Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Leto XIII. Štev 50 fnStnlna niafana v gotovini. Ljubljana, 14. decembra 1932. Dobrovoqci za agrarne interesente Zanimanje javnosti — Veliko ogorčenje med agrarnimi interesenti — Odločna beseda dobrovoljcev Zadeva, ki smo jo omenili v zadnji številki lašega lista, da poskušajo slovenski (!!) ljudje izigrati agrarno reformo na korist nemških veleposestnikov, je kljub zagonetnemu in nerazumljivemu molku velikega dela slovenskega časopisja izzvala v vsej javnosti, zlasti pa med prizadetimi agrarnimi interesenti, veliko pozornost, pa tudi splošno ogorčenje. To po vsi pravici, kajti naša zgodovina pozna malo takih slučajev. Če bi se bilo kaj takega zgodilo takrat, ko je bil naš narod še nezaveden in top, ali pa če bi bili tak zločin nad narodom zagrešili kakšni staroverski nemškutarji, bi človek tak korak vsaj razumel, čeprav ne oprostil; ampak da se take stvari dogajajo danes, v dobi prebujene narodne zavesti in da se zavzemajo za koristi nemških veleposestnikov ljudje, ki se ponosno nazivajo Slovence in Jugoslovane, to je pa več kot žalostno... Velika tolažba za agrarne interesente pa je, da v svoji borbi za zemljo ne stoje osamljeni. Na njihovo stran so s posebno odločnostjo stopili dcbrovoljci, torej ljudje, ki so se za svojo zemljo borili z orožjem in zanjo prelivali tudi svojo kri. Če kdo, potem so dofbrovoljci upravičeni, izreči svojo besedo in so jo tudi izrekli! Zveza dobrovoljcev je namreč naslovila na banovinski odbor JRKD sledeči dopis: Predsedstvu banovinskega odbora JRDK v Ljubljani Ob priliki izrednega zborovanja delegatov Zveze agrarnih interesentov Dravske banovine, ki se jo vršilo v nedeljo 4. t. m. v dvorani Delavske zbornice, so bila podana stvarna poročila o dosedanjem poteku izvedbe agrarne reforme veleposestniških gozdov v Dravski banovini. Ugotovitve in dejstva, ki so bila pri tem izne-šena, obeležujejo sedanjo nacijonalno miselnost naše vodeče javnosti v tako žalostni luči, da smatra naša organizacija za svojo sveto dolžnost povzdigniti svoj svarilen glas ter enodušno protestirati proti takšni izvedbi agrarne reforme veleposestniških gozdov, ki je protinarodna, ne-socijalna in na škodo gospodarskih interesov našega kmečkega naroda ter v korist anacijonal-nega fevdalizma. V manifestu ujedinjenja našega jugoslovanskega naroda proklamiranem po regentu prestolonasledniku sedanjem Kralju Aleksandru I. dne 1. decembra 1918. leta je proglašen princip, da mora pripasti vsa zemlja v naši ustanovljeni nacijonalni državi tistemu, ki jo obdeluje t. j. našemu kmetu. Isti princip je povdarjen v ustavi naše države ter v proklamaciji Nj. Vel. Kralja Aleksandra I. ob priliki lanskoletne otvoritve zasedanja naše prve jugoslovanske narodne skupščine. Na podlagi teh manifestantnih p reklamacij Nj. Vel. Kralja in določil ustave je bil izdan in objavljen zakon o likvidaciji agrarne reforme. Po §-u 24. tega zakona se mora razlastiti v Dravski banovini ves višek veleposestniške gozdne površine v kolikor je poseduje kdo nad 1000 ha. (V Savski Ibanovini že nad 500 ha.) Organiziranemu odporu in intrigam nacijo-nalnih in anacijonalnih zastopnikov našega veleposestva je uspelo doseči v Beogradu, da je bilo razlaščenih z ministrskim odlokom od 16. februarja t. 1. v naši banovini od 170.000 ha veleposestniških gozdov samo 39.119 ha površine. Pri tem se našim državljanom in cerkvenemu veleposestvu ni razlastilo niti ha gozdne površine, kar znaša ca 14.000 ha gozdne površine njihovih gozdnih veleposestev preko v zakonu predvidenih 100 ha za posamezno veleposestvo. Anacijonalnemu, tujemu fevdalizmu se je prepustilo z omenjenim min. odlokom ca 7500 ha gozdne površine preko v zakonu predvidenih 1000 ha v nadaljno posest. V zvezi z gornjim ministrskim odlokom so bile imenovane komisije, ki bi morale ugotoviti edino to, katere parcele se naj razlaste na posameznem veleposestvu od v ministrskem odloku razlaščene skupne površine. Te komisije, sestavljene iz samih naših slovenskih nacijonalnih inteligentov, pa so šle preko svoje kompetenee ter so sprejele po končanem delu v terenu na svoji skupni seji v ponedeljek, dne 28. novembra kljub odločnemu protestu nekaterih članov predlog, da se prepusti odnosno vrne anacijo-nalnim fevdalnim veleposestnikom v naši banovini poleg že omenjenih ca 7.500 prekozakonitih hektarov gozdne površine še nadaljnih okoli 8.600 ha. Tako naj se obrezuspeši izvršitev določil veljavnega državnega zakona, krši jasno izražen princip naše ustave ter težnje izražene v proklamaciji Nj. Vel. Kralja, z odtegnitvijo okoli 30.395 ha veleposestniških gozdov našemu revnemu slovenskemu kmečkemu narodu ter prepusti od tega okoli 20.000 ha anacijonalnim fevdalcem. Znano nam je, da so operirali razni zastopniki teh fevdalcev v zaščito svojih koristi z milijonskimi podkupninskimi ponudbami, da bi dosegli svoj cilj na škodo malega slovenskega kmečkega človeka. Zgodovinsko dejstvo je, da je bila vsa ta zemlja in še veliko več odvzeta v srednjem veku našemu narodu z ognjem in mečem ter nasilni-ško prelito našo narodno krvjo s strani prednikov današnjih anacijonalnih fevdalcev. Po božjem in naravnem zakonu pravice pripada ta nekdaj našim prednikom izropana zemlja izključno in edinole našemu slovenskemu kmečkemu narodu. Kakšna ironija usode in sramota našega naroda je, da hočejo sinovi tega naroda priznati in potrditi po 14. letih naše nacijonalne osvoboditve izpod tujega gospodstva v naši narodni državi proti duhu obstoječega zakona, proti jasnim principom državne ustave ter proti težnjam svojega viteškega narodnega vladarja — te stoletne krivice prizadejane našim prednikom. Ko smo izgubili leta 1920 s plebiscitom prekrasno koroško zemljo, zibelko naših pradedov, je padla težka zgodovinska obsodba na našo nacijonalno nezrelost — robske duše! Kakšna bo šele obsodba zgodovine nad rob-sko miselnostjo današnje inteligence slovenskega naroda, ko priznava po 14 letih nacijonalnega osvobojenja stoletne krivice ter izroča našim prednikom krivično izropano zemljo prostovoljno zopet v posest anacijonalnim fevdalcem. Borili smo se kot vojni dobrovoljci v svetovni vojni s čistim nacijonalnim idealizmom z orožjem v roki proti temu stoletnemu nasilju za integralno politično in gospodarsko svobodo našega naroda. Ogromno število naših tovarišev, najboljših in najidealnejših sinov našega naroda, je žrtvovalo svojo srčno kri in svoje življenje na bojnih poljanah, da je zasijala svoboda našemu narodu. Kri teh narodnih žrtev* prelita za svobodo naše narodne zemlje vpije do neba ter kliče preostalim in celemu narodu glasen memen-to, da čuva nad to s krvjo odkupljeno zemljo ter jo izroča ohranjeno poznejšim rodovom. Zebe nas v dno naših duš in z obupom gledamo v bodočnost našega naroda db sramotnem dejstvu, da izroča naša sedanja vodilna slovenska javnost v svoji robski miselnosti že po 14 letih s tolikimi našimi žrtvami in prilborjene politične samostojnosti sveto zemljo naših prednikov nazaj v posest anacijonalnemu fevdalizmu. Izražamo radi tega svoj najodločnejši protest proti takšnemu izdajalskemu početju tec