli kosilce izpod kljuna.
Teh nimam rad. Najdrznejši pa so mi v veselje. Vstanem in že se objestni in ljubki zibljejo na mladikah. Pogledujejo me z enim očesom in čivkajo: «Si že vstal? Boš dal?», če se obotavljam, poskakujejo vedno bliže, o-bešajo se prav na konce ši-bastih veja. Kralj teh predrz-nežev, vrabček s črno progo okoli vratu, pa se nazadnje dvigne, mi frči prav mimo nosa in nazaj. Pa prifrči spet in spet! In čivka vedno glasneje. To je resen opomin: daj kruha!
In ga jim dajam. Skozi pozno jesen in skozi vso zimo.
Spomladi me pozabijo. Kako tudi ne? Priroda jim je bogato pogrnila mizo. Le vrabček s črno ovratnico se me še kdaj spomni. Obesi se na vejo, me pogleda po strani in začivka. Tega predrz-neža in lenuha ne mika v vrt in na polje.
Na, tu sem se spomnil na
neki dogodek. Mislim, da je bil prav vrabček s črno o-vratnico - seveda je bil on, ki se mu je bilo to primerilo.
Naj povem vse po vrsti.
Na našem dvorišču stoji še danes velika kletka. Pred dvema letoma je bil zaprt v nji sokol ki so ga bili ujeli nekje na pobočju Nanosa. Bolan in srdit od samote in ječe je po ves dan prečepel visoko pod streho. Glavo je imel vso ranjeno, ker se je v minutah hrepenenja zaletaval v rešetko. Z mračnim pogledom je meril ljudi in živali.
Nihče se ga ni bal.
Kokoši so se s počasnimi koraki sprehajale mimo njega. Še pogledale ga niso. Na gosto vejnatem bezgu v bližini so čivkali vrabci. Od jutra do večera. Nekateri izmed njih je priletel celo na streho kletke.
Bezeg! V poletju je podoben veliki, zeleni kopi. Bil je nekak dom vrabcev in je še danes. Kadar so siti, se mu obešajo po vejah, če jih kdo zapodi - v bezeg. Zdi se mi, da je v tistem bezgu tudi vrabčja visoka šola. Kako bi bilo sicer v njem toliko krika?
Takrat - pred dvema letoma - je moral biti vrabček s črno ovratnico še majhen pobič. Brez dvoma je hodil v bezgovo ljudsko šolo. Učil se je razločevati slamnatega moža od pravega človeka. Živega mačka od lesenega konjiča, ki ga imajo otroci za igračo. Pa sokola od kokoši. In še sto drugih reči.
Sova je letela - glava vesela. Letela je, letela in sedla, z. repom pomigala, se okoli ozrla in spet vzletela. Letela je, letela in sedla, z repom pomigala, se okoli ozrla... in je povedala pravljico:
Na barju sta živela žerjav
Pol si je vrabček zapomnil, a pol preslišal in pozabil, prav kot vsi šolarji. Pa ga je že učilo življenje in prazna vreča.
Natančno je vedel, kdaj gospodinja natrosi kokošim zrnja. Vsako jutro je čakal na murvi. Kdo bi se ubijal in iskal, če je miza pogrnjena?
Nekega jutra pa gospodinje ni bilo in je ni bilo. Vrabček se je zaman oziral proti hiši. Vražja reč, take lakote pa že dolgo ne! Poskočil je na gnojišče, a ni mogel prida iztakniti. Stopical je ob hlevu in iskal. Da bi se le dal pesek izpremeni-ti v zrnje! Pa ni bil čarovnik.
Priskakljal je do kletke. Vrabček je pač vedel, da so sokoli pod nebom, saj se je to v šoli učil. A da so tudi
v kletki hm! Pomislite, da bi
vi v šolo grede srečali leva, o katerem ste se učili, da živi v Afriki. Prav tako je bilo z vrabčkom.
