Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijska dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoši']a do odpovedi. — Udje „Katol., tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Bokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne- zap rte reklamacije so poštnine proste. Št. 31. Mapibop, dne 30. julija 1903. Tečaj XLÏI. •v Veliko slavlje v Skofji Loki. Mesto Skoija Loka na Gorenjskem je bilo dne 26. t. m. priča velike slavnosti. Slovenski telovadni odseki so naredili izlet v to> na lepoti, gostoljubnosti in zgodovini bogato mesto in priredili tamkaj javno telovadbo; to priliko so porabile Slovenske krš&ansko-socialne zveze ter si napovedale za ta dan občni zbor v Skofji Loki. Krasen je bil sprejem v Skofji Loki. Že pred mestom je bil prvi pozdrav. V ijnenu Štajercev je odgovarjal naš državni poslanec dr. Korošec. V mestu je' pozdravil goste župan', notar Lenček. Čeprav drugega mišljenja, vendar se je mesto tudi po svojem zastopstvu udeležilo sprejema. Kako celo drugače ravnajo ponekod naši liberalci, nahujskani po celjskih dohtarjih in omejeni že sami po sebi! Mesto Skoija Loka je bilo zavito vso v zastave. Na tisoče ljudi je prihitelo k slavnosti. Bilo,je življjenje, drvenje in vrvenje v mestu, kakoršnega/ Skofja Loka le malokedaj vidi. Med telovadci sta bila zastopana tudi celjski in trboveljski odsek ter bila predmet srčnDli pozdravov. Zborovanje Slovenskih krščadi sko-social n i h zvez je vodil državni poslanec dr. Krek. Navzoči so bili tudi naslednji državni poslanci: dr.i B e likov i č, dr. Korošec, P i š o k, Gostinčar, Pov-še, Pogačnik, dr. Žitnik in kranjska deželna posl. Mandelj ter Zabret. Zveze različnih slovenskih pokrajin so dale svoja poročila. V imenu Zveze slovenskih mladeničev je poročal predsednik Fr. Ž e b o t. Zborovalci. so z velikim navdušenjem sprejeli njegovo poročilo na znanje ter govornika burno pozdravljali. Njieigov -govor bo objavil gotovo prihodnji „Naš Dom." ; Znaki Zveze slovenskih mladeničev so1 našli občno priznanje in videli smo jih pripete tudi na mnogih prsih kranjskih mladeničev. O delovanju S. K. S. Z. ¡za Štajersko je poročal njen podpredsednik dr. H o h n j e c : Ve!ece-njeni zborovalci! Napredek je geslo modelnega .časa, kot moderni, ljudje mu služimo tudi mi. Mi sicer ne maramo tistega pretiranega češčenja, kise dandanašnji tako pogostokrat skazuje' napredku, ker je to po , svojem bistvu pravcato malikovanje; nič drugega namreč ni, nego oboževanje človeške narave, kateri se pripisuje brezmejna in neskončna razvojna in napredovaf.na sposobnost kot tistemu faktorju, i v katerem božanstvu pravzaprav živi in se! zaveda svojega bitja. Tak pojem napredovanja odklanjamo kot ne-krščanski int ■ protinaraven. Stremimo pa z vsemi močmi za tistim napredkom, ki ga.je sploh zmožen človek in njegove naprave. Star pregovor pravi: .Qui non proficit, deficit (kdor ne napreduje, nazaduje). ML, katoliški Slovenci pa nočemo nikjer nazadovati*, torej moremo in moramo povsod le napredovati. Da to geslo dejansko izvršujemo, dokazuje razvoj javnili razmer v naš; domovini v zadnjem času. Ne morem se ozreti na vse tiste strani našega javnega življenja^ kjer se tak napredek pojavlja t vidno in krepko, baviti se mi je le z veliko organizacijo naših nepolitičnih društev, priznavajočlh krščanska načela — S. K. S. Z., 'Ujstanovljena leta 1897 je bila izpoeietka omejena bolj na Ljubljano. Velik korak isatprej je storila leta,vl902, ko se je razširila v Zvezo vseli.slovenskih nepolitičnih društev, ki stoje na temelju katoliške /resnice* Se bolj se je okrepila in izpopolnila, v ko , so koncem predlanskega in lanskega leta dorasle njetie hčere — štajerska, goriška in koroška zveza, katere je: proglasila za samostojne iz iskreno željo, naj se krepko razvijajo in plodonosno delujejo sebi in skrbni materi v prid. i Ko danes.poročam o delovanju naše štajerske Zveze, morem z* zadovoljstvom in radostjo povdar-jati, da se tista s m e r, v kateri se gibljemo in de-tujemo, imenuje: naprej! Napredovali smo, pred vsem glede na Število. Ob osamosvojitvi smo od skupne Zveze prevzeli 45 društev. Tftkom lanskega in; tekočega leta se je število še bolj ko podvojilo. Sedaj je namreč v naši Zvezi .včlanjenih 93 društev, nekaj društev se snuje, tako da kmaf.u dosežemo Številko; 100, Poživilo, poglobilo in j razširilo pa se je tudi delovanje v posameznih društvih. V tem oziru moram z veliko zahvalo omenjati, da, naši vrli somišljeniki y in požrtvovalni delavci na izobraževalnem polju, v priprosti kmečki, in delavski oblaki ravno tako, kakor v gosposki) suknji, razumevajo vedno bolj znamenja časa ter uvidevajo veliki; pomen izobraževanja in vseh teženj, ki stremijo za tem t velikim ciljem. S tem ne koristijo (samo sebi in tistemu ozkcjmu krogu, v katerem se na videz giblje njihovo delovanje, temveč s tem tudi najizdatnejše služijo veri i in narodu. Kjer je namreč prava izob- raženost doma, tam' se bo Verski ;in narodni sov-* ražnik ' trudil zaman.. Da to;življenje, in delovanje ne zastane ali se celo kje ne zmočviri, je ■ skrb o s r e d n j te g a o dbora. Ta mora biti sr.ce, kjer utripa' življenje in odkoder se ¡razliva in preliva oživljajoča kri, po žilah, ki so tako - mnogobrojno razpredene po raznih društvih naše slovenske domovine. Štajerski! osrednji odbor — to smem naglašati, ne da bi pretiraval — se je vedno zavedal te naloge. Vzpodbujal je okrajne in krajne odbore, dajali jim. pojasnila in navodila ter vedno ostal! ž njimi v tesni zvezi, kar med( drugim<. sp|ričuje 712 . pismenih pošiljatev, ki smo jih imeli v sedanjem letu in pri katerih niso všteta zasebna pisma, ki ji,li je pisal ta ali; oni; odbornik v svrho društvene organizacije. Priredil je nadalje v Mariboru v zimskem času mnogo predavanj, ki so bila z večine dobro obiskjana. Največji uspeli pa je imel. s poljudnimi socialnimi v kurzi, za kmečko in delavsko mladino in odrasle zastopnike teh stanov. Meseca januarja je bil tak tečaj v Celju, meseca februarja v Slovenjgradcu, meseca mjar-ca pa v Trbovljah. Trajal je,.'kakor navadno,, po. 3 dni, v Celju celo 3 in pol dneva, v Trbovljah pa, kjer razmere niso, drugače , dopuščale, samo en dan. Udeležencev je Ullo v Slovenj gradiču in Trbovljah do- 200, v Celju nad 130. Kolike praktične važnosti so taki;poučni tečaji,, sem se tudi prepričal zadnjo nedeljo, ko smo na visokem hribu pod impozantno goro' sv. Uršulp ustanavljali izobraževalno društvo. Na shodu je namreč stopil'k meni nek kmet,, ki se je udeležil socialnega kurza v Slovenjgnaldcu, ter se jo ¡¿znova ' zahvalil za to lepo prireditev in jprosil, naj zopet kaj sličnega pripravimo; njega* gotovo ne bo manjkalo noben dan, < četudi imaf do Slovenj-gradca tri ure hoda. Jaz bi na kratko označil pomen takih tečajev: preganjajo temo neznanja in od-valjajo moro zaslepljenosti, v katero nasprotniki zapeljujejo ljudstvo. Dvojno bi vše rad naglaS al, kar spada v. rubriko napredka ne samo za štajersko, temveč za celokupno S. K. S. Z. Prvo je podvojena i in potro-jena skrb za mladino. „Rod ; stari hira, gine, Bodočnost je m!adine." Ker hočemo svojemu narodu ustvfariti, dobro bodočnost, moramo zato temelje položiti v naši mladini. Da napreduje naša mllajdinslka organizacija, dokazujejo pred vsem naši telovadni odseki, ki so Podlistek. Zgodovina Jarenine v Slov. gor. in zajedno kmetskega stanu na Spodnjem Štajerskem. Gabrial Majcen. (Konec.) Ob enem se je naročilo, naj se na glavnem oltarju napravi okrogel lesen tabernakelj, znotraj prevleče z rudečo svijo, zunaj pa pozlati in poslika. Do tega časa torej jareninska cerkev še ni imela tabernaklja, ampak sv. Rešnje Telo se je shranjevalo v omarici, ki je bila v steno vdolbena, kakor je v stari,h časili sploh bila rfavadla.. • Najstairejša cerkvena zidina je danes kapela sv. Mihaela. Vend ar sledi že iz * prej povedanega, da je trditev, da bi sv. Ciril in Metod bila maše-vala v njej, kriva, ker takrat te kapele še ni bilo; že sta sploh maševala v Jarenini, se je moglo to-le zgoditi v prvi, leseni cerkvi. Zvonilo jareninske cerkve je veličastno in iz-vzemši Maribor daleč na okrog najmogočnejše; v trdnem in razsežnem stolpu visi 6 zvonov. 1, tehta 72 starih stotov in je stal ravno toliko goldinalrskih istotaikov; darovala, sta ga 1870 Jožef in Ana Vajh-gerl v Gačniku; 2. telita 34 ,st.; kupili, so gta 1845 župljani; 3. tehta 18 st. in je bil vlit 1691; 4. je najstarejši in težek 9 st. Blagoslovljen je bil 2. novembra 1535 in ima zanimiv napis; med drugim se čita: „Leta« 1533 je i Tunek opustošil Štajersko", kar pa je pomota, ki jo je gotovo zakrivil zvonar; kakor vemo, so Turki bili, na Štajerskem > eno leto poprej. Dalje: „Gospod, varuj svoje ljudstvo ter naša polja , in vinograde!" 1846 se je zvon moral preliti. 5. je tudi star tel* je . bil 1870 na cerkvene, stroške prelit in talita 13!4 sL 6. tehta 2 st.; darovala sta ga 1870 Janez in Marija Smirmaul na Vajgnu. Pokopališče je nekdaj bilo okoli cerkve. 1582 sc ga j Turki s to vred oskrunili; zato se je istega dne kakor prej' omenjeni zvon blagoslovil znova, naslednjega dne pa posvetila cerkev. V vizitaoij-skem proiokoiu 1. 1017 . pa o pokopališču čitamo: „Na pokopališču( je vse polno nesnage, ki se mora odstraniti,; tudi se mora drevje posekati, t Sredi pokopališča se naj postavi velik, rucfečebarven križ s podobo Križanega, ob. vznožju pa posodicam blagoslovljeno vodo." Nadalje izvemo: Na pokopališču so do takrat imeli neki križ, ki je'služil kot sramotilni steber, na kojegn so vezali očitne prešestnikte. S tem so je znamenju« sv. križu in pokopaf.išču delala nečast; zato je škof to prepovedal in ¿aukazal, naj se, sramotilni steber postavi zunaj pokopališča. Vsled naredbe cesarja Jožefa II. se je pokopališče od cerkve morala odloČiti in se je premestilo tje, kjter se nahaja še danes. Končno še nekaj iz omenjenega vizitjaicijskega zapisnika, kar nam osvetljuje tedanje cerkvene razmere. . Kakor vemo,. je jareninska župnija, tedaj imela tri podružnice: Sv. Ilj, Sv. Jakob in Sv. Kun-goto. Tudi te cerkve je škof obisklal. V Sv. Ilju je bila služba božja dve nedelji v mesecu, na kvatr-no : nedeljo in o praznikih apostolov in Matere božjo, Pri Sv. Jakobu je bila vsako nedeljo ma-ša'in pridiga, ne pa o praznikih. Pri' Siv. Kungotv je bila , vasico zadnjo nedeljo v mesecu maša, in pridiga, dalje na praznik sv. Kungote in sv. Henrika in na obletnico posvečevanja cerkve. Jamenijnski župnik, Adam Prepost, je bil doma iz oglejske škofije, Študiral je v Gradcu, sv. rede pa 1602 prejel od zagrebškega škofa. Živel je poprej precej pohujšljivo, ka-tehetični pouk in poslednja olje, v jajreninski župniji nista bila v navadi. Jareninski župnik je imel takrat 7 vinogradov, 26 veder vinske in ' 30 graš-kih mernikov prosene zbirce. Vzdrževati pa je moral na svoje stroške dva Vaplama. Prvi kaplan je takrat bil Jurij Plevnik (Plebbnigg), star okoli 35 let. Zapisnik gn hvali, da je bil priden duhovnik. Poleg krave in podrte koče, v koji je stanovlal, ni imel drugih dohodkov, kakor okoli 40 mernikov zrn-ske zbirce in nekaj vinske. Drugi kaplan, Fejiks Cesar, pa« ni liotel stanovati - .v Jarenini»,' ampak vzdržaval se je v Mariboru, kjer je imel beneficij sv. Katarine:; niti/ pred škofa ni hotel priti. Ker je število župljanov bilo silno mlliko in nikakor nista mogla zadostovati dva duhovnika, zato se je Cer-sarju naročilo, da pride stanovat v Jarenino in naj pomaga župniku, če ne, pa naj pusti kaplanijo iu si župnik naj poskrbi drugega kaplana.. To torej o jareninski cerkvi in kar je z njo v zvezi. Malo; je!; o Jareninsk)e(m dvoru pa niti toliko ne morem povedati. Zgodovinskih podatkov. mi sicer ;n» manj na razpolago, ali prvič so tako pičli, da iz njih samih ni mogoče sestaviti slike, drugič še nisem imel prilike zgrado natančneje preiskati, tretjič pa mi doslej še tudi ni bilo me^oče prepričati fee, koliko resnice je v tem, kar se pripoveduj» c dvoru. Pravijo i^amreč, da je dvor nekdaj stal nižje od sedanjega in da je sec^iji j i dvor, ki ima. Danaàoja àtevilka ima „Gospodarske Novice« kot prilogo. * ! s8 v dobi vdobrega leta ustanovili v tako nepričakovano lepem številu ter so že dosegli velike uspehe. Dokaz to je« tudi škofjeloška prireditev,. ki ima izrazito mladinski značaj. Dokaz za to je še posebno naša ' Zveza slovenskih mladeničev, ki! je bila binkoštni pondeljek ustanovljena v Ljutomeru ter je žfl priredila idva velika mladeniška shoda, katerima bodo sledili drugi. Povdarjati moram, da z največjim veseljem poročam o tej točki našega programa, ker iz lastne ¡izkušnje vem, da je delo med mladina najprijetnejše' in tudi najhvaležnejše. Visled