apeliramo na celo slovensko javnost, predvsem pa na vodstvo vse-državne Jugoslovanske radikalne kmečke demokracije, da prepreči izvršitev te nacijonalne sramote. Bila bi sicer največja ironija v usodi našega naroda in države, ako bi se izvršil ta protinarodni, nesocijalni in proti interesom našega kmečkega naroda naperjeni čin pod absolutno vlado in odgovornostjo ter s sklepom jugoslovansko-radikalno-kmečke-demokracije. V Ljubljani, dne 6. decembra 1932. Za odbor: Zveza vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije Edvard Prinčič s. r., Alfonz Lorger s. r., tajnik. predsednik. Mad.vu.ga ali društvo? Da Kmetijska družba ne odgovarja več današnjim gospodarskim potrebam in zahtevam slovenske vasi je jasno in so si v tem vsi edini. Da društva v tej obliki kot je naša »Kmetijska družba« počasi umirajo in da se pojavljajo nove, močne, času odgovarjajoče gospodarske organizacije, bodi v dokaz statistika. Ce pogledamo gospodarske organizacije širom naše države, vidimo, da organizacije v obliki navadnih družb hirajo in vegetirajo, da pa močno napredujejo zadružne organizacije. Zemljedelci Srbi imajo sicer »Poljoprivredno udruženje« kot je naša »Kmetijska družba«, vendar pa vodi vso gospodarsko politiko »Glavni Savez Srbskih Zemljoradničkih Zadruga«. Ta Savez je n. pr. v 1 1929—1931 prodal razne hrane 29,064.227-82 kg y vrednosti Din 40,765.529-68. Za časa žitnega monopola je Savez izvozil preko Privilegiranega izvoznega društva 51,280.154-06 kg pšenice v vrednosti Din 87,457.679-95. Vojvodinski zemljedelci imajo takisto zadružne organizacije, od katerih je najmočnejša »Agrarija«, ki obhaja letos desetletnico. V zadnjih štirih letih je n. pr. ta zadruga odvzela od svojih zadružnikov 9.663 vagonov žita v vrednosti Din 225,210.000-—. ,Ta: zadruga ima 20.175 zadružnikov organiziranih v 135 krajevnih zadrugah. Slične zadružne organizacije delujejo v Skoplju, Sarajevu, Zagrebu in Splitu. Kmetijsko gospodarsko življenje y drugih banovinah je organizirano izključno na zadružni podlagi. In moramo priznati, da predvsem Glavni Savez Srbskih Zemljoradničkih Zadruga v Beogradu in Agrarija v Novem Sadu, kakor tudi Zadružna Matica v Splitu izborno delujejo in so v teh težkih časih edina moralna in materialna opora kmetovalcev. Za kmetovalca je na koncu koncev najvažnejše in edino odločujoče za njegovo socialno in kulturno življenje, kako vnovči svoje pridelke. Brez vnovčenja ozir. s slabim vnovčevanjem kmetijskih pridelkov je kmetovalec zapisan počasnemu, toda sigurnemu gospodarskemu propadanju. Jasno je, kaj temu sledi. Ko propade gospodarsko, je omajano njegovo kulturno, socialno in moralno stališče. Gospodarstvo je torej podlaga vsemu. Zato se iščejo organizacijske olblikc. ki bi v vsem odgovarjale življenju na vasi. Danes se več ne izgublja čas za dokazovanje, da je združevanje koristno. Ves svet se združuje. Cilj je, da se doseže nekaj za skupnost koristnejšega. Ljudje se združujejo, da skupno proizvajajo in nabavljajo oz. prodajajo, da se zavarujejo in prihranijo kaj za starost, da se zabavajo, da se zdravijo itd. Človek postaja vsak dan bolj društven; svojo srečo veže na Usodo vse večjega števila ljudi. Društvo prodira k vsakemu poedincu in mu prinaša veselje ter blagostanje, toda istočasno ga sili, da spoštuje pravice drugih in da ceni svobodo sočloveka. Delavci se združujejo v velike sindikate, da Bi olajšajo svoje gorje. Obenem pa želijo postaviti temelj novi organizaciji človeške družbe. Zemljedelci, rokodelci, uradniki in sploh vsi gmotno slabo stoječi se združujejo v zadruge ter organizirano s skupno proizvodnjo in z odstranitvijo posredništva nudijo svoj produkt cenejše konzumentu, za sebe pa vzamejo del posredniškega zaslužka. Najrazličnejše zadruge imajo eden in isti cilj: z medsebojno pomočjo zmanjšati in ublažiti neenakost, ki vlada v današnji družbi. Zadruga želi čim največjemu številu naroda nuditi gmotno pomoč, duševno bogastvo in priliko pridobivanja osebne kulture. Medsebojno pomaganje in spoštovanje, smisel za skupnost in solidarnost, podrejenost in včlanje-nje poedincev v korist skupnosti, to so načela, ki so neobhodna za vsako združevanje. Da potrebujemo mi neobhodno in nujno takšno organizacijo v prvi vrsti za našega kmetovalca, je na dlani. Potrebujemo takšno organizacijo za našega kmetovalca v celoti, t. j. da se moremo potruditi, da združimo v skupno organizacijo vse naše kmetovalce, brez kakršnesi-bodi-koli razlike. Vsi kmetovalci imajo eden in taisti interes, zato je neprirodno, da so v različnih organizacijah, ki se čestokrat medsebojno bojujejo in pobijajo. V takšni obliki delajo nevede samomor — gospodarski, kulturni in socialni; oziroma bratomorstvo, če sta dva oz. več bratov v nasprotnih taborih. Vse to pa se da odstraniti z združevanjem vseh onih, ki pripadajo isti sloj ni produkciji. Naša Kmetijska družba je bila ustanovljena pod Marijo Terezijo 1. 1767. Organiziral jo je grof Henrik Turjaški. Za Štajersko je bila takšna družba ustanovljena 1. 1765. Za Koroško 1. 1764. Namen teh družb je Ibil strokovno-kme-tijsko-vzgojen. Kmetijska družba je imela takrat šolo za poljedelstvo, ki pa je prenehala že 1. 1780. L. 1786 je družba osnovala potovalno predilnico, kar je bil za tisto dobo aktualno in za slovenskega kmeta imelo veliko gospodarske vrednosti. L. 1787 je cesar Jožef II. kmetijsko družbo na Kranjskem zatrl »ker preveč stane«. L. 1804 je bila družba zopet pooživljena in reorganizirana. Največje kulturno delo te dobe je bilo osuševanje ljubljanskega barja, kar je izvršil Gabrijel Grubar, ki je izpeljal prekop krog ljubljanskega gradu — Grubarjev kanal — 1. 1773, ki ga je 1. 1780 baron Strupi dovršil. V to dobo spada prvi gozdni red, razdelitev obč. pašnikov in gozdov, varstvo mladih dreves, prepoved izsekavanja gozdov, gojitev sviloreje in čebelarstva. Iz tega je razvidno, da je delovanje kmet. družbe ibilo takrat usmerjeno v zavid-no agilnost, moč in gospodarsko važnost in da je kmet. družba aktivno delovala pri velevažnih gospodarskih problemih in vodila obsežna kulturna dela za povzdigo kmetijstva. Kmetijska družba je imela v osemnajstem in devetnajstem stoletju dolžnost in nalogo kmeta strokovno izobraziti. Kmetijstvo se ni moglo dvigniti do presvetljenosti, ker 'je bil kmet suženj in tlačan. V srednjem veku so obdelovali zemljo le samostani in graščine. Kmetijstvo se ni moglo dvigniti vsled splošne nevednosti, pomanjkanja gospodarskega orodja, vsled vojsk in turških napadov, ki so vzele kmetijstvu najboljše moči, in vsled tlačanstva pod graščinskim jarmom. Skromni začetki agrarne reforme pod Karlom VI. o tlaki in desetini (1717, 1738) in nadaljevanje agrarne reforme pod Marijo Terezijo je nujno zahtevalo neko organizacijo, ki bo, do tega trenutka zasužnjenega kmeta, dvignila in ga osposobila za samostojnega kmetovalca. To nalogo je Kmetijska družba tekom prejšnjega stoletja častno in z uspehom dovršila. V 20. stoletju, posebno pa sedaj po svetovni vojni, pa se je znašla Kmetijska družba pred čisto novimi nalogami. Kmetovalec strokovno izobražen, sam svoj gospodar, lastnik zemlje, katero vestno obdeluje