Na dnu kletke so ležali o-stanki mesa, suho koritce, skleda z vodo. Nesnaga in smeti. Vrabček je potaknil kljun v notranjost - hm, zagledal je zrnje. Ko ga je gospodinja metala kokošim, kot bi sejala, je palo skozi mrežo. Nič ni okleval - rešetka je bila dovolj redka, da je zlezel skozi.
Poskočil je v suho koritce.
V njem je ležalo za pest zrnja. Že je piknil.
In tedaj, no, tedaj - tudi če bi vrabček znal govoriti, bi ne vedel povedati, kaj se je prav za prav zgodilo. Z vi-
in čaplja. Na okrajku barja sta si napravila vsak svoje gnezdo. Prišel je v deželo pustni čas. Pa se je žerjavu zazdelo, da je pusto samemu živeti in si je dejal, da bi se oženil. «Kaj bi - grem in zasnubim čapljo!».
In je stopil - cap-cap - in je sedem ur daleč hodil po močvirju. Prišel je in dejal:
«Čaplja, vzemi me za moža! Bova skupaj živela».
«Nak, žerjav, ne maram te za moža! Ti imaš prekratko suknjo, noge predolge in slabo letiš. Kar poberi se, dolgin!».
Žerjav je odšel domov, čaplja pa je pomislila: «Kaj bi sama živela - bolje bo, da poidem za žerjavom».
Ko je prišla čaplja k žerjavu, mu je rekla:
«Žerjav, vzemi me z.a ženo!».
Žeriav pa hud - in je zarobantil:
«Ne boš, čaplja! Ne maram te1 Takrat, ko sem te zasnubil, bi bila pomislila. Zdaj pa kar izgini!».
Čapljo je bilo tako sram, da se je razjokala - in odšla domov. Žerjav je pa vse premislil in si dejal:
«Napak sem storil, da nisem čaplje vzel. Saj mi je dolgčas, ko sem sam. Kar grem in jo vzamem! ».
Žerjav je prišel k čaplji, rekoč:
«Čaplja, premislil sem se. Kar vzela bi se. Pojdi z menoj!».
šine je šinilo nekaj temnega, šumečega, udarilo na tla s tako silo, da se je vse streslo. Vrabčka je kar stisnilo v koritce. Po strani je videl le senco in velike noge s kremplji, ki so cepetale, da bi ga zgrabile.
Sprva še začivkal ni. Nato pa je zagnal grozanski krik, kot bi vpilo sto vrabcev. Ojoj, sprejo j! Na srečo se je naglo izmotal izmed velikanskih nog in kar na slepo u-daril v mrežo. Še dobro, da je takoj našel odprtino.
Nič se ni ozrl, frfotal je naravnost na bezeg, med potjo pa je tako neusmiljeno vpil, da so letel’' vrabci od vseh strani. Tisti krik je izražal strah in klic na pomoč, jok in smeh. Bil je rešen, rešen, rešen!
Ne, človek bi si ne mislil, da more tako majhen vrabček tako strašno vpiti.
Bezeg je oživel.
«Kaj je? Kaj je?».
«čiv, čiv, čiv - žival, žival, žival!» je ponavljal vrabček.
Vpitja in čivkanja ni bilo ne konca ne kraja.
«Kaj je danes vrabcem, da tako kričijo?» so se vpraševali ljudje.
Bezeg se je le polagoma umiril.
Danes sokola ni več. Mrtev krasi gosposko sobo. Vrabček s črno ovratnico pa se še prazne kletke izogiblje. Le mimo mojega okna prileti kdaj pa kdaj in začivka.
Kruha bi rad? Ne zdaj, pozimi, ko bo zavijala burja.
Čaplja pa huda! Nahrulila je žerjava:
«Boš ti mene, dolgin! Nikoli se ne bom omožila s teboj!».
Žerjav-je spet stopil domov. Čaplji pa je bilo že hudo: «Le počemu sem ga odgnala? Rajši pojdem k žerjavu!».
Sla je in ga zasnubila, žerjav pa je kuhal jezo.
In tako še dandanašnji hodita drug k drugemu po barju.
Snubita se in snubita, pa se nikdar ne poročita.