tega bi tudi želel, da ta točka naj nikdar ne izgine z dnevnega reda naših plemenitih stremljenj, temveč da se vedno izvršuje vestno in vztrjafino, • ker upam, da v mladinski armadi ustvarimo najtrdnejšo obrambo za vero sveto in domovino • drago. Ce imamo organizirano, katoliško-narodno zavedno mladino, ne zatrepečemo več pred nobenim ' nasprotnikom, ,mar-več mu s pomilovalnim posmehom obrnimo hrbet. Drugo, kar kaže izpopolnjevanje in napredovanje našega dela, je' večja skrb za obrambo slovenske narodnosti ob jezikovnih mejah. Kot štajerski Slovenec moram to težnjo pozdravljati z radostjo in ob enem z,velikim pričakovanjem. Saj je znano, kako obupen boj bije naš narod ob mejah, kako težko se ustavlja tujemu • kapitalu, ki se trudi, kos • m kosom odtrgati odv našle rodne zemlje in ž njo od našega narodnega telesa, kako hudo trpi pod raznarodujočimi nakanami, ki žalibog imajo trdno oporo v deželni in osrednji vladi., Ne pretiravam niti najmanj,. temveč govorim zgolj resnico, če vam, velespoštovani zborovalci, iz mnogoterega našega obmejnima kraja prinesem pozdrav: „'Morituri vos salutant (umirajoči vas pozdravljajo)". Sami se ne moremo. obraniti. Le tedaj je upanje uspeha, če cel slovenski1 narod stopi na obmejno stražo. Zato smo se vzradostili, ko' smo izvedeli, da namerava, S. K. S., Z., ki ima že v programu z leta 1902 točko skrbi - za podporo slovenskih katoliških društev na jezikovni meji, intenzivnejšemu narodno-obrambnemu delu posvetiti svoje moči. V to i svrho želimo njenim vžigalicam, kojih dohodki so namenjeni obmejnim Slovencem, najobil-nejše Število odjemalcev. Želimo pa tudi, da bi geslo:',^ korist obmejnim Slovemcem", ne ostalo samo na vžigalicah, temveč da bi vedno in povsod podvžigale vse njene člane, društva^kakor posameznike. Nemški minister-rojak Prafde je na, občnem zboru nemškega Schulvereina v Celovcu rekel, da Nemci ne sm^o trpeti, da,bi se samo eden\ nemški otrok odtujil svojemu narodu. Za nemški narod seveda nI te nevarnosti. Toda če mogbčno nemško plemo tako pazljivo stoji na braniku za -svojo narodnost, je za nas maloštevilne Slovence žiyljensko vprašanje in neodložna eksistenčna skrb, da ohranimo našemu narodu vsakega, slovenskega otroka in vsakega odraslega. Kdor tukaj stori tudi kaj. malega, stori pravzaprav veliko. Veleoenjeni zborovalci! Ob sklepu mojega poročila 'se mi ponavljajo v spominu besede, ki\ jih je o naši Zvezi zapisal nek slovenski liberalni list'na Stajerskemi. Njegova sodba'je ta, da je S. K. S. Ž. taktična ,politična organizacija klerikalizma. — Hvaležni smo natŠTm nasprotnikom za to izjavo. Ker ne vemo, niti mi1, niti naši nasprotniki, kaj je pravzaprav lderikalizem, moremo to po tej izjavi vsaj dva trakta: vzhodno zapadnega in severno južnega, imel ^voje dni Štiri trakte "v podobi kvadrata, iako da je • studenetv ki se zdaj nahaja na južni strani ! dvora, stal sredi velikega dvorišča in da se je od j te zgrade ohranil le prej omenjeni v|zhbdno' zapadni trakt, Ta-le kftže znake iz druge polovice 15. ali prve 16. stoletja, j dočim nosi severno južni trakt na zapadnem pročelju letnico 1755. Zgodovinski po- j datki pa so slefdeči: 1489 je admontski opat neke- j mu s Erh. Kraynerju prepustil urad in desetine v Jarenini na 10 let; zato pa ima samostanu na leto plačati 24 funtov in dvor, ki je v i zadnjih vojskah (bržčas z Madžari) hudo trpel, zopet. dobro popraviti. — 1532' je dvor pogorel (Tupki).'— 1548 se je na dvoru postavil nov „IStock mit der M;ei,erstube" ter odstranil grajski jarek. Ali je ta „IStock" nadstropje ali pa posebno poslopje, ni povedano. — Na južni strani. vzhodno zapadnega trakta vzidan kamen ima napis L\ A. (Admontski grb.) 15 73 ! Začetni črki pomenita „LeiBer Ana", ki je tedaj (od i 1562 do svoje smrti)! imela urad v najem. -— 16(75 se je LeiBer Ana zavezala, da močno razpadli dvor da popraviti. — ' 1628—59 se je dvor temeljito pre-zidal. Danes sta oba trakta enonadstropna; v novejšem se nahaja kapela sv. Urbana, patrona Ja-reninskega dvora, in v njej poleg drugih sflik tudi slika lareninskega dvora z jaireninsko cepkvijo, ki popolnoma soglaša s sliko v knjigi „G. M. Vi-scher: Topographia. 1681." Končno še omenim kameniti, vendar že precej poškodovani križ, ki stoji na travniku južno od dvora. Križ je po slogu |z 17. stoletja in ima na j podnožju admontski grb, v hišici na gornjem koncu : Sa slike sv. Urbana, sv. Beneidiktai, sv. Marije ; rezmadežnd m»sv. Blažal *•- < - -m j sumiti. Ker pa naša Zveza nima drugega namena nego pospeševati, izobrazbo in napredek slovenskega naroda, vzgojfevati naš narod v'pravem socialnem in rodoljubnem duhu, se moramo samo čuditi, da se na Štajerskem in po celi naši širni domovini še najde kak zaveden Slovenec, ki' še ni klerikalec. Sicer pa ne odbijajmo tozadevnih političnih napadov na nas z istim orožjem, temveč le s podvojenim delom. Mi samo zidamol in ne • razdiramo. Naše geslo bodi: Po tej poti naprej vztrajno in požrtvovalno! Cilj, ki se blesti pred nami, je: Vsestranski , blagor našega naroda! Za telovadne odseke je poročal brat Pref.esnik, za koroško zvezo; Vunček, za goriško Kremžar, za tržaško Cenčič, za kranjsko Smolnikar, iza dijaško zvezo Cesnik in pozdrave Poljakov je prinesel Sa-dovsky. Popoldan je bila javna telovadba. Na tisoče in tisoče ljudi je oblegalo teilOvadišče ter s pozornostjo zasledovalo telovadbo naše mladine. Čeprav iz vseli krajev naše Slovenije skupaj zbrani, brez skupnih vaj, vendar so. proizvajali vse vaje z občudovanja vredno točnostjo. Z navdušenimi vskliki in s ploskanjem je občinstvo zahvaljevalo naše mila-de sokole za krasno prireditev. Telovadba je bila najlepša točka vse škofjeloške slavnosti. Marsikateri gost je odnesel v srcu željo: da bi tudi pri nas kmalu imeli mnogoštevilne telovaidne odseke. Gibanje j med mjaidino nam je porok, da se ta želja tudi izvrši. Na slavnost( je došlo tudi mnbgo pozdrajvov. One,, ki so prišle iz Štajerske dežele, objavimo prihodnjič. Somišljeniki 1 Somišljenice! lahtevitjte v iseh prodajalkah hi iobakarnali vžigalice „Slovenske krščanske socialne zveze44: Y ko« risi obmejnim Slovencem! Politični ogled. — Zveza južnih Slavena se imenuje idržavno-izborski klub, v katerem sedijo tudi naši liberalni poslanci dr. Ploj, Roblek in Ježovnik. Politiko tega ikluba vodi dr. Ploj in za to je tudi zares Plojeva. Nobene odločne smeri, ampak neprestano cincanje med največjo udanostjo proti vladi in med hudim ra-dikalizmom, ki pa se kaže samo v besedah «nasproti volilcem. Ta klub je vsled svoje neodločnosti tarča za Šale med poslanci kakor med 1 jugoslovlanspami volilci. Sedaj prihajajo o tem klubu zopet čudne vesti na dajn, o katerih še je treba ¡vsekakor več jasnosti. Govori se namreč, da udje < tega kluba nasproti sedanjemu sovražnemu hrvatskemu banu g. Rauchu nastopajo mnogo bolj prizanesljivo nego govorijo. Tudi Roblek se doma huduje nad vlado, na Dunaju pa se skriva, kadair bi moral proti glasovati. — Ustava v Turčiji. Turčija je konečno vendar dobila ustavo.' Že dalje časa se je opažalo v Turčili nfeko posebno, takozvano mladoturško gibanje. To gibanje je bilo posebno močno med izobraženci, ki,so študirali po raznih evropskih mestih, podpipali pa so jo tudi mlajši častniki. Zlahteye mladoturkov so bile pred vsem sledeče: ustvari naj se ustava, vsi ■ narodi naj imajo pred p/ostavo jed-nake pravice. Ljudstvo, ki je pod dosedanjim načinom vladanja silno veliko trpelo, so. dobili mlado-turki na ta način lahko na svojo stran. Razmere so bile res neznosne, po vsej Turčiji je kar mrgolelo vohunov, nihče ni bil varen pred ovadjbami, tako da so'celo staroturki sprevideli, da se te razmere morajo ublažiti, pine t. m- je, Hakor so poročali brzojavi, prikorakal uporni mlaJdoturški major -Niazi z več tisoči vojakov iz Resne y Monastir, vjel maršala, poveljnika arma/dnega zbora, Osman pašo, in ga odvedel s seboj. Kri ste ni prelivala. V Monastiru in v Solunu so vstaši proglasili ustavo. Istega dne popoldne je ,tudi sultan sam dovolil ustavo, kakor je bila proglašena že 1. 1876. Ljudstvo je vzklikalo po ulicah: -.„Živela ustava! Živela svoboda!" Mladoturško gibanje1 je doseglo s tem, da se je dala državi ustava, uspeh, ki ga nihče v celi Evropi ni pričakoval./ Ustava je za, celo ba.l-balkansko politiko velikanske važnosti. Glavna določila nove ustaVe je naznanil Savfet paša velevla-stim. Določa se nerazdeiitev Turčije, neodgovornost in nedotakljivost sultana, Izlam je državna vera, vsa priznana veroizpovedavanja smejo svobodno izvrševati bogoslužje. Svoboda se zajamči časopisju, shodom, peticijam, kakor se tudi,; določa enakopravnost vseh podanikov, ki se imenujejo Otomani. Parlament imta dve zbornici: senat in, poslaniško zbornico. Skliče se vsako,'leto 1. .novembra v štirime-sečno zasedanje. Na stotisoč prebivalcev pride en poslanec. Volitve se izvrše pot tajnem skrutiniju vsaka štiri1 leta. Ce se zbornica razpusti, se snide nova zbornica črez šest mesecev. Uradniki se ne odstavljajo. Sodne razprave so javne. Proračun se dovoli začetkom vsakega zasedanja za eno leto. Ka- Bosna je sedaj edina neustavna dežela v Evropi, čunski dvor poroča zbornici vsako leto, sultanu pa na tri mesece o finančnem stanju. • — Ustava v Bosni in Hercegovini. Bosanski mohamedanci in Srbi navdušeno pozdravljajo ustavo v Turčiji. Pričakujejo, da se uvede ustava tudi v Bosni m Hercegovini, kajti sramotno bi bilo, ako bi bila Avstrija bolj nazadnjaška kakor Turčija. Mila pgiifttna Mssrsimii&. Dne 2 3. 'j u 1 i j a: Glasilo ogrske kmetijske družbe „Kiitztelek" poroča o žalostnih posledicah letošnjo suše na Ogrskem ter poživlja vlado, naj i,zda prepoved, da se ne sme > krma izvažati, sicer bo živinoreja uničena. — Predsedniška kandidata za avstrijsko delegafcijo ,sta baron Gautscli in pl. • Ma-dejski. — Listi. poročajo, da se pričneta v jeseni obe vladi pogajati o, zakonskem načrtu nove bram-bene postave. — V Bruselju so odkrili zaroto proti belgijskemu kralju Leopoldu. Dne 24. julija: Turški sultan je dovolil danes ustavo. — Srbska skupščina se je včeraj sestavila. Predsednik je staroradiMec, dr. Vukčevič, podpredsednika sta staroraidikaljca Cosič in Stojko-vič. — Vojno sodišče v Odesi na južnem Ruskem ja obsodilo, na smrt štabnega kapitana Glinskega, ker je deloval med Častniki in vojaki na revolucijo. Glinskega so že usmrtili. Dne 25. julija: Voditelj mlajdoturkov, Ah-med Riza, je izjavil, da je temeljna točka "mlado-turškega programa edinost in nedotakljivost turškega cesarstva. Zato mladoturki odločno odklanjajo" nove angleške reformna predloge za Makedonijo. — Londonski vladni listi objavljajo ostre članke proti perzijski revoluciji in napovedujejo, da bosta posredovala Rusija in Angleška. — Angleško časopisje piše jako ostro proti Nemčiji in ji grozi z vojsko. Dne 26. julija:! Turški parlament se je sklica] za mesec november. — Sultan je izdal odlok, s katerim se pomilostijo politični zločinci,! odpravi cenzura in tajna policija, — Maroški sultan Abdul Azis je bil, ■ kakor se poroča;, dne 21. t. m. pri S(aeru napaden in prisiljen, da se umakne v Rumalo ob arabski meji. D ne 2 7. julija: Budimpeštanski uradni list objavlja sankcioniranje pjostave o delavskih hišah. — Turški časopisi izhajajo že brez cenzure. — V Solunu je bilo vsled vohunstva ustreljenih sedem častnikov. — Ruski zunanji. minister obišče v Marijinih varih angleškega kralja. Dne 28. julija: Ministrski predsednik Beck je predlagal cesarju, naj imenuje ministra dr. Fiedlerja in Prašeka tajnim svetnikom. Imenovanje objavijo te dni. ~ V Marijinih toplicah se je vršil nemški protestni shod. Zborovalci so zahtevali, naj odpokličejo nemške ministre in da naj prično Nemci opozicijo, v češkem deželnem zboru pa obstrukcijo. — Turčija ge oborožuje. Naročila je topov za šest milijonov frankov. Razne novice. * Promoviran je bil dne 24. t. m. ¡nja graš-kem vseučilišču g. Oton Perko, avskultant ■ pri okr. sodniji v Celju, doktorjem pravoslovja- * Iz politične službe. Višji okrajni komisar Franc Bouvard in namestniški tajnik pl. Lorang sta imenovana okrajnim glavarjem. Iz pošte. Za poštnega upravitelja( v Mariboru je imenovan Ferdinand Ceh, poštni upravitelj v Lipnici. '•' Iz šole. Razpisana so sledeča mesta: Na šestrazredni ljudski šoli pri Sv. Marku pri Ptuju mesto stalnega, oziroma začasnega učitelja Prošnje do 20. avgusta. Na petrazredni ljudski šoli v Cir-kovcah pri Pragarskem in na trirazredni ljudski šol? v, Dornovi, pošta Mošlkanjci, ¡po jedno( . mesto stalnega ali začasnega učitelja, oziroma učiteljice; prošnje do 20. avgusta. Na dverazredni Ijuski šoli v Žičah, pošfta Sv. Duh-Loče, na trirazredni ljudski šolj