z najmodernejšimi stroji, je stopil kar nenadoma pred nov, nepričakovan problem: kako vnovčiti vse to, kar pridela? Kmetijska družba, vsled stoletne tradicije in vsled svojega delovnega programa, ni mogla dovolj energično in elastično prijeti problem, ki tare slovenskega kmeta. Kmet ni našel, po svetovni vojni v Kmetijski družbi ono, kar je imel v Kmetijski družbi kmet v prejšnjem stoletju. Gospodarske razmere so se od osnove spremenile, delovanje Kmetijske družbe je ostalo po starem delovnem programu. Zato vidimo pre-vrevanje in kipenje, ki od časa do časa vodi do izbruha. Kmetijska družba se vije v krčih vsa povojna leta do danes. Da takšen organizem ni zmožen aktivnega, agilnega in času odgovarjajočega delovanja, lahko razsodi vsak sam, če se zamisli v one nesrečne trenutke svojega življenja, ko njegovo telo ni bilo dovolj odporno, da prenese infekcijo časa in je podleglo akutni bolezni. Položnice V dananšjo številko Kmetskega lista smo priložili poštne položnice vsem našim cenjenim naročnikom s prošnjo, da bi se jih poslnžili ter čimpreje poravnali naročnino za leto 1933, ki znaša, kakor doslej, 30 Din za celo leto. Kmetijska družba je, vsled novih gospodarskih razmer, ki se drastično kažejo z nastopom svetovne gospodarske krize, inficirana. Če ne želimo, da nam umre in z njo vred propadejo materijalne dobrine, ki si jih je družba pridelala v teku svojega dolgoletnega delovanja, moramo pristopiti čim prej k energični operaciji. Naše kmetijsko gospodarstvo raibi danes organizacijo, ki mu bo njegove produkte vnovčevala in skrbela za vse, kar je za kvalitetno produkcijo potrebno. Ing. J. Teržan, predsednik Udruženja Jugosl. agronomov, Ljubljanska sekcija. M|fipl Planinka čaj Ul JB Bahovec olajša in preprečuje nadloge staranja, ker daje ^žilam prožnost, razredča kri, mrj A^jH preprečuje poapnenje žil, po-spešnje cirl slačijo krvi in <'9flSB|E95 ohrani do visoke starosti ne-zmanjšano delovno sposob-UflOM &0St* — Zavitek Din 20 — v _fa—M—I«...........»aa V boju zcl lastno zemljo! Pašniška in gozdna zadruga pri Sv. Ani nad Tržiičem je na svoji seji 8. decembra 1.1. sprejela naslednjo spomenico v zadevi agrarne reforme razlaščenih veleposestniških gozdov, ki je bila poslana banu dr. Dragu Marušiču: »Ko je bila s 3. oktobrom letošnjega leta imenovana začasna drž. uprava razlaščenih veleposestniških gozdov smo ugotovili, da v to upravo ni bil imenovan noben agrarni interesent, med tem ko imajo veleposestniki svoje zastopstvo v njej. Uverjeni smo bili, da bodo veleposestniki v poslednjih hipih napeli vse sile, da se agrarna reforma izigra. V Vas, g. ban, smo imeli trdno zaupanje, da boste te nakane preprečili. Apeliramo na Vas g. ban, da sklep začasne državne uprave z dne 28. novembra 1932, glasom katerega bi se pustilo ali podarilo veleposestnikom približno 8000 ha naše slovenske zemlje — proglasite neveljaven, ker je protizakonit, ker je bila ta zemlja razlaščena z odlokom ministr. poljoprivrede z dne 16. februarja t. 1. in je ta začasna državna uprava za gozdove nima niti najmanjše pravice dajati veleposestnikom nazaj. Ta uprava je prekoračila svoj delokrog in zahtevamo, da se ista razpusti, takoj pa imenuje nepristranska uprava, ki naj svoj posel vrši po zakonu. V to upravo naj se pritegnejo v sporazumu z »Zvezo slov. agrarnih interesentov« tudi agrarni interesenti, ne pa lesni trgovci in zastopniki veleposestnikov z dvetretjinsko večino in še več. V upanju, g. ban, da našo pritožbo upoštevate in ji ugodite, Vam izrekamo svoje globoko spoštovanje.« Novi poveljnik dravske divizije Posle komandanta dravske divizije je prevzel po odhodu prejšnjega komandanta generala g. Bogoljuba Iliča, brigadni general g. Vladimir Cukavec, -odličen vojaški strokovnjak. m nns Kaj je »Kmetski listu? — Ali hočete resno berilo ali čenče? nabirajte naročnike za naš lasten tednik! Agitirajte in Stojimo tik pred pragom Novega leta. To je trenutek, ko delamo račune. Račune delamo 'o Novem letu tudi o tem, kaj bomo prihodnje 'leto brali, kajti brez berila, zlasti brez dobrega {časopisa, si danes količkaj naprednega kmeta 'niti misliti ne moremo. Naš »Kmetski list« je po splošni sodbi — ne po naši — dober list. Dober zato, ker je resen. Časi, v katerih živimo danes, so resni in težki in v takih časih ni mesta za kratkočasje, ampak prevladovati morata pamet in razum. »Kmetski list« je namenjen v prvi vrsti politični vzgoji kmetov. Naše glasilo ni strokovno glasilo za kmete — to je »Kmetovalec« — ampak politično glasilo. In če so kedaj kmetje potrebovali poleg strokovnega pouka tudi političnega znanja, to ga potrebujejo danes! To svojo veliko nalogo je »Kmetski list« doslej z vso brezobzirnostjo vršil in tako jo Ibo vršil tudi v bodoče, kajti mi stojimo slejkoprej na stališču, da ima tudi kmet pravico vedeti, Danes in vedno že prej smo povdarjali, da [je za rešitev krize potrebna pred vsem gospodarska preosnova. Še tako bogate in lepe politične fraze ne bodo našemu kmetu pomagale 'niti za korak naprej na polju gospodarstva. Da-'mes je pa glavno in najvažnejše vprašanje, kako bo naš kmet prodal svoje pridelke, kako bo svoj znoj in trud spremenil v denar, kako bo rešil svojo domačijo. To je vprašanje in mimo tega za sedaj ni drugih vprašanj. Ko bo to rešeno, si bomo privoščili tudi luksus strank, a ne tako kot so Ibile nekoč. Kajti stranke so nekaj, kar se ne da niti šteti niti ne jesti. Kvečjemu se človek jezi in po nepotrebnem razburja. Gospodarstvo pa je ono kar se šteje in tudi nudi za jesti. Mi tega ne razlikujemo, ker smo pač tako ustvarjeni in navajeni. Stranke so nam dajale podpore in dokler so bile podpore je zbor pel, ako teh ni bilo je klel. Temu stanju mora biti konec. Kmet si mora pomagati sam potom, svoje stanovske organizacije. Nihče vam ne da zastonj ničesar. In na to se moramo pripraviti. Kar kmet da, to mora priti od njega. Kar dobi, to mora vrniti milo za drago. Tako vračanje je pa mogoče samo tam, kjer je kmet ničla oziroma enojka samo takrat ko je na volišču. Kmet se pa mora zavedati, da je ou tvorec države, in da je oni, ki bo jutri dal vse za narod, tudi svojo srčno kri. Radi tega ne prosi milosti ampak samo upoštevanja in enakih pravic v gospodarstvu. Kako pride krnet do tega, da mora on plačevati vse, a za to dobi bore malo. Kako pride do tega, da kmet plačuje svoje potrebščine z zlatom, a za svoj trud dobi komaj to kar velja njegov znoj. Tu je krivica in to krivico mora odpraviti kmet sam s tem, da se gospodarsko in strokovno organizira, da bo enoten in kot tak močan. Kmet je sit prošenj. On zahteva danes ne zaščite ampak samo pravice in nič več. Da bo kmet dosegel pravico, je pa samo ena pot in ta je močna enotna organizacija s pravim in samo gospodarskim smotrom. Kaj se je danes naredilo za kmeta. Malo ali pa nič. Ali je brnet organiziran. Je in ni. Je v vseh mogočih društvih. Ni pa gospodarsko strokovno. Je strankarski a ne strokovni! Kmet hoče danes pozitivnega dela in ne samo »flanz« ; in bajk. Kmet si ne zna pomagati, ker ne p »mi a kaj se godi ž njim v resnici, da si lahko na podlagi dejstev ustvarja svojo sodbo o vsem. Le poglejte