(lesar si želiš, to ti brni po ušesih
Neki oče je nekoč poslal svojega otroka, da bi mu kupil olive. — «Na, sinko», mu je rekel, «kupi mi za pet par oliv!». Sin pa mu je rekel: «Kaj naj ti kupim, očka, alvo?».
«Ne, olive», mu je ponovil oče.
«Kaj? Alvo» ga je zopet vprašal sin.
«Hej, bratec, pravim ti: olive!» mu je rekel oče.
«A, alvo?» ga je vprašal sin.
«Naj te hudič vzame s tvojo alvo vred! Ali bi tako rad jedel alvo, da se ti zdi, da ti govorim o alvi? «mu je rekel oče.
Nekoč je živel kralj, ki je imel dvanajst sinov. Ko so dorasli, jim je dejal: — Pojdite po svetu, sinovi moji, in poiščite si vsak svojo ženo. Toda glejte, da bodo znale presti in tkati in da si bodo v enem dnevu sešile srajce. Če ne, jih ne maram za snahe.
In je dal vsakemu sinu konja in novo opremo.
Nato so sinovi odjezdili, da bi si poiskali žene. Komaj so pokazali hrbte rodnemu domu, so že rekli najmlajšemu:
— Ti, Janezek, pa ne boš jezdil z nami, saj te ni prida! Prav nič nam ne moreš koristiti.
Janezek je bil strašansko žalosten, razjahal je konja, se usedel v zeleno travo in jokal.
Ko je tako sedel, se je naenkrat razmahnila travnata ruša, iz nje je stopila majčkena deklica, tako majčkena kot travnata bilka. Šla je naravnost k fantu in ga vprašala: — Janezek, mar nočeš obiskati punčke v travi?
— O, pa še kako rad, je rekel Janezek in šel z njo.
Bele plesalke
so priplesale Izpod neba in so utrujene legle na tla.
Tu zdaj počivajo, v krilca široka nožiče skrivajo, druga ob drugo tesno se stiskajo, vse polne biserov se v soncu bliskajo. Pestuje zemlja te bele sestrice, da se naspe.
Ali gorje!
Vedno bolj drobne postajajo v lice, moč jim pohaja, več ne vzlete!
V soncu blestele so, v njem zvodenele so...
Ko sta prišla tja, je punčka sedla na stol in bila je zelo lepa in ljubka. Vprašala je Janezka: — Od kod si prišel in kam greš?
Tedaj ji je Janezek povedal vse o svojem očetu-kralju, o konju, opremi in o ženi, ki naj si jo poišče. — Ta pa mora
presti in tkati in srajčko sešiti v enem dnevu, če ne, je moj oče ne mara za snaho. Če to znaš in če hočeš postati moja žena, potem ne bom iskal nobene druge.
— O, zelo rada, je rekla punčka v travi in je pričela presti in tkati in si v enem dnevu sešila srajčko. Bila je majhna, tako majhna, da manjša ni mogla biti.
Janezek je vzel srajčko, odjezdil domov in jo pokazal očetu. Vendar ga je bilo sram, ker je bila tako majcena.
Kralj pa je dejal: — Nič zato, le poroči se z malo deklico.
Vesel in zadovoljen je Janezek odjezdil k deklici v travi in jo hotel posaditi k sebi na konja. Toda ona ni hotela in je rekla: — Peljala se bom v srebrni žlički z dvema belima konjema.
Ta dva mala bela konja sta bili dve beli miški.
Odpotovala sta, Janezek je jezdil konja, punčka pa se je peljala v srebrni žlički, v katero sta bili vpreženi beli miški. Janezek je skrbno pazil, da njegov konj ne bi pohodil njenove majčkene nevestice.
Tako sta prispela do široke reke. Konj se je pognal, skočil na drugo stran, zadel ob žlico in punčka iz trave je padla v vodo. Janezek je bil strašno žalosten in ni vedel, kai naj stori.
Toda ne dolgo in iz vode se ie prikazal povodni mož z Janezkovo nevesto ter jo postavil na suho In na vsem lepem ie bila velika kot Janezek in še mnogo, mnogo lepša kot ponrfii. Sedla ie na konja k Janezku in odjezdila sta v kra-Imm orad.