v Spitaliču, pošta Konjice, in na štiriraz-redni ljudski šoli v Konjicah po jednoi učiteljsko mesto stalno ali začasno. Prošnje do 25. avgusta na dotične.' kraj ne šoiske svete. * Premeščena je stalna učiteljica pri St. Jan-žu na Drav. polju Marija Loparnik t na /ljudsko Šolo v Polzeli. * Finančno ministrstvo je določilo, dai se prične prodajati dne 17. avgusta jubilejno cigareto. Komad bo stal 4 Vin, * V nekem mestu na Spodnjem Štajerskem je na prodaj jako lepo posestvo, za katero ste nujno želi,! da pride v narodne roke. Na posestvu je trgovina in pekarija. Proda se radi starosti in, bo-lehnosti posestnika. Kdor se zanima, naj se obrne na uredništvo. * Dijaki. Slovenski katoliško-narodni dijaki priredo dne 14. in 15. avgusta sestanek v St. Ru-pertu na Koroškem. Mnogo uspeha mladim sokoli-čem! * Zveza liberalnih društev vabi k sebi tudi naSai izobraževalna, veteranska, požarna in druga društva. Da bodo vedela, v kako družbo se jih vabi, moramo povedati, da so v tej zvezi tudi liberalna učiteljska društva., Liberalni učitelji in dohtarji hočejo po tej zvetzi izrabiti poštena slovenska društva za svoje nečedne namene. Zla to pa pozor! * Romarski vlak v Marijino Celje bo šel iz Maribora v nedeljo, dne 9. avgusta ob 11. uri 20 minut. Nazaj pride vlak v sredo, dne 12. avgusta ob 5. uri 47 minut zvečer. V Maribor naj pridejo romarji v nedeljo z večernimi vlaki. Nazaj se bodo mogli peljati v sredo z večernimi vlaki proti Radgoni, proti Celju in proti Ptuju. Vožne cene so iz Maribora, Pesnice, St. Ilja in iz Spilfelda za III. razred 8 krdn £0 vin. in za H. razred 11 kron 60 ¡vin. Karte s ie naroČijo edinole v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, ako se pošlje denar. Razpošiljati se bodo začele dne 1. avgust a. Romarski vlak bo vzel seboj samo 700 romarjev. Kdor bj se prepozno oglasil, na njega bi se ne moglo ozirati. Opozarjamo v tej zadevi" tudi na inserat na koncu lista. * Za inarijaceljske romarje. Iz postaje Au-Seewiesen, do katere vozi vlak, do Marijinega Celja je peš še malih 7 ur. Priporočamo, da tisti, ki lahko Hodijo^ (to pot opravijo peš, ker je vožjnja predraga. Preskrbljeno je pa tudi za vozove iz Au-Seewiesen ,v Marijino Celje. En prostor na vozu gtane tje 5 kron in nazaj tudi 6 kron. Kdor se torej hoče peljati tje in nazaj z vozom, naj pošlje najpozneje do 5. avgusta na tiskarno sv. Cirila v Mariboru ¿0 K za voz, da s,e voz še more naročiti in da se lahkb dopošljejo karte. Opozarjamo tudi, da se karte za romarski vlak najpozneje še morejo naročiti do 5. a/vgusta v tiskarni sv. Cirila. Denar je poslati naprej! ¡Na 'druga naročila se ne bo oziralo. * Za S. K. S. Z. so darovali: 6. gg. kapelan Josip Toplak 1 krono 20 vinarjev »in bogoslovec Marko Krajnc 1 krono; Franc Žuičar jubilejno krono; „Triperesna deteljica šentjakobska na stebeljcu šentlenartskem" zložila 10 K; na dekanijski konferenci zbrani duhovniki dekanije Maribor d. br. 24 kron. * Naznanilo o pričetku šolskega leta, 1908-09 na c. kr. umetnoobrtni strokovni šojli v Ljubljani. Šolsko leto 1908-09 se prične;za oddelke II. do VI. v soboto, dne ¡19, septembra 1908. Zimski tečaji za stavbne obrtnike se otvorijo 3. noviembra 1908. Zaradi pomanjklanja prostora se letos novi učenci v te kurze ne sprejemajo. Oddelek; za šoloobvezne dečke ima nalogo, nadomeščati prve razrede srednje šole ter podajati, učencem splošno poidlagp za katerikoli obrt, oziroma j za pouk pri mojstru. Kdor hoče kot redni učenec (učenka) na novo vstopiti v oddelek za šoloobvezne dečke, v Šolo za obdelovanje lesa ali za umetno vezenje,. naj se vt; spremstvu svojih roditeljev al; njih namestnikov zglasi pri ravnateljstvu dne 16. in 17. septembra dopoldne, ter prinese s seboj potrebno šolsko izpričevalo in dokaze zia predpisano starost. Učenci in učenke;, ki so že hodili v ta zavod, se morajo dne 18. sdptembra. dopoldne) javiti ^ poslednjim letnim i izpričevalom; učenci, ki vstopajo v I. letnik Šole za obdelovanje lesa, morajo poleg tega prinesti potrdilo svojih roditeljev, oziroma njih namestnikov, da so le-ti zadovoljni s poklicem, ki si ga je i izvoli,! učenec (stavbeno in pohištveno mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo, kiparstvo). PonaMljalni izpiti se bodo vršili dne 18. sOptenfbra zjutraj od 8. ure dalje. Izredni učenci in učenke (hospjtanti in hospitaintinje) se takisto vpisujejo v dneh 16., 17. in 18. sept^fmbra, potem pa tuldi med Šolskim letom, kolikor to dopuščajo šolski prostori. V javni risarski, šoli se sprejemajo obiskovalci in obiskovalke celo leto. * Dr. Korošec — dekan. Celjski liberalni. listi so postali nasproti dr. Korošcu nenadoma; izredno prijazni in ljubeznjivi. ponujajo mu k^r dve d|e-baniji, in sicer dekanijo v Šmarju ter dekanijo v Ljutomeru. Pater Korošec je gotovo > patru Spind-lerju ter njegovim konfratrom vi celjskem liberalnem kloštru hvaležfen za to velikodušno ponudbo. Ob enem pa nas prosi dr. Korošec,\ naj kon-štatiramo, da; se ne pogaja za nobeno župnijo. To je treba pribiti, ker bodo sicer liberalci črez mesjec zagnali .glas: Glejte, propal je s svojimi prošnjami! Te žalosti pa pater Korošec tudi patru Spind-lerju noče narediti! * Liberalci in Nemci. Dnevnik slovenskih liberalcev pridno pobira stopinje za nemškimi listi. KaJdnji teden je vzel v varstvo mariborskega prote-stantovskega pastorja ter napadal katoliškega duhovnika dekana Gaberca. Sovraštvo naših liberalcev do katoliške stvari je tako veliko, da rajši hodijo tudi za Nemcem, Če je le nfa spomin 601(eitnice vladanja Njega Veličanstva ce-' sarja hotel „Avstrija" naslovljeno dvonadstropno poslopje, mora biti bodeč trn, v peti nekemu slovenje-bistriškemu dopisunu. Že neštetokrat je svoj žolč j izlival nad to stavbo v predalih raznih nemških listov, na katere izbruhe nizkotnega sovraštva pa se (losedaj nismo ozirali, ker so se celo od poštenih Nemcev obsojali. Nekoliko pribiti pa vendar mora-: mo dopis, v „Grazer Tagblattu" z dne 24. julija 1.1. | iz Slovenske Bistrice. Iz tega dopisa hočemo le ner | katere važnejše stavke navesti, ker se i,z njih zr- ■ cali nepopisno sovraštvo do vsega, kar je sloven-. sko. Glasi se: „Se pred letom dni i je zapazil tujec, : če je obiskal našo obmejno trdnjavo (nemško (!) j Slovensko Bistrico), da se radujejo Slovenci (ime-' nuje nas seveda le Windische) svojega Narodnega j doma, kjer se shajajo k hujskajočim, izzivajočim j veselicam. (Ce se Slovenci med seboj radujejo in j veselijo, je to za Nemce .izzivanje,) To (poslopje, j last. posojilnice, je že bilo v prav slabem stanju. j Vslecl tega se je podrlo do prvega nadstropja in bi I se naj dvoje nadstropij postavilo. Ko se je pričelo 1 z zidanjem prvega nadstropja, se je pokarajo, da, so temeljni zidovi veliko preslabi; vsled tega. se je tudi z istimi pometlo >in s. tem je 'izgfnil slovenski posilwgrad (vvindische Trutzburg)." Vsakdor, ki či-: ta to brezmiselno čenčanje, si mora misliti, ali se j ni dotičnemu dopisunu v možganih zmefealo. Ce se ■ je Narodni dom' do prvega nadstropja podrl, bi se j bilo tedaj podrlo drugo nadstropje, katerega sploh ni i bilo. Zidalo se je po dopisnikovi trditvi prvo nadstropje in potem se je s temeljnim zidovjem pometlo. i .(Gospod urednik, pošljite miu mrzlih ohlapkov za j možgane!) Toda dalje: „Take velikanske stavbe j nismo pričakovali in premišljevalo se je, kako bi se | visoki stavbeni izdatki 200.000 K pokrili. (Najbrž je dopisunček stavbeni račun pregledal ali pa je iz-! tuhtal, da je takšna stavba že vredna 200.000 K.) Spremenil se je zaradi tega Narodni dom v Hotel „Avstrija", tla bi se na tak način pritegnili Nemci k obrestovanju. Toda skrbelo se bo , (najbrž,e po dopisunu), da se bo od nemško strani vse storilo, da to podjetje (hotel „Avstrija") ne bo uspevalo. Hotel .'„Avstrija" je le plašč, pod katerim se bodo v prvem nadstropju (Aha! Posojilnica mu v želodcu leži!) rajzlične slovenske posili-prireditve uprizarjale.' Ce so Slovenci gospodarsko tako močni, kakor se ponašajo, bi bili vsaj pri svojem Narodnem domu ostali, toda. teža obresti jih tišči (set!bo moral dopisun nemanič napumpati), in če so enkrat Nemci plačali račun, se bo hotel „Avstrija" zopet prelevil v Narodni dom (strašno!); kajti isti jj» last posojijnice (ter je in ostane nevarno slovensko bojno podjetje. Kdor pa tega ne verjame, n&ij strga nemški trak raz prsi in naj si trikrat izakliče: „Jaz sem izdajica" in nam bo prijetno, če se« bomo ¡izne-bili nezanesljivih. Nemec naj si zapomni geslo nasprotnikov: „.Svoji k svojim"; saj imamo dosti,nemških gostiln in nam ni treba podpirati svojih nasprotnikov! Tako podpihuje in izziva dopisun iz Slovenske Bistrice, ki je semkaj prišel s trebuhom za kruhom. Mi pa vprašamo: Kdo ima dobiček od te stavbe? Ali niso to razun slovenskih delavcev, ki si v potu svojega obraza služijo kruh, večinoma nemški trgovci in obrtniki, ki rade voflje sodelujejo pri stavbi ? Ali ni to največja nesramnost in brezznačajnost, ako se od narodnega nasprotnika sprejema zaslužek, na dru,gi strani se ga pa natolcuje? Da se podlost dopisa v Grazer Tagblattu še bolj osvetli, še pripomnimo, da se je pred nekaj dnevi ustanovilo v Slov. Bistrici olepševalno društvo, ki ima namen: tujcev Slovensko Bistrico in njeno okolico privabiti in jim z raznimi napra/vami bivanje med nami olajšati. K pokritju takih stroškov bi naj osobito tudi Posojilnica v Slovenski Bistrici prispevala, na katero se je olepševalno društvo v ta namen obrnilo. V isti sapi pa izliva dopisun z dopisom v Grazer Tagblattu svojo ffnojnico nad hotelom Avstrijo m pozivlje vse nemtštvo, naj ae ta hotel bojkotira. [Ali je mogoča šo \ečja podlost, večja nesramnost? Vam, kmetje pa, ki ste osobito lastniki slovenje-bistrilške posojilnice, naj bo sramotilen dopis v Grazer Tjagblattu v sjpod-bujo, da se boste držali ge^ia: Svoji k svojim! ter pridno obiskovali hotel Avstrija, ki bo ži prihodnji mesec izročen prometu, kjer se vam bo gotovo dobro in prijazno postreglo. Ta odlična sitevba,. ki Nemce tako bode v. oči, naj bio- vaš ponos in vam v bodrilo! m Sv. Martin pod Vurbergcm. Martinški tamburaši priredijo v nedeljo, 2. avgusta po večernicah pri g. Tomažu Golob, gostilničarju t Vurbergu vrtni koncert in prosto zabavo. VBtopn na proBta. K obilni udeležbi vabi tamburaški odbor. Ptujski okraj. p Ploj — „Stajerc". !Kar bi človek ne mogel . pričakovati in niti ne smel, to se je zgodilo! Sta-; jerc in njegovi so sklicali shod v Ptuj, vršil (se jva \ 19. t. m. Naroden Slovenec ni bil na tem shodu,, ker je dobro vedel, da so poslanci Slov. kmečke zveze kakor tudi Nar. stranke storili zavoljo suše zares \se potrebne korake! A Ploj, ki se mu Mače tresejo. ker ve, da je v njegovem okrajui Narodna stranka. preslaba, da bi z njeno pomočjo zmagal, je šel snubit tudi k Štajercu! Pomagaj, za božjo voljo! Pomagaj! Res! Lepa liberalna narodnost! Dosedaj dvozveza: Ploj-Narodni List, zdaj trozfveza: Ploj-Narodni List-Stajerc! Castitamo, gospod Ploj! p Hajdln pri Ptuju. Hranilnica in posojilnica np, Hajdini, registrovana zadruga z neomejeno za-; vezo, ustanovljena za župniji Hajdin in Sv. Vid. pri I Ptuju, začne poslovati z • avgustom t. 1. Prvi uradni dan se vrši dne 2. avgusta po rani službi božji v prostorih v župnišču • na Hajdinu< Pride nadrevizor Zadružne zveze ljubljanske, g. Vlad. Pušenjak. Na ta dan se vljudno vabijo vsi, ki .želijo vstopiti v zia-drugo in uživati njene dobrote. p Sv. Barbara v Halozah. 