slučaj z agrarno reformo! Če bi ne bilo našega lista, bi sploh živ krst ne vedel, kaj se dogaja za bregom 1 »Kmetski list« je bil edini, ki je stal in bo še stal neomajno v borbi za pravice kmetov! Ne bo pa mogel »Kmetski list« uspešt;o vršiti svoje velike naloge, če ga ne bodo podprli kmetje sami z naročnino. Mi nismo kapitalisti — odkod pa? Mi smo navezani na kmete in stvar kmetov samih je, da se jih zbere čim več okoli nas. Zato prosimo vse zavedne kmete: Na dela aa naš list! Pozimi, zlasti na praznike, je časa dovolj. Posebno se obračamo na naše mlade tovariše, člane »Društev kmet. fantov in deklet«, da na praznike obhodijo vse svoje znance in nam pridobe čim več novih naročnikov. Kolikor več jih Ibo, toliko boljši in obsežnejši bo lahko list — vaš list' Uredništvo. trga za svoje pridelke. Pozna samo mešetarje in razne take. Ne pozna pa onega, kar bi mu bilo koristno. To rabi on. To mu dajmo in ne strankarske hrane. Kmet rabi gospodar, izobrazbe in ne obljub. On hoče politično nekaj veljati in odločevati ker s tem odloča tudi o svojem gospodarstvu. To bo pa dosegel le takrat, ako bo imel ljudi, ki ga bodo znali politično in gospodarsko voditi. To hoče naš kmet in to bo dosegel samo v močni gospodarski-politični organizaciji brez strankarstv-a. G. Gomišček. Cepljenje proti daviti V zadnjih letih opažamo, da se pojavlja v Dravski banovini davica v vedno večjem številu in zahteva vedno več smrtnih žrtev. Lansko leto je obolelo na njej preko 1700 otrok, v letošnjem letu pa že mnogo več. Posebno v zadnjem mesecu zaznamujemo precejšnje število obolenj da-vice v ljubljanski okolici in tudi v mestu Ljubljani. Da se ne bi bolezen še naprej širila, je začel Higijenski zavod preventivno cepiti proti davici. Cepljenje se vrši po izkušeni metodi z Bamonovim anatoksinom in je do danes najuspešnejše sredstvo v borbi proti davici. Priporoča se cepljenje deoe cd 1—10 starostnega leta. Vsak otrok mora biti trikrat cepljen v razdobju po tri tedne. Po končanem cepljenju, ki je brez vsake opasnosti, nastopi dolgoletna zaščita proti davici. Cepilo se bo vsak dan v Higijenskem zavodu, Zaloška cesta ob 11. uri. Trikratno cepljenje stane za premožne 10 Din, za siromašne je pa cepljenje brezplačno. Ker lahko ugotovi-vimo s posebno reakcijo, da-li je otrok podvržen davici ali ne, bomo slednjo na željo staršev na otrooih izvršili. Starši, davica je nevarna nalezljiva bolezen, ne zamudite prilike. Opozarjamo, da cepi Higijenski zavod tudi proti škrla-■tinki. — Higijenski zavod. Pri Številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica najboljšo olajšajo Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se vporablja zelo milo odvajajoča »Fran/, Josefova« voda posebno pri "rvroilnicah z izbornim uspehom Dobivt se v >■•iuiuah in špecerijskih trgovinah. Mogoče ste tudi vi med tistimi, ki smo Vam zaupali ter Vam pošiljali Kmetski list brez presledka skozi celo leto v trdni veri in prepričanju, da se boste sami zavedli svoje dolžnosti in pravočasno poravnali naročnino, pa tega iz bogve kakega razloga ni-(te storili. Uprava upošteva, da Vam delu naročnina, klub temu, da je nizka, resnične težave; vendar najvljudneje prosi, da Vas ne bo treba radi 30 Din še po enkrat opominjati, da poravnate zaostanek, ki ga dolgujete na naročnini, še tekom meseca decembra. V. V-'- p.; Posvetovalni urad za izbiro poklica na Dunaju Posvetovalni uradi za izbiro poklica so uvedeni v več kulturnih državah. Ker jih pri nas ša ne poznamo a so se drugje prav dobro obnesli, ne bo napak, če opozorimo javnost na to institucijo, ki bi bila tudi pri nas že prav potrebna. V rokah imamo zadnje letno poročilo posvetovalnega urada za izbiro poklicev na Donu ju. Iz tega poročila naj navedemo sledeče podatke: Omenjeno institucijo upravljata in vzdržujeta skupno mesto Dunaj in delavska zbornica ua Dunaju. Kot drugod v Avstriji, so uvedene tudi na dunajskih takozvanih »obveznih šolah« — to so namreč šole, ki jih obiskuje mladina v splošnem do preteka šoloobvezne dobe — posebne vprašal ne pole, nanašajoče se v glavnem na želje šoli odrasle deče glede izbire poklica. Lansko leto (1931) je zadostilo na Dunaju 5592 dečkov in 5357 deklic svoji šolski obveznosti. Iz vrnjenih vprašalnih pol je razvidno, da je želelo od dečkov 85 odstotkov, od deklic 69 odstotkov vstopiti takoj v pridobitno življenje. Glavno zanimanje dečkov je veljalo železni in kovinski industriji. Tema dvema panogama je sledila trgovina in živilske industrije. Od deklic si je želela večina zaposlitve v trgovini, na dru-kem mestu je ranžirala oblačilna industrija, nakar je sledila telesna kultura (frizerke!). Zelja po nadaljevanju študij na kakem drugem zavodu je bila pri deklicah mnogo bolj razširjena kot pri dečkih (31% : 15%). Razven tega so bile tudi pri navalu na učne zavode, ki so pristopni obema spoloma, kot so trgovske šole, učiteljišča, glasbene akademije, deklice v večini. Nasprotno so tvorili dečki pri višjih gimnazijah, trgovskih akademijah in poljedelskih šolah večino. Na podlagi omenjenih vprašalnih pol je ugotoviti, da se je obrnilo leta 1931 od 5592 iz šole izstopivših dečkov le 2517. od 5357 deklic pa 2272 na posvetovalni uraa. Iz tega sledi, da se je poslužilo ugodnosti, ki jih nudi urad 45 % šolo odraslih dečkov in 42 % deklic. Letos je slavil 2. maja t. 1. dunajski posve« tovalni urad za izbiro poklica desetletnico svojega obstoja. Statistika je pokazala kako ogromno delo je urad tekom desetih let izvršil. Samo dvoje številk naj navedemo, ki govorita za neobhodno potrebo posvetovalnega urada za izbiro poklica na Dunaju. Tekom desetih let se je obrnilo na imenovani urad za svet in pomoč 110.000 oseb obeh spolov, v preko 30.000 slučajih pa je izposloval urad svojim klijentom zaposlitev v poklicu, za katerega so bili spoznani sposobnim. Kako se sposobnost ugotavlja, v to se tu ne moremo spuščati, poudarjamo le, da preiskujejo otroke vsakovrstni strokovnjaki telesno in duševno po najmodernejših metodah. Končno bodi omenjeno, da je potrejna mladina baš v današnjem času, ko je bodočnost ta-ko zameglena, prav posebno nasveta in pomoči, da se zamore v gospodarskem življenju orijenti-rati in da je posvetovanje v izbiro poklica baš sedaj potrebno, ker se bo zamogel spričo vladajočih razmer uveljaviti v katerem koli pokl cu edino le docela sposoben človek. Pristopajte h Kmetijski Matici, Q(D&-p®diaLV8h&L ppec^novcc ndšecfcs femef ol I 4__ i ' 3!Uaditia Kmetska mladina in meščansko življenje Zgodovina nam poroča, da v starih časih ni bilo stanov in da so se začeli šele razvijati s ipotrebami časa, pri poedinih narodih časovno zelo različno. Potrebe primitivnega človeka so bile minimalne. Zadovoljil se je z oblekami, napravljenimi iz kož divjih živali, za orožje mu je zadostoval lok. S tem orožjem si je osvajal zemijo, bival na njej le nekaj časa, potem je zopet šel naprej, iskajoč novih bogatejših krajev. Ko so se posamezni narodi ustalili na svojih bivališčih in začeli tvoriti eno državo, se je tudi njih življenje spremenilo. Zamenjavanje realnih dobrin se je izkazalo kot nepraktično in nepravično. Posegli so po denarju, ki