Zemljepisje v Ijudski šoli. (Dalje.) I. Korske ali labolske planine se razprostirajo kraj labodske doline, kot meja proti Koroškemu. Najvišja gora korskib planin je gora Špajka, tudi Golovec imenovana 6759' ? visoka. Labodske planine pokrivajo v obeh deželah v Koroški in Štirski okoli 40 ? milj. Labodske planine imajn planinskih paš in Iravnikov, Iesa, ki je le proti višini pritličen; gora Spajka je le celd na verhu gola, zato niorda GoIovpc; niže verha raste zelo dišeča cvetica Spajka, ki jo naše kmetice rade kravam dajejo, da dobijo dobrega mleka; v Soboti že krompir in vso jarenino prideljujejo; na vzhodnih nižinah pri Lanoah, Labndovcu in Ilniku pa raste tudi šilhar. //. Dravsko pogorje. Tako se imenujejo gorovje, na leveni bregn Drave. Mejo med labodskiin planinam in dravskim pognrjpm pa dela ces(a, ki pelja od Marbcga do Ilnika, proti jugu sega dravsko pogorje tesno do Drave, tako da se od Marbega do Selnice med njitn in Pohorjein vije stisnjena Drava, in cesti poleg imate že večidel svojo posteljo prekopano na znožju bregovem. Od Selnice naprej se pogorje od Urave proč kerči, in ima niže sv. Verbana in Počehove pri niariborsko graški veliki cesti svojo vzhodno mejo. Na severni strani delajo niejo, proti Goriškemu, doline potokov Sekove pri Ilniku, gornje Pesnice pri Arvežu in spodnje Pesnice od pesniškega brega do Leitersberga in mariborskograške ceste. Posamesna impna dravskpga gorovja so: Radolna, Remšnik, Kozjak. Dravsko pogorje je na južno s(ran divje gorovje, ki naglo k Dravi prepada, in je prelprgano od nc menj 20 ozkih grab, ki so obdane s slennimi višinami. na severni strani se prijetnejše in niilše znižuje in mu raslo na znožju že šilhar, na jugovzhodni strani od Splnice počenši pa rasle na znožnju izverstno vino, posebno pa pri Maribom na tako imenovanem predgorju, kjcr nauškat najbolje dozreva. III. 8lovenske gorice, radgonske in lutomerske gorice. Slovenske gorice so prijazni liribi in griči med Dravo in Muro, polni vinogradov, lako da je Jjudstvu ime gorica že preslo v pomen vinograda. Ta kraj bi se leliko imenoval valovna planota, ker so okrogli Iiribi in griči od kakega brega videni morskim valovom podobni in niso kaj visoko nad bližnje ravene povzdignjeni. Murek, postavimo, je 740', Ptuj 735' visok in navadni bregi so le od 100 do 300' viši; vender se med ptujskim in lipniškem poljem ponašajo, kakor malo gorovje, kar je z imenotn gorice res primprno rpčeno. Razločujemo pa gornje gorice ali Goriško, kjpr Goričani bivajo, do ceste med Plujpm in Radgono krcz sv. Trojice in Radvence, in le dplimo v vzhodne na levem bregu Pesnice, in v zahodne na desnem brpgu Pesnicp. Niže imenovane ceste, kjer se Dolensko začenja, so spodnje gorice, in od teh še izločujemo navadno radgonske gorice mpd Sčavnico in Muro, in Jutomerske gorice mpd savskim dolom in Medjimnrjpm. a)Gornje slovenske gorice na levem bregu Pesni ce. Slovenske gorice nadaljujejo razvodje med Dravo in Mnro, to nalogo prevzemši od dravskega pogorja. Grpdo pa še tudi od pesniškega brega 1 miijo nazaj proti zaliodu do nemških tal, in spremljajo gornjo Pesnico do iztoka v Sekovo, polem Sekovo do iztoka v Sulpo, kjer se znižajo do sulpskega iztoka v Muro. Križev verh V« SV. od Arvcža 2009' ? je najzahodnejši breg slovenskih goric. (Daije prih.)