26. julija smo veselo obhajali pri podružnici Sv. An>3 patrocinij. Ljudstva se je kar trlo na prijaznem gričku; bili sc romarji že na predvečer prišli , iz Slov. goric, drugi dan pa Poljanci, Haložani in Hrvatje. Poleg domačih gospodov so se udeležili slovesnosti gospodje iz Zavrča in šmarjetski gospod župnik. — V Zavrču je imel te dni ( veliko opravka nekdo' s Pohorja, ki je z urednikom „N. S. Štajerca"1 spremljal poslanca g.1 Ploja, kateri je topot prišel zopet v duhovniško družbo. p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Tukajšnji občinski odbor je izvolil neumorno delujočega, na gospodarskem in verskem polju vnetega župnika} č. g. Jožefa Ozmec Častnim občanom, kar,,vse tjudstvo odobrava. Po njegovem prizadevanju je občina Sv. Lovrenc na Drav. polju na socialno-gospa,darsk)em polju zelo napredovala. Ustanovili smo si kmetijsko podružnico,, čebelarsko društvo, bikjorejsko zadrugo, potem vrlo delujočo mlekarno, prepotrebno , posojilnico in bralno društvo. Pri vseh teh društvih deluje č. gv Ozmec s toliko tvnejmo in vse brezplačno, tako da si* je že davno zaslužil sklep občinskega odbora. p Majšperg. Občinski odbor je odposlal prošnjo za podporo vsled suše na okrajno glavarstvo v Ptuj ter obenem o tem obvestil tudii Slov. kmečko zvezo. Na prošnji so podpisani mnogoštevilni posestniki. p Mlade ni ški shod pri Sv. Florjanu ob Boču. Nepričakovano lepo se je izvršil ta dhod. Došlo je 300 mladeničev skupaj. Izven dekanijle so nas počastili mladeniči iz Makol s svojo niladetniško god-' bo in mladeniči iz Studenic. Za^topajne so bil|e Polj-| čane in Šmarje. V procesijfah došle je pri Materi S božji na Ložjnem pozdravili al slavolok: „¡Naprej k j Mariji, četa mlada, slovenske domovine nad'a!" V cerkvenem govoru je florijanski župnik Roškar vne-mal mlaideniče, kjblko naj 'Marijo časte prisrčno, resnično, apostolsko; slovesno sv. mašo pa je daroval misijonar Smid. Nato smo šli v krasni procesiji v župnijsko cerkev. Ob 1. uri popoldne otvori pri Vi-zovišeku v imenu S. K. S. Z. župnik Gomilšek mla-deniški shod, povdarjajoč veliki pomen prvega takega shoda v rogaški dekaniji. Sedaj nastopijo po vrsti mlademiči kot govorniki in dekflamovalcil Vmes igrajo godci, križevski pevoi pa zapojo veliko lepih pesmic. Jož. Stres (Sv. Florijan) najprej pozdravi vse mladeniče in lepo označi pomen letošnjega trojnega jubileja za mladeniče. K. Rejher (Sv. Florijan) pa deklamuje pesem v pozdrav. Fr. Kovačič (Sv. Peter) vnema tovariše, naj se oklepajo Marijinih družb, naj snujejo Mladeniške zveze, zakaj v obeh se polaga temelj srečni bodočnosti. Navdufeeno pozdravi shod profesor Jož. Ličpg n Gorice v imenu somišljenikov na Goriškem. Mladeniško deflo naj pripomore, da n,am ostane narod veren, naše javno življenje pa se prer poji s krščanskim duhom. M. Brglez (Makole) vzpodbuja tovariše: Pripnavljajmo se, da bomo lahko branili sv. vero in materni jezik. Fr. Hajnšek (Rogatec) razloži z ozirom na papežev jubilej, da imamo sv. cerkev zahvaliti, da smo katoliški kristjani, da smo še Slovenci. A. Gobec (Sv. Križ) deklamuje , Mladeniško budnico". Kaplari Ozvatič od Sv. Jurija ob Sčavnicj pozdravi shod v imenu mladeničev SI. goric, ki so zibeljka mjadeniškega gibanja in želi vsem vstrajnosti pri prevažnem delu,. Tom. Praii (Sv. Križ) poda zgodovino GO letnega napredka našega jezika in naše književnosti. Fr. Verk (Sv. Pe-iter) omenja: mladeniške zveze se naj osnujejo po vseh župnijah, da dobe mladeniči potrebno izobrazbo, veselje do kmečkega stanu in se izšolajo za po- litično delovanje. Mlakar (Makole) pravi, da bodi vsak mladenič res ponos cerkve in domovine. Nad-župnik Korošec pozdravi shod v imenu K. s. polit, društva za rogaški okraj: Kot lani, tudi v bodoče bodite navdušeni agitatorji S. K. Z. Jož. Vehovar (Sv. Peter) dekiamuje pesem „Dedova knjiga", Jož. Andrlič (Sv. Peter) pa „Pozdrav mladeničem Marijinih družb". Nato še govorijo makolski mladeniči: KoVačič, Kropeč, Lepej in Vaupotič. Končno predsednik Gomiilšek v spodbuja mladeniče, da naj v smislu navodil shoda ,gredo takoj na delo, da shod obrodi obilen sad za verski in narodni napredek rogaške dekanije. Nato smo šli k večernicam, po katerih je g. župnik GomiUšek v pridigi navduševal mladeniče, kako naj bodo srčni v službi Jezusa in Marije. Zopet smo se zbrali in v procesijah odkorakali domov. Bil je to res pravi mDadeniški praznik, nepozaben vsem udeležencem. Tako se vzbujajo mladeniči rogaške dekanije. p Spodnji Hajdin. Dne 15, julija se,je našla Čudno lepa mramornata plošča iz časa Rimljanov na g. Ivan Graharjevem, posestvu pri prodeceVij jami. Našla sta jo dva delavda, ki sta prodec sejala. Plošča ima rimlj;anski napis,, in je bila 2.30 m globoko v zemlji. p Šentjanž na Dravskem polju. Shod S. K. Z. ni našel milostji pri dohtarjih in liberalnih učiteljih. V „Narodnem Listu" nas besni napadajo. Dopisnik priaivi: „Namen predavanj (na shodu), je bil zaničevanja vreden." Seveda od tebe in tvojih trieh tovarišev, kateri ste imeli namen, pa ne pogum, zai liberalno stranko se potegovati. Praviš tudi, da se je za predlog pododbora S. K. Z|. vzdignil» samo troj'e rok. Resnici na ljubo naj javnost izve, da, ker si majhen, in si še povrh očesa radi. tokrat dosegle blamaže v tla obrnil, da nisi videl,- da se samo troje učiteljevih rok ni, za predlog vzdignilo. Pač dokaz, da v Šentjanžu niso ugodna tla za li-beAalno stranko. Ziakaj pa ne omeniš*, kedo je bil predlagal rezolucijo za dr, Ploja? Ali ne veš ti in predlagatelj rezolucije, da se ima na • shodu za besedo predsednika prositi in se ne vmešati med govornika? Zato si dobil od gg. poslanca PiŠeka in predsednika Mlakarja pošteno brco. Toliko zakona bi pač učitelj že moral znati. Navzočim učiteljem mora S. K. Z. že biti hud trn v oeti, da je prišel na ta shod ¡učitelj iz daljne Vuzenice... Da, celo vurberškega in Šentlovrenčkega na Dravskem polju ni smelo manjkati. In sedaj ta blamaža, da se za Iaži-liberalno stranko kmečko ljudstvo ne poteguje, ampak samostojno nastopa! Dopisnik se huduje, da je baje gospod župnik popoldansko cerkveno opravilo prepozno opravil. Smelo rečem, da je za nas larane pač vseeno, je-li cerkveno opravilo eno ali drugo uro. Gotovo pa gospod župnik menda ne bo kakšnega liberalnega učitelja vprašal,. kedaj bi naj cerkveno opravilo bilo. Škode pač od nas nihče ni imel drugi, kajkor vuzeniški gospod,učitelj, kateremu se je nujno mudilo, da odne'se sprejeto blama-žo. Pa ta nesreča: cerkveni blagoslov je kriv, je vlak zamudil! Naše kmečke shode bomo Se pač večkrat imeli brez liberalnih učiteljev, katerih v naših zborih ne potrebujemo. Mi kmetje se hočemo prav dobro okleniti naše S. K. Z., katera nam .deluje le v kmečko in delavsko korist. Gospode .poslance S. K. Z. i pa; prosimo, Ida pridejo večkrat k nam, ker ž njimi se lahko o vsem razgovarjamo. Kmečki stan na plan i in liberalni učitelji pa na stran. — Domači klerikal.ee. p Majšperg. Tudi pri nas) je huda suša, vsled katere gledamo z obupom v prihodnjost. 'Zatorej ni čuda, da so šli nekateri občani z vabili v Ptuj na tisti kmečki shod, na katerem se je obe-čalo kar na ednte podpore. Ko so prišli, domov, so se hoteli znesti tudi nad spoštovanim gospodom občinskim predstojnikom, zakaj se ni udeležil tega shoda, ker se je baje reklo tisti dan na njem, da majšperška občini ne dobi nič podpore, ker ni rih-tar prinesel „¡ziglna na shod." Kakor rečeno, tako storjeno. VstopivŠi v županovo hišo, so tekmovali med seboj, kdo bode bolj hud nad gospodom predstojnikom. Gospod predstojnik, ki ni vajen in tudi ni zaslužil takega zmerjanja, se je tako užalil, da j^ črez dva dni, poslal na slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuj prošnjo, naj ono potrebno ukrene, da se njemu odvzame težko župansko breme, tyaterega že nosi 23. leto. Pa upamo, da slavno c. kr. okrajno glavarstvo vendar ne bo potrdilo te prošnje, ozirajoč se na zvesto njptgovo županovanje. Veste kaj,; g. TurkuŠ, puške sedaj ne v koruzo, ampak čvrsto v bran proti! ptujskim privržencem. Gospodarite nam še mnogo vrsto let. — V nedeljo dne 26. julija popoldan ob 3. uri je imel pri nas g. potovalni učiflelj čebeloreje Jurančič 354urni pouk o čebelorejv Navdušenje je bilo veliko, zlasti pri fantih, ko je razlagal, koliko kronic se da eno leto pri enem močnem panju pridobiti. Pristopilo je precej udov k spodnještajerskemu čebelarskemu društvu. Prisrčna h Valja- gospodu učitelju! — Z veseljem se pozdravlja slavni občinski zastop, kateri je polno-Številno pristopil k Slovenski kmečki :zvezi. Živeli posnemovalci! P Sv. Bolfenk pri Bišu. Dne 9. avgusta se vrši v Bišu velika slavnost odkritja spominske plošče pisatelju in domoljubu slovenskemu dr. Josipu IMuršecu ob priliki stoletnice njegovega rojstva. Da tega slavnega moža iz Slovenskih goric bolj ,orosla-,vimo,_ vabimo vse zavedne Slovence .Slovenskih go- ( ric, Murskega in Ptujskega polja, da ta dan v obil-i nem številu prihitijo proslavit svojega slavnega pi-j satelja, Slavnost se pridne ob pol 10. uri predjpoldne s slovesno sv. mašo in cerkvenim govorom, ki ga govori ,č- g- dr. A. Medved. Popoldne po večernicah procesija na grob dr. MurŠeca, mrtvaške molitve in petje. Na to slavnostni odhod z godbo v Biš. Pri rojsltni hiši slavnostni govor, govori g), dr. Karol Vrstovšek, in na to odkritje spominske plošče. Slovenke, Slovenci! Pohitite ta dan v obiljnem številu v Biš,i da tako proslavite zaslužnega svojegja budi-telja in pisatelja! Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Liberalci delajo velik t priprave za sokoisko slavnost. Že skoraj celi mesec čitamo po voglih o veliki sokolski slavnosti. Gospodje bi lahko že lani začeli nabijati lepake. Če je res, kakor se govori, da so celih 300 kron izdali za lepake, potem se pač ni bati, da bi jih zmanjkalo! Kdor. zna, pa zna! Kdor ima — pa lahko da! Čudno je samo to, cla je bojda še cefo posojilnica, ki so si i jo hoteli pridobiti, prispevala! Kaj pa reče k temu gospod predsednik nadzorstva? Ali mu je kaj ,'zmano o tem 'rt Naši sokoli seVeda niso liberalni, Bog varuj! Poznajo namreč samo en vzor: telovadbo! Da pa se ti preklicani klerikalci,, ki so pristaši Kmečke zveze, ki hodijo v cerkev) liberalcem na pot, ki še hodijo k sv. zakramentom, ki ¡čitajo „Slov. Gospodarja" „Slovenca", „Domoljuba", „Bogoljubla", ki pa kar videti ne morejo „Nar. Lista", „Domovine", „Naroda" in „Štajerca", da \se itorej tudi taki ljudje brigajo za telovadbo in liberalcem zgago delajo, tO pa vendar presega vse meje bratstva in svobode! ; Da se ti ljudje navdušujejo po mladerviškiih shodih i za vero in narodnost, to je predebelo! Saj se ven- j dar vsi naprednjaki že od nekdaj borijo „za krst < Sfajerčijanci rušiti, ko so \leiidar ti ljudje z ramo' ob rami in v prijateljskem objemu šli v boj proti Kmečki zvezi. V gostilni, katero Stajerc označi, bil je Narodni stranki vsak klin iïa razpolago. Nenaravna zveza ne more im|3ti ¡trajnega obstanka in kdor drugim jamo koplje, sam v njo pade. s liazbor pri Slovenjgradcu, Gospod Rone se pač ne dajo vtolažitiv tako velika je njihova žalost vsled zadnjega shoda napredne stranke. Tudi se dozdeva, da gospod Volk in učitelj Lukman nista zadovoljna ¿s takim narodnim in gospodarskim napredkom. Zato smo ju videli v soboto zvečer t. j. 25. t.. m. zopet prihajati v Razbor, da se z gospodom Ro-netom posvetujeta, kaj je sedaj. storiti, ko ima Narodna stranka s svojimi shodi vedno smolo. Veseli nas, da so si svoje same narodnosti iln napredka prepolno srce prav zaupno pri svetilki izpraznili. Žeto je rodilo prav obilega sadu. Ziakaj, če bi se to godilo pri belem dnevu, bi gdtovo Žuželjevemu Janezu zopet všle ovce. Sicer ta .škoda bi ne bila, «ore-huda, ker nam vsled prevelike suše itak primanjkuje sena. Kako so gospod Rone svoja gosta prenočili, bomo že še poročali. s Itazbor bri Slovanjgradcu. Zadnjemu poročilu o gospodarskem shodu, ki ga: je priredil okrajni odbor Narodne stranke za šošitanjski okraj v Razborju, še treba dodati, da/, se je g. Volk sam nepovoljno izrazil o uspehih, ki jih je žel s svojim govorom in s svojo ttiho prireditvijo, kakor je želel g. Rone. Tudi gospod učitelj Lukman s svojim pre-temeljitim sadjarskim in čebelarskim govorom ni mogel, rešiti ugleda Narodni. stranki, Mevc je prv še] po svojem dokazovanju do sklepa, da si bode dva panja seršenov naročil. Gosppdje pač ne poznajo.. gospodarskega položjaja v tem . kraju. Sicer pa bi oba gospoda po skromni udeležbi lahko na prsto preštela, da je naprednemju takemu gospodarstvu v Razborju odklerikalo. Ako pa Šoštanj ski napredni gospodje želijo še temeljitejšega poraza, častni in slobodo zlato!" 1 Občinske volitve v Stanetincih obetajo biti i prosimo jih.lepo, naj priredijo še eden ■shod*v Raz-precej zanimive in morebiti tudi vroče, ker se na- j borju, da-bodo'.Narodno stranko za tukajšnjo obči- merava liberalno-narodna stranka združiti s Stajer- j čelvo proti -katoliško-narodni. Ker je od izida teh volitev odvisna tudi bodoča volitev v okrajni zastop ' in okrajni Šolski svet gornjeradgonskl, zato je dolž- j nost vsakega narodno-zavednega volilca, da pride na volišče ter nam pom|aga v tla pomandrati narodno izdajalstvo liberalcev, in nemškutarjev. Volitev se vrši dne 3. avgusta t., 1., in sicer III. raz- j red oH 7. uri, II. ob 9. in I., ob 11. uri predpol-dne v hiši občinskega predstojnika g. Breznika, Zatorej še enkrat — vsi na volišče! 1 Sv. Jurij ob Sčavnici. /Tukaj se je vtopil Franc Strajnščak, kmet na JamnI, prt jamničkem mlinu. Po noči je klical mlinarja*, slekel suknjo, odložil klobuk, potem pa skočil v vodo. Bil je zvest pristaš „Štajerca" in prijatelj šnopsa! 1 Berkovci. Matevž Korošpk, želarski sin, je skočil dne 26. julija v...Sčavnico in se vtopil! 'Ljubil te „Štajerca" in (kot tak ni sovražil išnopsa! 