je po letih ustvaril trgovski stan. Država je izdajala zakone, za katere izvršitev je bilo treba ljudi. Dobili smo uradniški stan. Narod v državi se je ra-pidno množil, red in zakoni so zahtevali čim-večji upravni aparat. Trgovina se je zelo razširjala in se osredotočila na gotovih krajih. Železnic, avtomobilov in drugih hitrejših prometnih sredstev ni bilo. Ves promet se je vršil s konji po kopnem, z jadrnicami na morju. Nemogoče je tudi bilo voditi vso državo iz pre-stclnega mesta. Nastala so važna križišča, trgovski in pokrajinski centri. Znano je, da so bila mesta Ptuj, Celje in Ljubljana (Petovia, Celeia in Emona) že v rimski dobi večje postojanke. Z graditvijo šol, z vsemi mogočimi iznajdbami, z razvojem trgovine in industrije se je prebivalstvo za razširitev primernih krajev stalno večalo. Šole so potrebovale učiteljev, podjetja urad-mištva in delavstva in ti obrtnike in trgovce. Tako je nastal po stoletnem razvoju meščanski stan, katerega poreklo je kmetski stan. Le sprememba načina življenja je posledica tega novega stanu. Oglejmo si mestno življenje, opišimo ga v glavnih obrisih, da bo kmetska mladina vedela, kako v mestu izgleda, ker ravno ona si je po svetovni vojni zaželela tega življenja. Mladina, varaš se, če resno misliš, da je Tvoja idealna slika tudi realna. Le visoko zidane hiše in nebotičniki branijo, da ne bi šel po deželi glas: mesto je gnilejše od vasi, pot njegovih prebivalcev je opolzka in nelepa. Kavarne, gostilne in bari jasno pričajo in tudi takoj ocenjujejo visoko stoječo moralo naših mest. Pijančevanje po gostilnah je mnogo hujše, kakor na deželi. Bari so javno skrita celica za pijane, strasti polne meščane, ki najdejo svoje zadovoljstvo in nagodje v gledanju napol oblečenih žensk, ki jih s svojim plesom mamijo, z raznimi kretnjami privabljajo itd. Po plesnih zabavah, drugi dan zjutraj, lahko opazuješ parčke, mlajše in starejše, kako gredo po ulici roko v roki, s šopki rdečih rož, oblečeni v kožuhovinaste plašče in svilene obleke >— sami odlični meščani in meščanke. Gugajoče postave so podobne možičku v izložbenem oknu, ki se radi reklame guga semintja. Našmirana usta, pobarvana lica, umetno-črne obrvi so vzor mestnega dekleta. Morala v mestih je tako čislana, da obiskujejo krščanske žene, ki nosijo na duši, na srcu in v razumu legitimacijo globoke, krščanske vere, deviške čistosti in r.eomadeževanosti, gledališke predstave, o katerih prav dobro vedo, da so za njih načela amoralne in zato nepristopne. Na drugi strani si mestni ljudje zamislijo slavnostne koncerte, na katerih sporedu so tudi igre, ki bi jim prisodil resnost le petleten otrok, ne pa da se z igranjem ukvarjajo kulturni ljudje. Danes že menda tudi to spada v kulturo! Ce se pogovarjaš z meščani, slišiš večkrat: glej ga kmetavzarja ali paverja, kako se kmetski obnaša itd. Čudno, ko vendar vsi dobro vemo, da odpade majhen odstotek kritja življenjskih potrebščin mesta na produkcijo in fabrikate industrije, kolikor same surovine ne izhajajo od kmeta, vse drugo pa prihaja direktno od kmeta. Vem, da so slične besede posledica nepame-ti in so največkrat izjava kmetskih rene-gatov, ki so pozabili, da so sinovi dežele. Njih število je precej veliko ali njih sejanje ni brezuspešno: služi kot ocena odnosa meščansko bolj izobraženega napram manj izobraženemu. Še polno drugih primerov bi lahko navedel, ki bi še v mnogo jasnejši luči prikazala meščansko življenje. Naj bo samo majhna skica z glavnimi črtami, ki pa bo že zadostovala za pravilno ocenjevanje celokupnega življenja. Nulla regula, sine exceptione (ni pravila brez izjeme) za one, ki niso prizadeti, in ki so delna kontrola, ker drugače ne bi ostal noben ogel, nobene mestne hiše nepoškodovan in noben kot neizrabljen. Mladina, to je meščansko življenje, po katerem hrepeniš in ki je že pri svojih orgijah omadeževalo mnogo slovenskih kmetskih če-klet. Bodi doma na vasi. Tvoje življenje je lepo in naravno — nravno. Tebi ni treba kozmetičnih predmetov, za Tebe v glavnem ne obstojajo razni oddelki v bolnicah, za Tebe ni javnih hiš! Vse to je le za čiste mestne ulice, z lepo tlakovanimi cestami. Od zunaj huj, od znotraj fuj! Za zdravo, neoskrunjeno kmetsko dušo je smrten greh in tudi poguba živeti v tem centru, ker se ne more, radi nepoznanja in neizkušenosti, ubraniti njegovim privlačnostim, ki jo premamijo in uničijo. Naša vas je neokužena in moralno nedotaknjena, zato ostanimo v njej! Kreft Vlado. Specialist za kirurgijo dr. Germič Mirko šef kir. odd, drž. bolnice ordinira od 14. do 16. ure (razen nedelj in praznikov) v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 10/11. Telefon 29-42. Zdravilni aparati: višinsko sonce, diatermija, tonisator, žarnica »Hala«, enterocleaner, »Radium-emanator«. Prvi dekliški tečaj V času od 3. do 10. januarja leta 1933 se bo vršil dekliški tečaj v Ljubljani, ki ga priredi »Zveza kmetskih fantov in deklet«. Udeležijo se ga lahko članice naših društev in tista dekleta, ki se za naš pokret zanimajo oziroma, kjer nameravajo ustanoviti naša društva. Ob dopoldne-vih si bodo udeleženke lahko ogledale razne ustanove (tovarne, muzej, Narodno galerijo, tiskarne itd.), ob popoldnevih pa se bodo vršila predavanja in bomo načrt predavanj pravočasno objavili. Zvečer bodo udeleženke posetile gledališče (opero in dramo) ter kino predstave. Tečajnica nosi le stroške voznine v Ljubljano in nazaj, hrano in stanovanje bo pa preskrbela Zveza, ako bi katera sama ne zmogla teh stroškov, kar naj v prijavi navede. Društva kmetskih fantov in deklet bodo v kratkem času prejela tozadevne okrožnice s programom in bodo šele na podlagi teh prijavljala svoje članice. Ostala dekleta pa, ki niso organizirana in so izven okoliša Društev kmetskih fantov in deklet, naj se prijavijo sama. Prijavnice naj se spišejo lastnoročno, z navedbo rojstnega datuma, poklica in stalnega bivališča ter dosedanjega udejstvovanja ter pristavijo ali si bodo preskrbele hrano in stanovanje same ali Zveza. — Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 3. Lep dramatski uspeh kmetske mladine Šmartno pod Šmarno goro. V nedeljo, dne 11. decembra je vprizorilo Društvo kmetskih fantov in deklet v Gameljnah, veseloigro »Križarska vojna«. V šolski sobi, ki je bila spremenjena v gledališko dvorano, se je zbralo polno gledalcev: starejših prijateljev kmetske mladine, posebno številno pa je bila zastopana kmetsko-delavska mladina. Pred pričetkom igre je Zvezin delegat tov. Kreft pozval vse prisotne, da vedno in povsod podpirajo težnje kmetsko-delavske mladine, ki se organizira v Društvih kmetskih fantov in deklet kot kulturno-prosvet-ni organizaciji. Ze prva vprizoritev je pokazala, da društvo razpolaga z dobrimi igralskimi močmi, ki so že ob tej predstavi, kot večinoma popolni novinci, pokazali, da so zmožni tudi na gledaliških tleh ustvarjati vrednote, ki koristijo njim samim in gledalcem. Agilnemu društvu čestitamo in mu želimo čimveč uspehov pri njegovem društvenem deluf * Seja ljubljanskega pododbora Zveze. V nedeljo 18. decembra se vrši ob 8. uri v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 3, pritličje, seja Pododbora »Zveze kmetskih fantov in deklet« za ljubljansko okrožje. Vabimo vse tovariše in tovarišice, da se seje udeleže. Društva opozarjamo, da na sejo pošljejo svojega zastopnika. Ivan Rozman — petdesetletnih V nedeljo, dne 11. t. m. je praznoval petdesetletnico rojstva, še čil in zdrav, tov. Ivan Rozman, vulgo Murne, posestnik in lesni trgovec v Zvirčah. Rozman je bil eden prvih pionirjev in ustanoviteljev kmetskega pokreta v Sloveniji. Ves prosti čas in vse svoje razpoložljive sile je žrtvoval ter delal in propagiral za napredek in osamovojitev kmeta, zavedajoč se, da je rešitev in boljša bodočnost kmeta samo v močni stanovski organizaciji. Požrtvovalno in marljivo se udejstvuje poleg svoje kmetije in male, a solidne lesne industrije, tudi v raznih domačih gospodarskih zadrugah, tako da ga štejejo nekatere med svoje najzvestejše in najbolj delavne člane. Ob njegovi petdesetletnici mu prav iskreno želimo še dolgo vrsto čilih in zdravih let. — r. V knjigah »Kmetovalčev svetovalec« in »Več dobre krme!