Vsi bratie so se že vrnili, vsak s svoio nevesto. Neveste pa so bile grde in hudobne, prepirale so se in pretepale med seboj. Ko so bratje zagledali Janezka in njegovo prelepo nevesto, so kar prebledeli od zavisti.
Kralj pa se je je razveselil in je vseh enajst sinov pognal od doma z nevestami vred. Nato se je Janezek poročil s punčko iz trave in živela sta še dolgo vrsto let zadovoljna in srečna. Če nista umrla, potem še danes živita.
FHAATK HF1VK
0 nosu in žepnem robcu
Nos ti štrli od obraza, vendar ti ni v preveliko napotje, če nimaš nahoda. V tem primeru pa je gnusno, če prodajaš «svečke» ali jih celo otiraš z roko v rokav. To delajo samosrajčniki, če jim ni kdo vedno za petami z žepinim robcem.
Za teboj ne bo nihče tekal z robcem. Moraš ga sam imeti, namesto da poteguješ v nos. Kadar se u-sekneš, se obrni proč od ljudi. In ne zatrobi kot kaka trobenta.
Z žepnim robcem si zakrijemo usta tudi pri kihanju. Ne samo da ni lepo, temveč tudi ni zdravo, če komu kihnemo v obraz in ga poškropimo s slino. Če moreš zdržati ali ne utegneš dovolj naglo potegniti robca iz žepa, obrni obraz od ljudi in si zakrij usta z roko. In ne kihaj tako glasno, kot da bi streljal s topom.
Če kdo kihne vpričo tebe, mu ni treba zaklicati: «Na zdravje!» ali kaj podobnega. To je stara navada, menda iz časov črne kuge, ker je bilo kihanje prvi znak te bolezni. Nobene ne reci, kakor da se ni nič zgodilo. Z roko si zakrijemo usta tudi pri zehanju. Namesto dlani lahko deneš pred usta tudi žepni robec. Včasih se da zehanje tudi ustaviti. Poskusi! Posebno glej, da ne boš zehal v večji družbi.
Šolarji nimajo potrebe, da bi pljuvali, razen če kot opice posnemajo odrasle. Če pa moraš kaj izpljuniti, ne izpljuni nikoli na tla, temveč v pljuvalnik. Če tega ni pri rokah, vzemi žepni robec.
Tudi če imaš kašelj, kašljaj v robec in ne prhaj okoli sebe.
Medvedki
Neki lovec je šel ob gozdni rečici, ko je nenadoma zaslišal, kako pokajo veje. Prestrašil se je in splezal na drevo.
Iz goščave je prišla velika, rjava medvedka. Za njo sta pricapljala dva vesela medvedka in njun starejši brat, ki je bil v medvedji družini za varuha.
Medvedka se je ustavila na bregu. Starejši medvedek je z zobmi zgrabil mlajšega za vrat in ga pomočil v vodo. Medvedek je cvilil in se otepal, toda starejši brat ga ni izpustil, dokler ga ni pošteno umil.
Drugi mladiček se je tako prestrašil hladne kopeli, da jo je pobrisal. Starejši se je zapodil za njim, ga oklofutal in pohitel z njim v vodo. Pošteno ga je namakal in se posmehoval bratovemu strahu. Pri tem je po nesreči odprl gobec in mali mu je zdrknil v vodo. Nesrečnež je zarjovel kot obseden. Medvedka je planila pokonci, pohitela na pomoč, potegnila sinčka na suho, starejšemu pa prisolila nekaj krepkih zaušnic, da je revež zatulil.
Ko sta bila oba mladička na suhem, sta bila očitno zelo zadovoljna s kopanjem. Sonce je pripekalo in obema je bilo prej zaradi gostih kožuhov zelo vroče. Voda ju je prijetno osvežila.
Po kopeli so medvedi odcapljali v gozd. Lovec, ki je bil na drevesu, pa si je dejal: «Glej jih, glej, kako se imajo radi! Ne bom streljal za njimi!».
Žerjav in čaplja