1 Berkovci. Dne 27. julija zjutraj ob 4. uri je'zgorelo hišno in gospodarsko poslopje, kamor so se pred kratkim naselili ogrski Slovenci! Kdo je vžgal, se ne ve. Baje so mimo hiše grettoči ljudje vrgli cigare v slamo • in se je tako vnelo. Previdnost je povsod'dobra! 1 V Borecih bo zidala radgonska občina novo opekarno in bo si, v. ta namen vzela posojila za 300.000 K. Dosedanja opekarna v Črešnjevcih ji nese take lepe dobičke, daf si želi nov vir dohodkov v novi opekarni. Ako bi bilo v naših občinah več zadružnega duha, bi tudi lahko mislili na taka podjetja. Kakor je rekel dr. Gočliing vi občinski seji, naj služi opekarna tudi nemško-narodnim namenom. Slovenci moramo biti na straži! 1 Kapela. Kmalu bomo imeli tudi pri nas shod Mladeniške zveze. Poživljamo vas, dragi tovariši, da se našega shoda prihodnjo nedeljo v prav obilnem Številu udeležite, da pokažeKe celemu svetu, da so pri nas sami vrli, zavedni irfladeniči. Mladeniči, le agitirajte, da nas bode veliko. /Vabljeni so seveda tudi miadeniči drugih mladeniških zvez. Spored bo ta-le: Pozdravni govor ima domači mladenič. Slavnostni govor pa Č. g. primicijlant Marko Sagaj iz Ljutomera. Sledijo pozdravi drugih mladendčev. Začetek ob 3. uri pouoldne pri g. Divjaku. Na vesejo svidenje, dragi mladeniči! 1 Kapela pri Radgoni., Tatje so vlomili v noči 21, julija v hišo g. J. čagran v„ Radencih in odnesli raznega blaga v vrednosti nad 200 K. Predzadnji -teden so pa odnesli g. Al. Ziteku ,in nekemu drugemu posestniku na "Moti 45 kokpši. —, Pri občinskih volitvah pri Kapeli, zmagali so brez težkega boja Slovenci v vseh razredih. Slava zavednim vo-lilcem! no popolnoma pokopali, s Družmlrje pri Šoštanju. Dne 19. v t. m. vršil se je v prostorih g. Iv. Gregorevčič ustanovni občni zbor' prostovoljne požarne brambe v Druž-mirju. Načelnik je g. Ivan Dvornik, posestnik in živinozdravnik; podnačeCnik in blagajnik g. Ivan Gregorevčič, trgovec in posestnik; tajnik g. Jože! Rotnik; četovodja brizgalničarjev g. Franc ApaU četovodja plezalcev g, Janez Novak, četovodja varstvenega oddelka g. Jurij . Novak; vodja cevi: Anton iTamše; orodnijčar g. Anton Novak j oskrbnik ! g+ Franc Goričnik. Vendar se je nam posrečilo ustanoviti to toliko potrebno ! društvo, ki ima prelep namen, v eskupnem delovanju priskočiti bližnjemu na pomoč v slučaju ognja, da mu' obvaruje imetje in življenje. Za to apelujemo na vse prijatelje društva, daj naj ga podpirajo z djenarniflii prispevki; kajti stroški za nabavo orodja in za brizgalno so vejliki, s Družmlrje pri Šoštanju. Dopisnik „Domovine", ki ni iz Družmirja, ampak iz Šoštanja, hotel je tudi naši novoustanovljeni požarni brambi škodovati; obregnil se je s svojim nerodnim dopisom v „Domovini" na dobrotnike našega društtva, Ni mu namreč prav, da je naš č. g. Gqvediö poklionil lepo podporo po 50 K. In „Domovina" vprjaša: „Erkläret uns?" To ni težko vprašanje. Gosp. Iv. Gqvediö gotovo ni dal te svote z namenom, da bi mu nesla dobiček, sicer bi jo bil naložil v denarni zavod, ampak on je to društvu radovoljno daroval in zato mu vendar ni treba vprašati šoštanjskega dopisuna. Pričakujemo, da bo tudi znalni dopisun kmalo vsul v blagajno našega društva še več ko 50 kron. s Ribnica. Pod ribniško pošto spadajoči uradi so zopet odposlaili po g. poslancu dr. Korošecu na ministrstvo prošnje za dvojezični, poštni pečat in napis na vozu. Bi,la se je že enkrat odposlala enaka prošnja, pa se je baje i>zgubil|a. ali založila. — Pri trgovcu g. Fuxhoferju se dobijo tudi šibice „V korist obmejnim Slovencem." —, Na oklicu sta g. Riba, klepar in inštaHaiter. v Mariboru, in gdč. Zofka Lo-pert. — Delavci na steklarni in, v kamnolomu ne pijejo več p.Tva pod kaznijo. Pravijo, da vsled bojkota, ker tudi, drugi ne pijejo piva, že v dvehj gostilnah tukajšnje župnije ne točijo več piva. Celjski okraj. Slovenjgraški okraj. s Slovenjgradec. Vrhovi zelenega Pohorja so žalno pripognjeni, tužno veter po drevju pihlja in valčki bistre Mislinje so kalni; g. Šalamun, nad-učitellj v Smartnu, je v Štajercu. — Čeravno prištevamo g. Salamona najhujšim sovražnikom Kmečke zveze, se nam vendar čudno zdi, da ga je enkrat list potipal, ki vedno blati le pristaše Kmečke zveze. Torej se je začela vez med narodno stranko in c Na celjski višji gimnaziji se je vršila matura od 20, do 25. t. m. Predsedništvo je vodil vladni svetnik g. Klemen Proft. Maturo so napravili si Bedeči slovenski gg. abiturijenjti: Časi Fra/nc i|z Mozirja; Čečko Anton iz Rov pri Celju; Gril Franc iz Ruš (z odliko); Hrašovec Franc iz Celja; Majcen Jožef iz Lehna.; Pilih Kari iz Pake; Schffahder Milan i|z Gornjegagrada; Suhač Anton iz Celja; Smid Jožef iz Podgorja; Tratnik Ivan iz Žalca; Zčirer Franc iz Ceilja; Zupalnič Anton iz Spodnjega Hajdin,a pri Ptuji; ŽeVar Francoz Olimja; Žižek Ciril iz Ormoža; Brezovnik Vladimir i(z Vojnika; Dvornik Franc iz Družmirja; 'Farčjnik Antrtn iz Ptfzele; Groznik Ivan iz St. Vida pri Zat|ičini; Kolterer Fr. iz Rogaške Slatiine; Kotfent Juri iz Žalca (z odliko); Polak Franc iz Celja (z odliko); Schmidiuger Miroslav iz Gradca; Sušterič Jožef iž Ža'ca; Vizjak Albert iz Libečne pri Celju. o Celje. Na naši gimnaziji se ni delal^ matura. iz slovenščine. Kje pa je bil naš dični Roblek, da bi nam to izposloval. Nič nismo čitali, da* bi storil le'koiak vi dosego te slovenske zahteve. Tako liberalpi branijo slovenski jezik! c Hotel Terschek v Celju je kupila,celjska Ljudska posojilnica za 182,000 K. Nemški listi se strašno togotijo, da je prišel ta hotel v slovenske roke, in da se niso Nemci bolj pobrigali zanj. c Izobraževalno društvo v Celju. Celjska liberalna častnika lažeta, da je to društvo zaspalo. Resnica pa je le, da je opustilo dosedanjo društveno sobo, ker bo imelo za naprej drugje sfvoj lokal. Društvo vzdržuje med udi 140 izvodov raznih časnikov in ima knjižnico, iz katere si izposojuje 180 članov knjige. Ima telovadni odsek ter prireja na raznih krajih gledališčne predstave. c Otvoritev Friscliaufovega doma na Okrešlju se vrši v nedeljo, dne 2. avgusta, Ob 10. uri sv. maša, potem blagoslovi j en je Itiše, odkritje l^isne table, pozdravni govor in prosta planinska zabava. c Na mladeniški shod pri Sv. Roku v Šmarju! Kolikor ¡'čujemo, pride prihodnjo nedeljo od vseh župnij šmarske dekanije, veliko mladeničev na ta shod. PrictJgo. pri službi božji bo ime} dr« Korošec, popoldne po večernicah pa župnik Gomilšek. Na shodu bo: imel slavnostni govor mladenič Fr. Žebot. Govori,! bo tudi vseučilišifrnik „ Zar j an" A. Ogrizek. Udeležijo se gta studi odposlanci telovadnih odsekov v Celju, in fv Trbovljah. Mladeniči, to bo zares naš dan! Naj torej nobieiden ne ostane ¡'doma! c Dekliškega shoda na Sladki gori!v) nedeljo dne 9. avgusta se mladenke Šmarske dekanije silno vesele in ga že f težko pričakujejo. Tudi dekletai iz L'oö in Poljčan pridejo na shod. c Celje. Najbolj se mi studi- hinavsko pisanje naših liberalnih listov z ozirom naj poslance. V vsaki številki se . kriči, poslanci Slovenske ¡Kmečke zveze služijo vladi. Toda kako nastopajo liberalni poslanci, o tem njih listi. molčijo. Ali so morda Ploj, Roblek, Ježovnik delali vladi kedaj (težave? Ako niso pokornO glasovali za .'vlado, pa so se .poskrili, kakor smo čitali, v, listih! Ce je to odločna in protivladna politika,, potem se radi udarno liberalcem. Liberalni listi> se tudi spodtikajo nad Ko-roščevimi rezolucijami v proračunskem odseku. Mi, ki od .'daleč sodimo, vemo, da dr. Korošeo s svojimi nastopi ni, imel vsaj nobenega neuspeha. Sicer pa< bi vse.to, kar se liberalcem ne'zdi na dr. Korošcu dobro, lahko popravil Roblek v polni seji državnega zbora, Koliko predlogov pa je stavil Roblek? Nobenega! Koliko rezolucij je prddlagal? Nobene! Kaj je storil v šolskih vprašanjih? Nič! Za to pa t je največja neznaöajnost in hinaivšlčina, ako bijejo liberalni listi po naših poslancih, namesto po svojih. Naši so se trudili doseči kaj; uspehov zfi svoj narod, pri liberalnih niti tega truida nismo opazili., c /Narodna stranka., je hči satana — očeta laži., Narodna stranka ima dva jezika: „Domovino" in „Narodni List." Prvega pomoli trikrat na teden iz svojega lažnjivega žrela, drugega pa enkrat. Kar ta dva jezika govorita, je večinoma lažnjjivo in kar dosežeta, vse omadežujeta in zastrupita. V srca neizkušenih čitateljev vlivata strup sovraštva do katoliške cerkve in duhovnikov, strup verske mlačnosti in nevere. Satan» nima na, slovenskem Štajerskem nič dola, zato mirno počiva in se je močno zredil. Namestu njega pa. dela v njegovem duhu Narodna stranka. c Lopata pri Celju. Izlet celjskega itelovadnp-sa odseka k nam nas je zelo Razveselil, Želimo, da bi vas še večkrat imeli med seboj. Vrli mladeniči, telovadci, blodite vstrajni in. neomlalhljivi. Kličemo vam: Za naroda slavo, korist in prosveto, delujte nevstrašeno z ljubeznijo vneto. Pozdravljeni! c Ljubno. „Iz neba" je naslov nekemu dopisu v 81. št. „Domovine", v katerem kvasi nek pisač o novoustanovljenem veteranskem druStvu na Ljubnem. Ne maramo segati v podrobnosti neumnega dopisa; pribiti hočemo samo sledeče': Gospodje iz „narodnega", „napredjnlahkega" tambora; sol /SÜ ¡pošteno segli v lase. Saj je ustanovitelj veteijalnskega društva, g. Podpečan, prsten napreidnjak in ceio posUfnemec. Čudno se nam zdi, da ga toraj napada „narodna" Domovina, ki ja vendar s svojim spremstvom vred večkrat poškili v nemškutarski tabor. Kar se tiče sedanjega poveljnika društva, ga ne bomo branili. Dotični dopisnik „Domovine" ima v tem prav! Cemu nemško povelje ? No, kakor se Čuje, se bo temu opomoglo. A cela pisava dotičnega ¿Tanka je otročja nesramna. Možem, ki so častno in zvesto odslužili cesarju, ki imajo resno voljo cesarjev jubilej proslaviti z ustanovitvijo patiftotiCnega društva, takim možem se privošči kosilo pri — konjeldercu. Dotični dopisun as je pač moral v tej moderni kuhinji že dostikrat najesti, da je tako znan z njo. Kar pa se tiče polen in „abminrša", naj pn bo gospddine dopisun malo bolj počasen. Piše, kakor da bi bili Lju-Lenci sami pretepači; a gdtovo je, da bo vsak pri-vandrani Uijec prej morajl ubrati pot, ter iti z Ljub-neera s trebuhom za kru.hom, kakor pa pošteni in mirni Ljubenci. Ljubenski veteran. c Iz Mozirja. V nobenem koledarju še nismo našli, da bi bil Sfajerc svetnik, n.emčurji pa ga Öaste kot svetnika, Evo ga! Pri neki štajerčijanski hiši v Mofeirju narede vsako leto evangeljsko utico. Pred piar leti je bila ravno na Telovo dotična hiša okrašena s hrastovimi vejami, Češ, to je bolj nobel; letos pa :e neka gospa 'hotela imeti tudi ptujskega Štajerca pt^eg najsvetejšega v evan\geljski utici. Ker ga je pa neka kmečka deklica odstranila, rekoč, da se ne spodobi, da bi b|l v ev^ngeljski utici, je vkljub temu njena hčerka zgrabila t,a brezverski list in djala nazaj v evangeljsko utico. .V. Mozirju živi tudi štajercijanska gospa, ki je ij&kla celo, da samo ti zabiti berejo „Slov. Gospodarja";, Torej kmetje, vi ste večinoma pristaši „Slov, Gospodarja", vas imajo nemškutarske gospe za zabite. Zapomnite si to! Kmetjski iant. o Laško. Hranilnica in posojilnica v Laškem ima 9. avgusta ob 8. uri popoldne v gostilni gosp. Franc Šuhel svoj redni občni zbor, ker se zadnjič vsled premale udeležbe članov ni mogel vršiti. Na dnevtnem redu je: 1. Podučni govor kakega odposlanca od Zadružne zveze. 2. Poročilo o stanju posojilnice. 3. Potrjenje računov, 4. spiiememba pravil. 