«, H jih je izdala Kmetijska Matica v Ljubljani, je po pomoti izostala pripomba, da so nekatere slike vzete iz knjige »Planšarstvo in kmetijstvo na naših planinah« (oddelek g. Sustiča), ki jo je izdala ista založba. So to v knjigi »Kmetov, svetovalec« slike na straneh: 29, 32, 45, 47, 51, 65, 66, 67, 98 in 119 ter v knjigi »Več dobre krme!« sliki na strani 10 in 25. Naša državna tovarna sladkorja izstopila iz kartela Po vesteh, da bosta odslej državni sladkorni tovarni v Beogradu in Belju prodajali sladkor neposredno trgovcem in konzumentom, je sklepati, da sta izstopili iz sladkornega kartela. Cene se zaenkrat s tem še niso nič znižale ter so iste kot jih ima kartel. 0©iMsice vesfi Pri belem dnevu so v neki vasi pri Cerkljah ob Krki ukradli neznani uzmoviči dve svinji. V Rušah in okolici je svinjska kuga napravila kmetom precej škode na prašičih, ki so jih morali predčasno poklati. Požar je posestniku Mediževcu v Zalem logu v Selški dolini upepelil vse gospodarsko poslopje. V vinski hram pos. Potočarja na Trški gori so vlomili neznanci; kar so mogli so odnesli, drugo pa razdejali in uničili. Na Vrhniki se je obnovila davčna uprava, ki obsega vse občine, spadajoče pod vrhniški sodni okraj. V Litiji je bilo vlomljeno v neko trgovino. Kmalu nato pa v hranilnico v Št. Vidu na Dolenjskem. V Beogradu je bil otvorjen Slovanski sejem, na katerem so razstavljena razna ženska ročna dela, izdelki domače obrti in slično iz vseh slovanskih držav. Pod vozam listja je našel smrt Anton Lepej iz Mostečnega pri Makolah. Na občnem zboru profesorskega društva, sekcija Ljubljana, je bil izvoljen za predsednika g. Fr. Grafenauer. Spremenjene so bile tudi dosedanje smernice te profesorske stanovske organizacije ter določene nove. Novi odbor pa se bo zlasti zavzel zato, da se svoječasne redukcije popravijo. Družmirje pri Šoštanju. Na praznik 8. t.; m. se je pri nas ustanovilo Društvo kmetskih fantov in deklet. Obširnejše poročilo prinesemo v prihu-številki Kmetskega lista. (Nadaljevanje) Beseda (časopis, knjiga) je kmetu zadnja učiteljica, ki presaja vanj kulturo le počasi in z velikimi žrtvami. On bi ne bil več to, kar je, če bi se tako lahkotno uklonil besedi. Saj je vendar znano dejstvo, da je pisana beseda za kmečko ljudstvo bolj mrtvo blago in malo nad ničlo. Če je beseda dobra za nas, ki češče nekritično pogoltnemo dobro in slabo, ne more biti zanj, ki je še tam, od koder smo se mi oddaljili, — v naravi. Naša logika nas lahko večkrat izigra, ne da bi to imelo kako hujšo posledico, ni pa tako pri kmetu. Z njim bi bila večkrat izigrana tudi celotnost. Zanj so merodajna dejanja in samo dejanja, ki ga edina pomikajo dalje. Prav tukaj tičijo tudi vzroki njegove konservativnosti. Kmet tiči največ časa v prošlosti, oziroma se počasi in le s težavo loči od nje. Med najzadnjimi je, ki popuste. Kar ima, ni na njem, ampak v njem. Zato to tudi ohrani. Preden pa seže po novih izsledkih, se česa loti ali kaj sprejme, preskusi in otipa. Zbira in sprejema pred vsem iz svoje neposredne bližine, kar je že vsestransko preizkušeno in do-gnano. V vsem pa, kar je izven njegovega območja, ja dvomljivec in le s težavo presaja na svoja tla. S&oložmcG V današnjo številko Kmetskega lista smo priložili poštne položnice vsem našim cenjenim naročnikom s prošnjo, da bi se jih poslužili ter čimpreje poravnali naročnino za leto 1933, ki znaša, kakor doslej, 30 Din za celo leto. Hudo neurje je pretekli teden napravilo mnogo škode ob južni obali Dalmacije. Lesce. V petek 9. decembra se je v naši novi šoli zopet otvoril gospodinjski tečaj za dekleta. To je drugi odkar postoja nova šola. Navzoči so bili ob otvoritvi župan Ažman kot predsednik, šolski upravitelj Knez in obe učiteljici tečaja Jegličeva in Čibejeva. Dekleta so v letošnjem tečaju tudi iz drugih občin. Vidi se, da postaja nova šola važen vzgojni hram Gorenjske, kjer dobivajo kmetsko-delavska dekleta velevažni pouk za bodoče življenje. V nedeljo 18. decembra nas olbišče pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, ki poje pri deveti maši v cerkvi ob stoletnici blagoslovitve monstrance. Popoldne pa priredi v dvorani nove šole pevski koncert, na katerega je vse občinstvo tudi iz bližnjih občin vljudno vabljeno. 52 lekarn v Beogradu. V Beogradu so oblasti dovolile otvoritev nove lekarne, ki je že 52. V Osijeku podirajo hiše. Mestno načelstvo v Osijeku je nedavno izdalo odredbo, da se morajo prijaviti vsa nehigijenska stanovanja. Prijavljenih jo bilo skoraj 2C00 takih stanovanj, ki se bodo morala primerno preurediti, tri hiše pa se morajo podreti. Dekleta je prodajal po 3000 do 4000 dinarjev. v Veliki Kik&idi je policija zasačila trgovca z dekleti, ki je zapeljeval lepa dekleta, češ, da postanejo znamenit© pevke in da jih čaka srečna bodočnost. Predstavljal se jim je za profesorja petja. Mož se piše Mihajlo Istvan in aretirali so ga, ko se je vračal iz Zagreba v Veliko Kikindo. Priznal je, da je prodajal dekleta po 3000 do 4000 Din in da je sklenil vsak mesec po 3 do 4 take kupčije. Sejmi. 