5.' Volitev načeistva, 6, Slučajnosti. Udeležite se zborovanja v obilnem šlevilu. Pogovorili se foodemo obenem, kam in kako skupno pošiljati klaivno živino, ker nima doma nobene cene. c Iz laškega okraja. Vlada in vodovodi. Letošnja suša bi pač naj oči odprla, kako potrebna nam je postava, po kateri bi se naj podpirala naprava vodovodov. Do sedaj se podirajo samo taki vodovodi, ki so namenjeni za kak večji kraj v ob-' čini, ie ga pa hoče delati kak posameznik, pa ne dobi deželne in državne poklpore. Naj bi se dalo vsakemu, ki res poirebuje vodovod, nekaj procentov podpore, kakor se daje pri osuševanju travnikov ali pri ustavljanju plazov postavna podpora, četudi kak posameznik prosi za njo. Uboga živina in ubogi ljudje, koliko morajo letos trpeti z vožnjo vode, in to v ta-kili krajih, kjer bi z vladno podporo lahko imeli vodovode! Koliko manj bi nam suša Škodovala, če bi jimeli napravljene vodovode. Po vrtih je vse klaverno in ovenelo, drbvesni sadeži so se tu in tam posušili, ker jih ni s čim zalivati. — In če se potegujemo za podržavljenje oziroma podeželjenje zavarovanja proti ognju, moramo se tudi za državno podporo pri vodovodih potegovati, ker v marsikateri]) krajih mora kmet, če bi ga Bog obiskal z nesrečo ognja, roke križem djati in gledati, ker nima s čim gasiti. Vo,-dovod 'bi tedaj tudi marsikak tisočak vtadi prihranil. c Galicija ,pri Žalcu. „Slov. kat. izobraževalno društvo", ki obstoja tukaj 'že precej časa, je omejeno samo na en del fane, v katerem ima svoj sedež, dasi je namenjeno za celo faro. Zaradi tega ne pride vanj pravega vnetega dela, ker nima dovolj moči. Zbirajo se v njem zares ¡požrtvovalni možje, ki so si pridobili s svojo lastno pridnostjo izredne izobralzbe, ki se žrtvujejo zja društvo in jim je vse na tem, da pomagajo svojim sotrpinom potom samopomoči do boljše bodočnosti, da brataijo svoj materin jezik in sivojo vero in da povzdignejo svoj domači kraj do še višje stopinje omike. Zato upamo, da bodo ti možje, nikakor jim ne mislimo kaditi, delali z vso vnemo na to, da se jpreseli drugttlvo k iari in tako raztegne svoj delokrog, posebno sedaj, ko je dobilo nov bučelnjak, ki mu bo nesel lepih dohodkov. Dolžnost Galičanov, ki nišo zadnji, pa je, da v obilnem številu pristopijo k društjvu in ga tako podpirajo. Saj dobijo tu obilo duševne hrane, ki je tudi potrebna poštenemu Siovoncu. V združenju je moč. c V Št. Juriju ob juž. ž|e2L. je na novo nastavljen kaplan? g. Ivan, Bogovič. c Ponikva. Ponkovški dopisniki „Domovine" pišejo tako visoko, da jih učena glavas. ne more razumeti, kaj pa še-le borni kmiet. Menda pišejo samo za sebe in za svoje privržence),j ki se razumejo med seboj, kakor iramasoni po svojih skrivnih znamenjih, ali pa cigani po svojem lastnem jeziku. „Domovina'* že iz tega vzroka ni 2(a kmečko lju'dstjv)o, le pri, miru jo torej pustimo., A kar je razumljivega, je vendar potrebno, da izvejo tuidi naši ljudje. Tako imenovani ponkovški dopisniki „Domovine" nam hočejo prestaviti naša visoko spoštovana gospocja duhovnika, a koga želi njihova milost potem na Ponikvi imeti, o teirj molče. Menda že kakega, protest antft iz: Narojdne stranke. Mi pa mislimo, da to ne bode tako naglo Šlo, kakor brzo se . vrte našim domoviničarjem i kolesa v njihovih lobanjah. ' Pred imenom ■ Slomšek vsikipi srce, vsakemu Ponkovljanu, „Domovina" pa. ne mara Slomšekovih častilcev in se norčuje z imena Slomšekar. ' Dalje vfzdihujej dopisnik, da naj na Ponikvo dobimo luštne punce za učiteljice, ne pa katoliške, in da se to zgodi, kliče na pomoč g. ZdolSeka, ki je ud okrajnega šolskega sveta. S tem nas opozarja, da bode treba paziti, če jo res že popolnoma udan napredni stranki. Pri tem moramo vendar vprašati ■ g. Zdolšeka, če se še spominja, kjnko je pred par leti v zvezi z Zabuko-šekom' in StrmŠekbm osnovial liberalno politično društvo v Smarji, ki je Se med porodom zatisnilo oči na večno. Zakaj je1 le taikrat tem ljudem, tako naglo obrnil hrbet, in, ali je res, da ga že zopet mi,ka nazaj • k tisti stranki ? Nam, njegovim volil-cem,)'ki smo Še vedno katoliški, je to potrebno vedeti, da se bomo znali ravnati za naprej. Tako torej delajo ti domovi ničarji, kar jo katoliškega, s tega se norčujejo in hujskajo proti vsakomur, ki ni odpadnik sv. vere. Mi pa bomo še že obračunali, ž njimi! o Gornja Ponikva. Kmet nima svojega prepričanja in sledi, sf.epo termu, ki mu ukazuje, tako so govori v boljših krogih. Da,, bilo je morda tako, j a prišlo je drugače. Naše bralno društvo je to do-| kazalo. Enoglasno,,, ne, razun enega glasa, se je sklenilo opustiti „Domovino", ki strupi ,na.še ljud-* stvo — zakaj za strup denar ven metati? Sklenilo so je tudi pristopiti k S. K. S. Z. v Mar(iboru. In vqndh'r sede v odboru sami vrli kmetje in «kmečki fantje, ki so. neodvisni, gotovo,Še( bolj, kakor kmečki: Narodni strankarji, ki ne vedo, kaj hočejo, niti kaj deliajo. Imajo voljo in veselje naši vrli Poni-kovljani do def.a, ne samo na polju, temveč tudi do učenja, ki pomore do boljšle bodočnosti. Nevtrudno delajo n|a§i -fantje, da bi Človek mislil, sedaj in sedaj bodo omagali in opustili, a če človek ve, kaj hoče in, ima svoj cilj, ne omaga, tudi če zadene; na težkoče. Naprej na dan! — Dobimo najbrže tudi novega črevljarja, ki bi( ga res potrebovali, ker ga moramo iskati • daleč naokoli., c Frankolovo. Kmetijsko kat. izobraževalno društvo ima svoj javno zborovanje v nedeljo, dne 2. avg t. 1. popoldne po večernicah občinski pisarni. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo predsednika. 2. Go vor o zadružništvu. 3. Prosti predlogi. K prav obilni vdeležbi uljudno vabi predstojništvo. Brežiški okraj. b Zagorje. Vsem častilcem zagorske Matere božje se n/aznanja: Letošnji veliki poletni romarski shod ali takozvani Leskovški shod se bo vršil y Za-gorji v soboto in. nedeljo pred sv. Lovrencom, t. j.: 8. in 9. avgusta. b Imeno pri Podčetrtku. V nfedpljo dne 2. avgusta popoldne po večernicah se vrši v • Imenu v prostorih g. M. Pajka shod Slovenske kmečke zveze. Govorita gg. državni poslanec dr. Korošec, deželni poslanie/c dr. Jankovič in drugi. Vsi somišljeniki Slovenske kmečke zveze so iskreno na shod vabljeni. b Rajhenburg. Nepozaben nam ostane 16. julij. Prevzvišeni knezoškof blagoslovili! so temeljni kamen prve1 Lurške( farne cerkve. Nad 4.000 vernikov udeležbo. se je veličastne sliavnosti. Ljubljeni1 • nad-pastir proslavljali so letošnji trojni jubilej ter vdanim., poslušalcem .priporočali, zlasti ljubezen do novega Marijinega svetišča. ; Zahvalili so se vsem blagim dobrotnikom ter v posebno veselja vseh dobrih iaranov velikega dobrotnikja Lurške cerkve vlč. g. dr. Antona Medveda ter požrtvovalnega domačega župnika imenovali svojim kn. šk. svetovalcem. Cerkvenih obredov so se udeleži vsi župani, svetna gosposka, požarna bramba,. ki je skrbela za vzorni reid. Ves trg je bil v zastavah.. Po cerkveni slatv-nosti so Prevzvišeni blagoslovili novo, moderno opekarno oo. trapistov. Vse dobrotnike ter udejležnike | naj Lurška ' Marija stotero poplača! i Iz drugih slovanskih dežel. t V prestolonaslednikov! rodbini. T rodbiini prestolonaslednikovi se pričakuje vesel (dqgodek. (Franc Ferdinand ima dozdaj sledeče otroke: Princesa Zoiia, rojena 24, julija 1901 v KonopiŠiu, princ Maks, rojen 29. septembra 1902 na Dunaju, in princ Ernst, rojen 27. maja 1904 v KOnopištu.), \ Novice'iz vojaškega življenja ,v4 Gorici. • Vj noči od 19. na 20. julija ■ je prišla tolpa Italijanov pred ' vojašnico, kjer ste nastanjeni dve stotniji '47. pešpolka. Kakor že večkrat,. so tudi tokrat obstali pred vojašnico okoli 1. ure • ter nalašč začeli prepevat, ' boljše rečeno kričat italijanske i pesmi, Vojja-ki, ki so se vzbudili vsled groznega kričanja j iz najboljšega spanja, so postali .• nevoljni ter je eden skoz • okno zaklical : „Dlržite jezike za zobmi, da moremo mi spat." Na te besede je že letelo kamenje skozi okne. Zdaj. je pa »vojakom ' potrpežljivost minila; vsujejo se iz vojašnice, da bi pregnali razdivjano druhal. Bili so prelepd pozdravljeni z velikim kamenjem- Vojaki, kateri večinoma niso bili popolnoma oblečeni in niso imeli razun palic ničesar seboj, so se morali. seveda umakniti. Se oddelek, ki mora< biti vedno pripravljen, jih je komaj pregnal. Da bi'pa policija naredila miri, o temi ni niti misliti. Zdaj je vsa zadeva izročena sodišlču. Sodi se, da 'je bilo okoli 20. Itallijanov skupaj, ki namenoma nagajajo vojaščini. Ne vem, če ne boido pa zopet Slovenci vsega krivi. Pešpolk'47 je večinoma slovenski. •(• V Selah pri Borovljah na Koroškem so začeli učenci slovenskega razreda dne 21. t. m. Štraj-kati in sicer, zato, ker je M njihov dosedanji priljubljeni učitelj na željo nekega nemškegja učitelja med šolskim letom prestavljen in ker je ta nemški učitelj otroke slovenskega razreda o&tno zasramo-val. Čast tem mladim junakom, ki se že v zgodnji mladosti zavedajo svojih narodnih dolžnosti. f V Dalmaciji in sicer v okrajih Metkovič-in Vrgorac se je pojavila konjska smrkavost, yisled česar so morali ustaviti delo v rudniku „Atrija", ker j jo bilo med konji, ki so vozili asfalt iz. te jame, največ žrtev. £ C. kr. nmetno-obrtna strok, šola v Ljubljani. ¿Dalje.) III. .Dnevna šola za; obdelovanje lesa. Sola an obdelovanje lesp, ima nalogo, na podlagi umerjenega pouka vzgojevati mizarje, struga-rjo, ; rezbarje in kiparje, ter jih seznanjati z ono množino vede in spretnosti, ki jo zahtevajo potrebe sedanjega časa. IV. Javna risarska šola za mojstre in pomočnike. Ta oddelek daje samostojnim obrtnikom, po- Stran 6, BJ33SHHSK1 nQBPX>HXR¡ 30. juüja 1908. močnikom in absolviranim učencem zavoda priliko, da se vadijo v risanju, v kopiranju in v izumlje-vanju umetno-obrtniških objektov. Ppulq je brezplačen in se vrši v dobi od 1. oktobra do 31. maja vsako nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne; V. Dnevna šola za umetno vezenje in čipkar-stvo. Temu oddelku je namen, vzgajati umetniško izvežbane vetzilje,. in čipkarice. Polieg tega naj oživlja ostanke istovrstne domače industrije, ohranjeine še na Kranjskem, in naj na podlagi, pravih principov in po, zgledih dobrvh vzorcev omogoči splošno racionalno izurjenost v belem in pisanem vezenju ter v čipkarstvu. Odhodno izpričevalo tega oddelka daje pravico zai nastop in/ samostojno izvrševanje obrta zlatega, srebrnega in bisernega vezenja. (Dalje prlhodnjii.) Pristopajte h Kmečki zvezi! Najnovejše novice, Marijine !dekliške družbe v ' Mariboru in predmestjih imajo dne 23. avgusta jubilie|jni shod v Mariji Puščavi. Mladeniški shod se vrši 30. avgusta v Na-zarju pri Mozirju. Mladeniči mozirske okolice, na delo, .da ba shod enak ljutomerskemu. Natančneje o shodu prihodnjič. Odborova seja S. K. S. i Z, bo v četrtek dne 6. avgusta v, uredništvu „Slov. Gospodarja" ob 5. uri popoT-dne. Lov na goljufa z avtomobilom. Dne 1'3. t. m. je .poslal Jožef Peteline, bivši trgovec v Sevnici, ki je ravno kar prestal svojo 18mesečno' ječo radi goljufije, nekega dvanajstletnega! dečka s pismom h krojaškemu mojstru Ledineku v,1 Tjegeitthoííovi cesti, y katerem je prosil Peteline za tri obleke,.a podpisal ime Franc .VeČernik,- veleposestnik y>{ Pobleržu. Ker se'je i zdelo to Ledineku, sumljivo, obvestil; je o Ujeim policijo. Ko je zapazil Peteline v Mlinski ulici dečka s policajem, jo je takoj pobrisal proti kolodvoru. Policaj pa skoči Vi nek avtomobil, .in se pelje'za ubežnikom do kolodvorsk|e(c!este, kjer ga zgrabi. Petelinca sq .izročili dne 27< t. m. okrožni sod-niji. Suša.' Letošnja grozna suša bo tudi na Spodnjem Štajerskem pustila neizbrisne sledove^; Polja, travniki, da, tudi vinogradi zelo trpijo na suši. Naši poslainoi in naše stranke, so storili vse, kar se jo dalo storiti, da se ljudstvo obvaruje bede. S. K. Z. je. poslala pa vsem Spodnjem Štajerskem županstvom poziv, da naj fcolikor mogoče hitro, velst-no in natanko precenijo Škodo,Z. je poslanec dr. Ben-kovič dne 29, t. m, posreidoval pri raznih .uradih v Gradcu, da se pospeši obljubjljena akcija; opozoril je zlasti na žalostne pjosledice toče,, ki je v raznih krajih, Spodnje Štajerske še znatno poslabšala gospodarski položaj. Volitve v Kamnici pri Mariboru. „Domovina'"* se zopfet v svoji zlobnostii zateka v dr. Korošca, dr. Ver,stovška i. dr., češ, jda so ti gospodje krivi neuspeha pri občinskih volitvah. ,Ko bi vendar enkrat posegli ti dopisuni mariborski, ki škodujejo s svojimi poročili v celjskih listih splošnemu delu .in razvoju slovenstva v mariborski okolici več nego „Marburgerca" sama! Ti gospodje se ne morejo ppvsp^ti. do pravične sodbe in blatijo pa, blatijo politične nasprotnike. Značilno je pa najbolj, da še toliko* ne marajo delovati za slovensko probujo v okolici, - da bi se poučili o stanju in položaju raznih občin; da bi se i potrudili in glanili le mpzinec v dosego kakega uspeha, za to. nimajo časa* ker morejo le obirati f druge, tudi, ne rueeejo tako požrtvovalnih posli nobenih ekspenzarov. Kamniška občina je bila do predzadnjih volitev vedno. v nemčur-skih¡rokah; še le pred tremi leti se jim jo, na jako spretni način iztrgal po rafznih5 komproiriisih tretji razred. Kdo je to dosegel,; je pač znano: gotovo ne dr. Pivko,, dr. Rosina ali kak dopisnik slavne „Domovine." Za zadnje volitve se je storilo vse,, kar se je dalo. Po kompromisnem potu se je»upalo doseči, kafkor pred tremi; leti ¡v 3. razredu, tudi v 2.'razredu uspeh. Toda domačini, vrli samostojni posestniki, . ki so neodvisni od meščanov in se. čutijo Slovence,' niso hoteli vedeti o nobenem kompromisu, Ln zadnjo nedeljo pred volitvami sklenili pri Sv. Urbanu, da gredo in hočejo iti svojo pot, če tudi pod-ležejo. Vse prigovarjanje, da ne dosežejo; ničesar, je bilo zastonj. Rekli so, da so boljše čiste volitve nego kompromis^ s polovičarji. Na ta način je prišlo pri volitvah do cepljen jej glasov; nastopile so kar tri stranke in propadli so domačini proti mestni stranki. Da bode „Domovina" spoznala žalostni položaj tega okraja, ji bodi povedano, da se še; niti nikdjajrf. ni smelo delovati pri občinskih volitvah za narodno- stvar, temveč delala se je le razlika med ' domaČo in mestno stranko. Sedaj pnvič so hoteli odločniv možje domačini prebiti to načelo, posledica je bila, dar so propaidli. Tako je dejanski naravnost žalostno stanje ob meji. Kako težavno je pa delo v tetm oziru, ve/do 'samo tisti, ki sle trudijo, da Jbi česar dosegli in žrtvujejo vse, kar se le da, pa ne tisti, ki, jih blatijo zato Še po listih. Zakaj pa ne napade nikdar „Domovina" tistih gospodov, ki imajo po njihovih trditvah toliko, upliva, da ničesar ne storijo. Kje so pa vedno ti gospodje? Saj ima, vendar Narodna stranka 'celi odbor v Mariboru! Narodni svet ima svoj sedež v Mariboru! Sei je že slišalo kedaj, cta so ti .gospodje posegli kje v kake volitve, ali vsaj pomagali drugim, ki se zares z vnemo trudijo in delujejo. Nikdan se ne! stori ničesar od te strani. Tem večja zlobnost je, napadati, potem druge, ki zares z najboljšo voljo hočejo kaj doseči, celo v takih krajih, kjer je že skoro vse prepozno. Poglp in se gotovo spametovali za< drugič. Listnica uredništva. A. W.: Take reči 8e sprejemajo samo kot inserati. — Za mene i: Za Vaš sestanek smo priobčili članek že v zadnji številki, zato smo napravili samo kratko notico. — Škale: Preosebno. — Št. R up ert nad Laškim: Je tožljivo. — Slovenjgradec: Preosebno. Oprostite! — Dunaj, Jarenina: Pride prihodnjič! hvališ. O priliki moje zlate maše, katero sem dne 19. julija t. 1. hvaležnega srca Bogu daroval, došlo mi je od strani mojih starih znancev in prijateljev toliko čestitk, da mi ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zato jim izrekam tem potom prisrčno zahvalo. Zahvaliti pa se moram tudi prež. P. Nikolaju Meznarič, gvardijanu in župniku pri Sv. Trojici in vsem frančiškanom za krasno okinčano cerkev in izborno petje pod vodstvom čast. fr. Leopolda. Potem se zahvaljujem tudi preč. gospodu dekanu Francu Dovnik, za krasne besede v cerkvenem govoru, preč. gospodu dekanu dr. Suhaču, ki me je tudi s svojo navzočnostjo počastil, ter sploh vsej dekanijski duhovščini lenartske dekanije z gospodom Ernestom Trstenjakom c. kr. vojaškim kuratom v Gradcu. Častna dolžnost mi je tudi, da izrekam svojo zahvalo gospodu županu Fer. Golobu, in vsem tržanom za krasno razsvetljavo in trojički požarni brambi za lepo ba-kljado. Sploh vsem, ki so kaj pripomogli, da se je moja zlata maša slovesno praznovala kličem: Bog plačaj! Franc Pusitner, 624 zlatomašnik. Služba cerkovnika sms~ m orgljavca se takoj odda v Št. Ilju, pošta Mislinja; cecilijanci, ki znajo kako rokodelstvo, imajo prednost. 623 v Cerkveno predsiojništvo. mer poziv i Po tukajšnji fari raznaša nekdo vest, da sem se podpisal za nekoga za poroka pri blagajni in da pridem za-raditega na beraško palico. Ker mi ni znano, zakaj se kaj takega o meni govori, sem primoran sledeče izjaviti. Kdor mi dokaže, da sem še dozdaj samo le za eden vinar za koga dober stal, dobi od mene 100 K, ako ne, je ti*>ti, ki zgoraj omenjeno reč pravi od moje osebe, grd lažnjivec in obrekovalec. Peter Lolmik, 626 v Razvanju. Farna cerkev Sv. Mihaela nad IMIozirjerCL -e-»»-®"«"»-«-si je nabavila nove farne orgije na dva manuala z 11. spremeni. Blagoslov istih bo dne 9. avg. t. 1. ob 10. uri pri slovesnem poznem sv. opravilu. Govor bo imel veleč. g. P. Ka-sijan Zemljak, vodja sv. misjonov iz Maribora. 627 Cerkveno predstojuištvo. MSI01e pasove tudi za najtežje kile, pase za trebuh, suspenzorije itd., sploh vse priprave za oporo proti sključenim telesom, istotako umetne ude, tudi usnjene hlačo in rokavice izdeluje po ceni Franc Podgoršek, 617 izdelovatelj obvez in rokavic, Burggasse 7, Maribor ob D. Ljutomerčana, jjj zajamčeno pristno vino le iz ■ ormoškega okraja, raznih letnikov, ima veliko množino po nizkih cenah na prodaj Kletar, društvo v Ormožu. Gradec Dunaj Loterijske številke. Dne 25. julija 1008. 49 61 45 32 54 37 59 24 48 64 Pojasnila o inseratih daje apravništfo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko sa 10 vinarjev. Proda se po nizki ceni radi družinskih razmer jako lepo posestvo z okoli 20 oralov rodovitne zemlje z lepo zidano hišo z obokanimi kletmi in novim gospodarskim poslopjem blizu okrajne ceste, 1 uro od Maribora, '/» ure od železniške postaje in 4 minute od farne cerkve na jako prijaznem kraju. Posestvo obstoji iz lepega gozda, velikih travnikov, rodovitnih njiv, z ime-rikanskim trsjem zasajenega vinograda, velik sadovnjak (7 oralov) in z vrtom za špargel ter je posebno ugodno za mlekarstvo. Cena in drugi pogoji se izvejo pri nad-učitelju Vodenik-u v Gradiški pošta PeBnica. 616 Vinlčar, ki razume delo ameri-kansbega trsa, se sprejme s 1. novembrom. Lahko redi tudi svojo živino. Blaž Urban, Slemen, Selnica ob Dravi. 619 Posestvo, 10 oralov, nova hiša in lepo gospodarsko poslopje, vrt z brajdami, njive, travniki, gozd, 1 uro ,od Maribora. Kdor želi kupiti, se naj oglasi pri g. Emeršič Matevž v Dogošah št. 1, pri Mariboru. 597 j Za vinograde ' tesane hrastove sohe ima na prodaj Matija Obran, Brezno ob Dravi. 582 ! -----.- i Kupi se posestvo na deželi, z lepo j hišo, za okoli 20 - 24.000 K. Ponudbe pod št. 33, Maribor ob j Dravi. Poste restante. 59? Priden učenec se sprejme pri g. Ignaciju Božič, krojaču v Mariboru, Tegetthoffova cesta štev. 16. 617 Pekovskega učenca sprejme takoj g. F. Kotnik, pek v Mariboru, Tegethoffstrasse. Dobi dobro hrano in stanovanje. 621 Dober kovaški premog se dobi za ta mesec pri g. Fr. Kunstek, rndokop v Šegi p. Makole. En meterski stot velja 2 K 80 v. Prodajalec se da kaznovati, če blago ni dobro. 589 Lepo posestvo s krasno lego na deželni cesti blizu mariborskega kolodvora, lepa hiša in dve vini-čariji, lepo hišno in gospodarsko poslopje, vinograd stari in novi nasadi, lep sečen gozd, sadonos-nik, pašnik, polja, travniki, skupaj okoli 62 oralov, se takoj po ceni proda. Prekupci izključeni. Ponudbe na upravništvo lista. 563 Lepo posestvo, pol ure od Maribora, z velikim sadonosnikom, lepimi travniki, dobro krmo, lepimi njivami in gozdom, se pod ugodnimi pogoji proda. Naslov v uprav-ništvu „Slov. Gosp." 604 Jako primero! prostori «a m»lo trgovino v obljudenem vinorodnem kraju, pol ura od farns cerkve, ob l«p: cesti, se oddajo v najem s šlelačami vred. Kje, pove upravništvo „Slov. Gosp." 603 Spreten sodarski pomagač se pod ugodnimi pogodbami takoj sprejme v delo. Kje, pove uredništvo „Slov. GoBp." 606 Na prodaj je malo posestvo blizu Slov. Bistrice na Spodnji Ložnici, obstoječe iz njiv, travnika, vinograda in gozda, s čednim stanovanjem. Za kakega zidarja ali tesarja bi se priporočalo, ker je v mostu vedno mnogo dela. Cena 2000 kron. Natančneje se poizve pri lastnici Ivani Bergtold, Spodnja Ložuica, pošta Slov. Bistrica. 608 Par težkih žrebetnih kobil se proda radi pomanjkanja krme. Kobile so 170 cm visoke, rudeče barve, ena 7 in ena 10 let stara. Cena je 1300 K. Naslov : Merkuš Ant., Draženci pri Ptuju. 609 Kupci, pozor I Proda se takoj posestvo z večjim obratom, dobro obiskana gostilna kjer se toči vino, pivo, žganje, kava in čaj. Sobe za prenočišče. Prodaja tobaka, velika ledenica in prav dober mlin, veliko lepega hmelja, vsak dan gotov in dober zaslužek s konji, na hiši je koncesija za prodajalno z mešanim blagom in mesarijo, jo prostor in se potrebuje pekari-ja za kruh; celo poslopje jo v dobrem stanu, večjidel novo, ležeče v najlepšem in zdravem kraju, ki ga pridno obiskujejo letovičarji. Hiša je blizu cerkve, šole in pošte na Spod. Štajerskem, okraj Celje. Proda se radi rodbinskih razmer, pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo „Slov. Gosp.". ' 585 Lepo posestvo obsegajoče 19 oralov, 30 minut od Maribora, z lepo hišo in hlevi, travniki, njive in gozd se po ceni proda. Mnogo je živine, posebno svinj. Poizve se pri g. Leopoldu Barta, lastniku tvrdke Leopold Blan, Maribor, Gosposka ulica 5. 629 Učenec se takoj sprejme v trgo-; vino mešanega blaga Davorin Tom-bach, Sv. Vid pri Ptuju. 575 Proda se malo posestvo, katero obstoji iz hiše, sadonosnika, travnika in njive. Kdor želi kupiti, naj se uglasi pri Franc Ča-pla v Jablancih št. 16. Sv. Barbara pod Mariborom. 594 Sprejmem dečka, kateri je izvršil vsaj 4 razrede ljudske šole z dobrim uspehom, za učenca v trgovino z mešanim blagom. Jakob Dereani, trgovec v Zuženberku na Kranjskem. 596 Eden ali dva vajenca za pekarsko obrt se sprejmeta takoj v dobro hišo, kjer jima je zagotovljena strokovna izobrazba in preskrbljeni 2 obleki za časa njune-dobe. Pojasnila pri Avgust Jeako-tu pekarskemu mojstru v Ljubljani Marije Terezije cesta št. 7. 509 Učenec, kateri zna nemško iir slovensko govoriti, se sprejme pri trgovcu K. Zamolo v Framu. 458 Sprejme se kovaški pomagač, ki zna pri ognju delati. Istotako se sprejme tudi učenec. Anton Koren, kovaški mojster v Zgornjih Pober-žah 28 pri Mariboru. 622- Pozor, kmetje in fantje! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo s časoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to je Kapilor št. I. Cena je (franko na vsako pošto) v 1 lončič 3 K 60 vin., 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišičr lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali b poštnim povzetjem. Iščem službo, če mogoče v kakem gradu ali samostanu kot vrtnar za sadonosnike in zelenjake, pri tem pa bi lahko opravljal vsa domača dela. Star Bem 50 let, samec, in imam dolgoletna spričevala iz najboljših aristokratskih hiš. Ponudbe na J. Suscheg v Breznu (Fresen)' ob Dravi štev. 15. 611 Učanec, (Praktikant) z dobrimi spričevali so sprejme v trgovini manufakturnega in špecerijskega blaga Franc Iglitsch-a v Ptuju. __601_ Halo posestvo v Spielfeldn na državni cesti, obstoječe iz travnika, njive, sadonosnika in hiše, se radi smrti po ceni pod roko proda. Latzko Ferdinand, SchoschtaritBch-gaB8e 5. Studenci Maribor. 808 Deklica stara 16 — 16 let, ki ima vesolje do trgovine, Be sprejme v službo pri jospodu Anton Koza, Tegetthoffstrasse 84. 625 Posestvo blizu Celja, 14 oralov zemlje, hiša, gospodarsko poslopje, cena 20.000 K. Več pove Ivan Karba, Gaberje pri Celju 104.615 Dečka, kateri je izvršil štirirazred-no ljudsko šok) z dobrim spričevalom in je lepega vedenja, sprejme za učenca v trgovino z mešanim blagom Ivan Traun, Marija Novaštifta pri Ptuju. 626 Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju Kadrafa % neomejena saveio). = GHa-vsil trg" štev. 5, Z. n.a,d.strop3e. - Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 4Va% ebrestmi. Obresti se pripišejo h kapitala koncem vsakega leta in se obrestujejo poteui enako glavnici. Rentni davek plača zadruga sama. Hranilne knjižice se realizirajo in se te vloge obrestujejo nepretrgoma. Posojila se dajejo ie članom na vknjižbo pri posestvih proti 5% ^ 6 V/o in na osebni kredit proti 6% obrestovanjo. Nadalje se izposojuje denar de zastavo vrednostnih papirjev, zlatnine, srebmine itd. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 kron, V pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje in se brezplačno iu hitro rešujejo. — Uradni dan je vsak torek in petek od 8. do 12. ure do-Idne in od B do 6. ure popoldne. 88 (k. L) VGof nji Polskavi pri Pragarskem ima tvrdka K. & R, JEŽEK veliko zalogo vseh vrst kmetskih strojev in se vsem kmetom posebno priporoča. V zalogi so vedno vitli ali gepelni, predležja mlatilnice, slamoreznice, reporeznice, mlini za jabolke, grozdne stiskalnice, žitne čistilnice, drobilni mlini, brane, plugi itd. Podpisani posreduje naročila na vse vrste kmetijskih strojev, sesalk, bencinovih motorjev, motorje na plin, stroje za opeko, opreme za opekarne itd. — Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji, tudi se vsa popravila sprejemajo in po nizki ceni zaračunijo. Zastopnik in oskrbnik zalege Franc Kampnš v Gornji Polskavi pri Pragerskem. 434 | Solnčnike in dežnike, palice, taške, kovčeke, in i korbe za potovanje, vozičke za otroke, priporoča P. Kosfič ¥ Celju. 175 (i) Lepo posestvo, v lepi legi, 10 minut od St. Pavla, četrt are od tovarne, hiša in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 5 oralov njiv in travnikov, kakor tudi par minut oddaljena novozidana hiša s sadonosnikom, se proda skupno ali na drobno ! Vse je v najboljšem stanju in tudi pripravno za gostilno ali drugi obrt. Popraša se pri Ferdinandu Vedeniku v Št. Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu h. št. 1. 258 ¡S3 as j livjal 3 slikar In pfs&kar v HUriboru, župnijska ulica št. 7. se priporoča č. duhovščini in slavnemu očinstvu v izvrševanje najfinejšega in prostejšega Blikaratva in pleskarstva po zadovoljni ceni. 365 imsnšfiSSBi ilan Hočevar-Celje Glavni trg te. 10, Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo aii tvarino, tudi za vse vrst žganja in likera. Olja, švicarskega sira, ogrbke salame, kave 1 kg cd 2 K naprej, rogatsko in radajnsko kislo -e^-et--«- vodo, galico, žveplo in rafije. Jamčim za dobro in solidno postrežbo. 