18. decembra: Studenice, Žalec; 19. decembra: Teharje; 20. decembra: Dolnja Lendava; 21. decembra: Krašnja, Laško, Sv. Tomaž; 22. decembra: Turnišče, Dolnja Lendava; 24. decembra: Brežice. Znanost in umetnost opevata tradicije kmečke hiše, ki jima ponuja tako lepo, pestro in bogato, a najbrže poslednjo snov. Kmečka hiša je otok, poslednja zelenica, kjer še lahko počiva spomin na lepoti, ki tako naglo izginja. Z neko mrzličavo nestrpnostjo zbiramo proizvode preproste pristnosti in samoniklosti, ki se od njih tako brzo poslavljamo. — Prav konservativnost brani starožitnosti ali vrednote narodnega bistva, kar se seveda sklada z našimi težnjami. Nešteto primerov bi mogli nanizati za dokaz, kako hvaležni mu moramo biti za doberšen del njegove konservativnosti. Zato pa ne smemo te njegove od prirode narekovane lastnosti staviti tako lahkomiselno pod nož. Najhitreje izgublja kmet na svojih vrednotah, če ne čuti pod nogami trdnih tal. To se vrši pred našimi očmi. Njegova trdnost, samostojnost in neodvisnost, ki so za njegovo in ravnovesje tudi ostalih socialnih skupin tako potrebne, so le navidezne. Oglejmo si malo vzroke tega pojava: V drugi polovici 18. stoletja je nastopil preobrat, ki je bil tako odločilen za ves poznejši čas. To je bila nova liberalna ideja ali vera v blagoslovljen učinek gospodarskih subjektov. Le-ti so prevzeli voz birokratizma. Liberalna ideja se je tik pred početkom 19. stoletja zgostila v jasen gospodarsko-politi-čen program, čigar temelj je bil nauk francoskih Sleparije z voznimi listki. V Novem Sadu so odkrili velike sleparije z železniškimi voznimi listki. Sprevodnik vlaka na progi Zagreb— Beograd je opazil, da vozni listki nekaterih potnikov, izdani v Novem Sadu, ne odgovarjajo seriji številk na listkih drugih potnikov, ki so se tudi peljali iz Novega Sada. Sprevodnik je obvestil postaje načelnika, ki je hotel takoj za-slišati blagajničarko Katico Dejanovič. Ta je pa menda slutila nevarnost in je brez sledu izginila. Na njenem stanovanju so našli mnogo voznih listkov, izdelanih v državni tiskarni v Su-botici, samo z drugimi številkami. Znamenje časa. škofjeloška občina je razpisala službo mestnega stražnika. Za službo se poteguje nad 60 prosilcev in bo torej izbira novega stražnika prav težka. Ker je bilo v Trogiru porušenih nekaj starih kamnitih spomenikov z beneškimi levi, so priredili fašisti v Zadru velike demonstracije, ki so se končale z rabitjem šip na oknu našega poslaništva in na stanovanju našega poslanika. Strašna smrt majhnega otroka. V vasi Zaloji je te dni stekel majhen otrok, katerega je svoj čas ugriznil stekel pes. Starši ga niso takoj poslali v Pasteurjev zavod in otrok je umrl v najhujših bolečinah. Izprememba imena vasi Sv. Križ pri Kostanjevici. Vas Sv. Križ pri Kostanjevici, kjer je tudi sedež občine z imenom Sv. Križ pri Kostanjevici, se imenuje odslej Sv. Križ ob Krki. Novi poljski konzulati v Jugoslaviji. Na našem Primorju sta bila v zadnjem času otvorje-na dva poljska honorarna konzulata Za honorarnega konzula v Splitu je imenovan Branko Smodlaka, za honorarnega konzula na Sušaka pa Emanuel Dvorski. Naloga teh konzulatov ie pospeševanje trgovinskega in turističnega prometa med Poljsko in Jugoslavijo. Krvava svatba. V Beltincih pri Varaždinu se je vršila svatba. Med gosti je nastal prepir in nato krvav pretep. Kmet Budanič je obležal mrtev, več drugih gostov pa je bilo hudo ranjenih. Krivci so bili aretirani. Žepni »Kmetijski koledar« za leto 1933 je razposlan. Prosimo vse one, ki so ga prejeli v razprodajo, da ga čimprej razprodajo, a izkup-Ijeni denar takoj nakažejo po priloženi poštni položnici, ker mora založništvo poravnati račun v tiskarni. narodnih ekonomov z nazivom fiziokrati, zlasti pa sistem škotskega profesorja Adama Smitha. V njegovi ideji je bil osnovni princip stremljenje po osebni koristi, kar da je uravnavano po naravnem zakonu in zato da služi istočasno tudi splošnemu blagostanju. Z najpopolnejšo gospodarsko svobodo se bo sam po sebi razvil tudi najpopolnejši gospodarski in družabni red. Dočim so fiziokrati učili, da je edino poljedelstvo produktivno, je bilo Smithu produktivno vsako delo, ki ustvarja trajne koristne dobrine. Iz te gospodarske svobode so pognale nove sile —«■ kapitalizem ali kapitalistična podjetja. Kapitalizem je gospodarski način, čigar osnovna gospodarska oblika je podjetnost. Namen podjetnosti pa je pomnožitev tvarnega (blagovnega) premoženja ali profit. Tvarna vrednota, ki se v ta namen porablja, je kapital. Značilna za pojmovanje te gospodarske oblike je brezosebnost, kjer so lastniki podjetij tajni. To se očituje zlasti v takozvanem efektnem kapitalizmu, kjer stopajo na mesto prejšnjih oselbnih kapitalističnih družb brezosebne delniške družbe ali neznani delničarji. Namesto prejšnjih osebnih (vidnih) lastnikov vidimo papirnate enote — efekte. Ti se na posebnih tržiščih — efektnih borzah — prodajajo kakor vsako drugo blago. (Nadaljevanje sledi.) Janko Furlan: Dediščina po Štefanu Soršaku. Pred sodiščem v Chicagu teče pravda zaradi zapuščine 1COO dolarjev pokojnega člana Slovenske narodne podporne jednote Štefana Soršaka, ki je kot samec stanoval pri družini Leona Šobe in zapustil omenjeno vsoto petnajstletni domači hčerki Amaliji. Odvetnik deklice mora zdaj dokazati, da je bila deklica njegova sorodnica ali da je živela od njegovega zaslužka, ker bo sicer sodišče prisodilo Soršakovo zapuščino njegovim bratom v Sloveniji. Nočni požar. V pozni uri je izbruhnil požar pri posestniku Jožefu Njegaču v Bukovcih. Domači so spali, ko so jih sosedje zbudili s kriki, da gori. Zgorelo je gospodarsko poslopje z vsemi pridelki in orodjem. Škoda znaša 25.000 Din. Požar v Halozah. Pred dnevi je okoli polnoči gorelo pri posestnici Gabrovčevi Ani v Gruškovju. Požar je uničil gospodarsko poslopje s hlevom, vinsko stiskalnico in kletjo. Obenem so postali žrtev ognja krma, razno gospodarsko orodje in živilske potrebščine. Domačim in bližnjim sosedom se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na bližnja poslopja. Škoda je precejšnja, a zavarovalnina neznatna. Ogenj je bil najbrže podtaknjen. Huda nesreča na železnici se je pripetila v Lešču pri Otočcu. Iz vlaka je izstopila Katarina Oreškoviceva iz V r ho vina. Ko se je vlak že začel pomikati, je izkušala skočiti v vagon. Pri tein pa ji je spodrsnilo in po nesrečnem naključju je padla pod kolesa, ki so ji odrezala obe nogi, tako da je kmalu nato izdihnila. Uboj v Pečkah. Pretekli teden je bil ubit v Pečkah posestniški sin Slavko Brumen, ki so ga ubijalci zavlekli v precej oddaljeni gozd na Sestržah, kjer so ga včeraj zjutraj našli domačini. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico v Majšpergu, kjer je bilo obducirano. Za neznanimi ubijalci poizvedujejo orožniki. Vandalizem v gozdu. Veliko škodo je nekdo napravil posestniku Maksu Henigmanu iz Dolenjskih Toplic s tem, da mu je obelil 78 lepih smrekovih debel, ki jih bo moral sedaj posekati. Ribiška jadrnica se je ponesrečila v viharju. Na Jadranu je v zadnjih dneh divjal hud vihar in sta brez sledu izginila dva ribiča, ki sta se s svojo ribiško ladjo vračala domov na Silbo. Prva žrtev zime. Frančiška Novakova, učenka osnovne šole iz Nevelj pri Kamniku, se je z drugimi otroci sankala, pa je tako nesrečno padla, da si je zlomila desno nogo. Vesti i« sveta < Statistika konj. Po najnovejših podatkih je na svetu okoli 100 milijonov konj. Največ jih je še vedno v Evropi, dasi ima Evropa mnogo avtomobilov in enakih prevoznih sredstev. 80 žrtev je zahtevala eksplozija, ki je nastala v tovarni za umetno svilo v Presnnitzu v Nemčiji. Ruska vlada je baje odredila, da se morajo skrčiti obroki kruha v Moskvi. Delavci, ki so doslej dnevno prejemali 1 kg, bodo baje dobili samo tričetrt kilograma, uradniki pa samo tri osminke kilograma. Na Španskem zelo priljubljene bikoborbe čedalje bolj pojemajo, zlasti na zahtevo vlade, ki ne dopušča teh krvavih iger. Na Japonskem se pojavlja gilbanje, ki je proti vsakemu uživanju alkohola ter je pričelo z bojkotom vina. Surovost 20. stoletja. V državi Čile v južni Ameriki je bilo ob priliki neke nogometne tekme več gledalcev hudo ranjenih. Sovjetska naročila v Franciji. Iz Moskve poročajo, da jo ruska trgovinska delegacija naročila v Franciji za 20 milijonov frankov strojev, ; Konverzija grških dolgov. Kakor poročajo listi, proučuje vlada vprašanje konverzije vseh notranjih posojil v eno samo 5 odstotno posojilo. Japonski rušilec se je potopil. Blizu Fučana se je pripetila strašna nesreča na morju. Japonski rušilec »Savarabk je zašel v hud vihar in se je potopil. 55 milijonov poneveril. Ogromno senzacijo je vzbudila vest, da je pobegnil znani solunski bančnik Dalindas ter poneveril 55 milijonov drahem. Mislijo, da je pobegnil v Turčijo. Newyorška občina pred bankrotom. New-yorška mestna občina je po trditvi »New York Timesac pred bankrotom. Občinska uprava bi morala plačati v prihodnjih dneh 40 milijonov dolarjev, pripravljenih pa ima samo 27 milijonov. Razen tega bo v prihodnjih dneh zapadel kredit 40 milijonov dolarjev, za čigar odplačilo ni nobenega denarja na razpolago. Viharji v južni Franciji. V južni Franciji je nastopilo slabo vreme. Viharji so ponekod povzročili veliko škodo. Posebno hudi so bili viharji v okolici Toulona in na južni Korsiki. Omejeno število odvetnikov v Nemčiji. — Nemško advokatsko društvo v Berlinu je imelo te dni letni občni zbor, pri katerem je bil z veliko večino sprejet predlog, da se uvede za odvetniški siau nunverus clausus. Še prod kratkim bi bil takšen predlog sigurno propadel, v zadnjem času pa se je položaj tako spremenil, da je bila misel sprejela z ogromno večino in odobravanjem. Zaenkrat velja omejitev za odvetniški stan za tri leta. Preveč masla na Danskem. Posledice gospodarske avtarkije v nekaterih evropskih državah že kažejo svoje pogubne učinke. Tako ne smejo n. pr. Danci izvažati svojega masla v sosednje dežele. Nadprodukcija masla pa je tolikšna, da so oblasti odredile, da mora del živine, ki so jo redili samo zaradi mleka in tolšče, pod klavski nož. V šestih tednih bodo zaklali 14.000 krav-mlekaric in jih bodo vrgli — svinjam, ki bodo imele nekaj časa krepkejšo hrano. Zapeka. Vodeči zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se pred operacijami in po operacijah naravna »Franc-Jožefova« greneča uporablja z najboljšim uspehom. Razstava neokusnosti. V Budimpešti obstoji društvo, ki se bori proti kiču v umetnosti. V kratkem priredi to društvo razstavo »neokusnosti«, ki bo zelo poučna za vse ljudi. Prikazovala bo razliko med umetnostjo in kičem. Ponarejevalci potnih listov. V Berlinu so odkrili ponarejevalnico potnih listov. Prijeli so dva glavna krivca, mehanika Wiehna, ki je fal-zifUjiral pečate in umetnega slikar> Kohlberga. V ponarejevalnici so odkrili nad 2000 štam-piljk, 300 uradnih listin, 700 policijskih formu-larjev in 600 nevezanih papirjev za potne liste, dalje 35 ponarejenih potnih listov, nad 800 fotografij in 600 pol pisalnega papirja z naslovi raznih tvrdk. Odkritje predstavlja največje odkritje svoje vrste v povojni Evropi. Nezaslišana smola. Nepopisno smolo je imel neki delavec iz Layssa pri Neidenburgu na Nemškem. Mož je našel med starimi papirji srečko, za katero je svojčas plačal 1 marko. Nabavil si je seznam dobitkov in ugotovil, da je srečka zadela 45.000 mark. Urno se je odpravil v urad, da bi mu izplačali dobitek, a tam so ga zavrnili, da je zamudil izplačilo imenovane vsote za 24 ur. Njegova srečka je zapadla in zaradi nemarnosti je dobitek šel po vodi. Poraz kitajske vojske. Kitajska rr.andžur-ska ar usada pod poveljstvom Supin—Una, ki ima kot talce 250 japonskih civilistov, je bila popolnoma poražena. Banka brez knjigovodstva. Pred dnevi so odkrili v Parizu nezaslišan bančni škandal. Komisija, ki je preiskala poslovne prostore Banque de Pariš pour le Commerce et 1'Industrie, je prišla do zaključka, da je uprava zavoda poslovala s praznimi blagajnami in brez knjig. Komisija je seveda pozvala na odgovornost ravnatelja zavoda, proti kateremu je vložena tožba zaradi goljufije in prestopka zakona o akcijskih družbah. Kmetijska radio predavanja Poseben odbor pri banski upravi priredi tekom zime kmetijska radio-predavanja po naslednjem sporedu: Dne 18. decembra ob pol 8.: Poljedelstvo, inž. Sadar; ob 15.: O pripravi okusne svinjine; reportaža: prenos s Krekove gospodinjske šole v Zgornji Šiški. — 26. decembra ob pol 8.: Trav-ništvo, inž. Turk. — 1. januarja ob pol 8.: Prva pomoč živini, dr. Kern; ob 15.: Prenos z gospodinjske šole v Sv. Juriju; reportaža o perutni-uarstvu, inž. Kropivšek—gdč. Kolarič. — 6. januarja ob pol 8.: Agrarna politika, inž. Pire; ob 15.: Poljedelstvo, inž. Sadar. — 8. januarja ob pol 8.: Gozdarstvo, inž. Novak; ob 15.: Živinoreja; reportaža inž. VVenko—inž. Jelačin. — 15. januarja ob pol 8.: Sadjarstvo, inž. Lukman; ob 15.: Prenos z Vinarske šole v Mariboru ob 60-letnici, Priol—Aplenc. — 22. jan. ob pol 8.: Konjereja, dr. Veble; ob 15.: Prva pomoč živini, dr. Kern. — 29. januarja ob pol 8.: Agrarna politika, inž. Pire; ob 15.: Prenos z mlekarske šole v Škofji Loki, inž. Šabec, Grahek. — 2. februarja ob pol 8.: Travništvo, inž. Turk. — 5. februarja ob pol 8.: Sadjarstvo, inž. Lukman; ob 15.: Šumarstvo, inž. Novak. — 12. februarja ob pol 8.: Svinjereja, Martin Zupane; ob 15.: Mlekarske zadruge, Pavlica F. — 19. februarja ob pol 8.: Konjereja, dr. Veble. — 26. februarja ob pol 8.: Agrarna politika, inž. Pire; ob 15.: Prenos s kmetijske šole v Sv. Jurju, inž. Petkovšek, inž. Kropivšek: Splošno gospodarstvo. — 5. marca ob pol 8.: Travništvo, inž. Turk. — 12. marca ob pol 8.: Sadjarstvo, Humek M.; ob 15.: Prenos s kmetijske šole na Grmu: O vinogradništvu, inž. Zu.panič—inž. Kotlovšek. — 19. marca ob pol 8.: Živinoreja, inž. VVenko. — 25. marca ob pol 8.: Čebelarstvo, prof. Verbič; ob 15.: Prenos s kmetijske šole v Mariboru: O sadjarstvu, Priol-Aplenc. — 26. marea ob pol 8.: Mlekarstvo, inž. Šabee. Slovesno odlikovanje I. okrajne kmetijske razstave v Kranju Na slovesen način se je 12. t. m. v priču-jočnosti vseh županov kranjskega sreza izročilo pohvalne diplome nad 60 odlikovancem, ki so si iztekli za razstavo javno priznanje. G. sreski načelnik dr. Ogrir, je podal pomembne besede v priznanje kmečkega stanu, njegove tvornosti in važnosti kot državni faktor. V vseh srcih sa njegove besede dobile topel odmev vseh pričujočih in tudi nadaljnji govorniki: gg. župnik 1. Piber, Suštič, Novak, šol. upravitelj Lapajne so s svojimi vzpodbudnimi govori podali tehtno bilanco nadvse pričakovano vzorne razstave. Ni bila to samo slovesnost, temveč tudi poučen dan, ker dobilo se je pregledno sliko vseh smeri, ki nam kažejo pota do boljših praktičnih rezultatov. Podčrtalo se je dejstvo, da je učiteljstvo na tej razstavi pokazalo odlično sodelovanje in je ponekod! zveza med šolo in vasjo tesna. Zato je bilo tudi nekaj ueiteljstva odlikovanega. Idealna slika tega dne je za Kranj bila častna in obenem mejnik novih potov in oHjev kmečkega stanu. Slovesnosti sta prisostvovala tudi g. Pire, župan mesta, in sreski šol. nadzornik g. Vilibald Rus. TISKOVINE vseh mlAramke, uradne,nklam T^S mwwsc< knjige. večbar AijjZjrmtisk hilrc in \rcrcmil TISKARNA MERKUR L1U B LIANA <3 REGORČIČEVAil 23 Vel'2 ^-5%\k[