9 Karol Kocijančič kamnoseški mojster MARIBOR, «smo Schillerstrasse 25. izdeluje oltarje, prižmee, podobe in vsa drug» atav-binska dela iz kamna, ž rti, spomenike itd. Zaloga lz|otov!jenlh nagrobnih spo-46« merHkev, Vsi marmornati oltarji v baziliki t Maribora so moje delo. iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in graver v Mariboru, Gosposka ulica štev. 18, Vhod: Webergasse 3. Za delavce in kupčevalce pošlje 5 kg pristnih ogrskih de-brecinskih suhih salam. 3 K 8() V 5 kg dobrega ovojenega mesa 3 K »O v Poštnina je že izplačana. Hamak V. konjski mesar 564 Kelozsvar (Ogrsko). Karol Sinkovič, ključavničar in izdelovat®!} motorjev in strojev Maribor, /FHtflfanmBe Ker postaja bencin vedno dražji, so nuj boljši za industrijo in poljedelstvo Climase Bohsel-moforJI pri katerih stane ena konjska moč m «no aro 1'/» do 2 '/, vinarja. Ti saotorii ss lahko oglsdajo v teku pri meni. &&rol SinkoviS, /a se.Btopolk Ollmaae Bchs«l-motor]«v. Slovenski romarski vlak v Marijino Celje vozi iz Maribora dne 9. avg. 1.1. ob 11. uri 20 min. zvečer in sprejema romarje od fllarlbora do Špilfeida. Romarji od celjske, ptujske, ljutomerske in koroške strani naj se poslužijo večernih vlakov, da pravočasno pridejo k romarskemu vlaku v Maribor. Romarski vozni listek velja samo za vožnjo iz Maribora v Marijino Celje in do Maribora nazaj. Vožnjo v Maribor in iz Maribora domu si plačajo romarji sami. Iz Au-Seewieaena romajo vsi romarji skupno v Marijino Celje, kjer je ob 3. popoldne slovesen sprejem romarjev. Red službe božje, pridig in prejemanja sv. zakramentov dobi vsak romar poleg voznega lista. Iz Au-Seewiesena nazaj se vozijo romarji, v sredo 12. avgusta 1.1. ob 1. popoldne in pridejo v Maribor ob 5. uri 47 min. zvečer, iz Maribora domu imajo romarji z večernimi vlaki zvezo. Cena vožnje iz Maribora, Pesnice, Št. Ilja in Špilfeida v Marijino Celje in nazaj v Maribor znaša za II. razred 11K 60 v. in za III. razred 8 K 80 v. Vozni listek se naroči le v tiskarni Sv. Cirila v Mariboru, ako se denar pošlje naprej ali pa po povzetju. Vozni listek se pošlje na nevarnost naročnika. Čas za oglašenje k romanju je do 3. avgusta t. 1., pozneje se vozni listeki več ne pošiljajo. Ker železnica zahteva, da se prej naznani število udeležencev, se vozni listeki na morejo več pošiljati naprej na razpolago. Romarji naj se oglasijo za vozne listeke pri svojih dušnih pastirjih, ali pa sa naj sami obrnejo do tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Listeki se bodo razpošiljali od 1. avg. t. 1. naprej. Preč. gg. dušne pastirje pa prosimo, da romanje naznanijo in priporočajo, romarjem naročijo vozne liste ter z naročilom vred pošljejo tudi voznino. V zahvalo za trud se bode za nje opravila v Marijinem Celju služba božja. Duhovniki, ki želijo romanje spremljati in tam spo-vedovati, naj se javijo na vodstvo tiskarne sv. Cirila v Maribora. 6io Romarski odbor. Prva borovska1 Peter Wernig, c. kr. dvorni založnik z.z.o.z. -"št ZBoro-^ljali (lEšlorošIro) :: Ne oknšaj, dokler ni vode zraven! :: 80° o jeiihoTa esenca, bela in rudeča. 1 Liter velja 2 K. Od 10 litrov naprej pošljem franka vsake železniške postaje. Kakor se ravno potrebuje, naj se zmeša 1 liter 80°/o jesihove esence s 80 ali 24 ali 14 litri čiste studenčne vode in izvrsten jesih je gotov. Namizno in bučno olje 1 liter po K 1-40 in K 1-60. Zaloga pri: R. BraČko, 544 trgovcu v Ptuju v novi poštni hiši. Zahvala. tSEM priporoča svoje svetovnoznane splošno sloveče lovske paške, ki so priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, kakor tudi vsakovrstno orožje za lov in osebno obrambo. — Vsa popravila se sprejmejo in po ceni 522 izvršujejo. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. [POZOR! Fotograf g. Franc Kurnik je ctvoril pri Sv. Lenartu v Slov. gor. fotografični atelje in se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v obilen obisk. Slovenci, držite se tudi tukaj geBla: Svoji k svojim! 566 Za vse tolažilne dokaze globokega srčnega sočutja povodom prebridke izgube naše nepozabne iskreno ljubljene drage matere Neže Grossman v Kapeli pri Radencih kakor tudi za spremstvo na zadnji žalostni poti na pokopališče se izreka tem potom iskreni Bog plati vsem ndeležnikom, posebno pa še č. g. župniku in g. kaplanu za prijazne in tolažilne obiske, za podelitev sv. zakramentov ter zadnjo popotnico. Gladbek, dne 25. julija ,1908. 620 Žalujoči ostali. aznanilo. Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu podpisani udano naznanjam, da sem ustanovil s pomočjo strokovnega kolega gosj)oda Karol Fellnerja, kamnoseškega mojstra v Lipnici, na prav zato prirejenem prostoru in v novo zidani, z vsem potrebnim urejeni delavnici popoluoma " :===g, novo umetno in stavbeno kamnoseško podjetje, v zvezi s kiparskim ateljejem, W Zatrodni tik Celja^ ob cesti k romar, cerkvi sv. Jožefa 5 minut od železniške postaje. Gmotni uspeh podjetja ima namen, mi zagotoviti v dogledrem času prejšnjo popolno samostojnost. Izdeloval bodem kakor doslej v splošno priznanje in zadovoljnost, špecijelno umetna cerkvena kamnoseška in kiparska dela, kakor: altarje, menee, obhajilne mize, prižnice, krstne in kropilne kamne itd. kakor tudi monumentalna dela za grobišča in grobne spomenike, v natančni strokovni dovršenosti in po kar mogoče nizkih ceuah. — Omogočeno mi je izvršiti najtežavnejša arhitektonična kakor tudi najobiirnejša stavbena dela. — V teku svojega 7letnega bivanja tukaj izvršil sem v 21 župnijskih in podružuih cerkvah umetna kamnoseška dela, kojih priznalna pisma so na razpolago. — Proseč prečastito duhovščino in slavno občinstvo kakor tudi svoje mnogobrojne znance, da bi me kakor doslej tudi nadalje z mnogobrojaimi naročili podpirali, zagotavljam solidno in kulantno postrežbo ter se priporočam z najodličuejšim spoštovanjem udani Naslov za pisma: V. Čamernik, Celje—Zavodna. 607 ^V^illOdlC C^aHiei*Ilili, Za brzojave: Čamernik Celje. delastveno preiskušeni in koncesijonirani kamnoseški mojster. ' Vlč; T ob Sedaj je priložnost, če hočete dobro in po nizki ceni kupiti, da si ogledate mojo veliko zalogo, belo pisano in drugo platno, mtr. b 2, 36, 40, 48 in 56 v. Drukiin cajgi za ženske obleke mtr 40, 48, 56 in 60 v. Sateni novomodni, po 60 in 80 vinarjev meter. Cepiji v veliki izbiri. Volne za ženske obleke v vseh barvah m po 80 v., K 1'20 in 1"40. Svilneni robci najnovejši po K 1 '80, 2'—, 2-40, 3'20, 4 itd. Perkalnati robci po -s 4 in 60 v. Cajgi za moške obleke po K 1, 1'20, 140 itd. Štofi za moške obleke v veliki izbiri po K 2-40, 2'80, S'60 itd. Srajce za delavnik in praznike po K 1"20,1'40, i'60, 'ž'—, 2-40 itd. Najnovejša izbira kravat, ovratnikov, žepnih robcev, dežnikov in predpasnikov. Cvilih beli in pisani za blazine in žimnice (motrace). Gotove obleke za fante. Ker prodajam vse po nizki brezkonkurenčni ceni, pričakujem mnogobrojnega obiska ter se bilježim z velespoštovanjem M. E. ŠEPEC, Grajski trg. št. 2. tagaamBEaaaMMgra-saeggs»»^ fj in druge slavnosti priporoča se svileni papir, v vseh barvah,' /O TOOA ipA konieti, kače, papirne krožnike, razglednice itd. v največji! UiL luOuilvIU izbiri. Trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami:: :: : VILKO W£tKL, Maribor, Gornja Gosposka niica 33. Svoji M s» -ur oj i na. S Edina narodna trgovina z m&nnfaktur. in špecerijskim bl&gom L Maric, ®i'TO«IS priporoi» senj, občinstva svoje velüto, nove zaloge. Cene ciike, pse tisi. toča». . iidor hoče dobro ku^iii isora v nirodr-o trgoriuG prfü. S3 V v veliki zalogi, k&fcor tudi matrace, divani, otročje postelje ter ogledala po najnižji Geni. eno PIsteiM, Maribor Koroška cesta št. 10. No^a trgovina Fr. Bureš, nrar, očalar in zlatar w HaHifegsru TepfiiiDffBH cesta 33, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogl edov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki ss točne in :: * hitro izvršijo. :: edina hrvažfe» sarsnr/aiaica, osnovami od občih s svobodnega In fer. glav. mest» ¿«greha .CROATIA", osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd., po jafco ugodnih pogojih in nizkih cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica .CROATIA' v Trstu, Corno St. 1. Naznanim slavnemu občinstvu, da sem se z mojo trgovino preselil v Poštno ulico št. 8, ter prosim tndi tukaj za cenjeni in mnogobrojni obisk. Z velespoštovanjem FELIKS HOP » v trgovina z manniakturnim blagom, Maribor, Poštna ulica št. 8. kupujemo pri JOŽEFU ULÄG Tegethoiova cesta štev. 21 ker so tam dobi najboljša blaga po najniiji eeal in sicer za spomlad velika izbir za moike in ženske obleka, najlepše svilnato robca, predpasnike, žensko in aiožko perilo, vsakovrstne preproge, vsa najboljše vrste. :: :: .*: do 1. septembra se zaradi končane sejzije prodaje cela j zaloga letnega blaga po čn-| dovito znižanih cenah. % j V trgovski hiši na debelo in drobno R. Stermecki, Celje. ^&i»©sfBta gostilna ™ Pri Tegethafova cesta 49 priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vina ter inrsle in tople jedi. Mar. Meden. d w RasSjss izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlets gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni. Zaloge tudi v Maribora, Cesarska eesla, pri Stamensrin A. »laser-ja, fjjice želodC^i ks*& s Stane ena steklenica 50 vinarjev. ŽgssiJ® proti trganja i Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in udih. Cena 1 K. i svoji k svojim [1 ! I Glavna zaloga BARTEELNGVEGÄ apna sa pcklajo 11 R&zne vrsie travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena -»•«»•«»-» ^ priporoča i mestna lekarna pri g. k orlu tSarltic&r, Glavni trg štev. 15. Safijin trg Tli. anufakturna trgovina RUDOLF H^VELKA priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko in novo zalogo raznovrstnega volnenega ter I perilnega blaga ?a žrmke, kakor tudi najnovejše štofe '.a moške obleke po primemo j nizkih cenah. — postrežba tečna in stroga solidna! Gotova sreča vsem posestnikom živali jo Palma, ki obvaruje bo-leznij in ozdravi vsakovrstno pernato in štirinogato žival — bolno na prebavilih, krvi ozir. živcih in je bolezen : drislja, nahod, vnetje, prisad, davica (difterija), revma, protin, krč ozir. bož-jast. Ob Palma se živali naglo pitajo. Zdravim 6—8 krat ceneje nego bolnim! 1 K pošt. znamk (nakazano 6 v več!) prinese pošt. prosto Palma z navodilom. Spod 4 K naroč. ni povzetja! I. E. WEIXL, žival, živila, Maribor, Zofijin (senenski) trg štev. 3. 229 Narodni dom. Kajvečl! !o soj-csRsjif stamt, ur — sreirsis«, zlatnini In optič nlii predssts«. : tožit« najar vsjis: cenik fersž-plaüsi. Za 10 ozir, 20 S denarja, še peseben zaslužek 12 ozir. 25 S Palma; trgovcem in barveno slikane lepake. zbolijo svinje. Do^i je najgotovejše sredstvo, če se pristen le v magdalenski lekarni v Mariboru, Franc Jožef-ova cesta št. 1. 519 Cena steklenice z navodilom 60 vin. «is Deineirij Gluma© otlav SPttaj, 5?oštM.«k «¡loa is MAI^IBOBf Kaserngasse št, 13 priporoča spoitaracim km?to?alcera koti« in asjboljfe fcrizgaStUss, cd katerih jama za dobro in trpežno dslo. l*«|MNw2dl »a*!».* -turm** s®sa« ir? Misr«.. Kt)i!sa stari baker, eink la Meiling po najbolj4i eeii. 4tm ? s» če hočete kako posestvo ali trgovino vsake vrste, hotel, vilo, gostilno, zemljišče, opekarno, zdravilišče itd. na kraju ali v okolici hitro in diskretno kupiti ali prodati, če iščete hipotekarno posojil ali udeležbo, obrnite se z zaupanjem na naslov: „Erste Realitatenverwaltung" Dunaj VIII, Albertgasse 30. Strogo reelno, kulantno največje strokovno podjetje prve vrste. Zastopstva v vseh krajih Avstro-Ogrske in sosednih državah. Generalni zastopnik pride prihodnje dni. Kdor želi, da ga obišče brezplačno, naj to naznani na zgoraj navedeni naslov. Največji kupčevalski promet med Dunajem in deželo. 618 registrovana zadruga z neomejeno zavezo Grajski fr$ šf. 2 v hiši gostilne pri črnem orlu (SchwarzenAdler). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/». Obresti se pripišnjejo k kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Rentni davek plača posojilnica sama. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 43/4%i na vknjižbo sploh po 5%j na vknjižbo in posestvo po 57»% in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojuje ua zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v Svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. pojasnila se dajejo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. popoldne.