Sodobna črnogorska poezija Sreten Perović Obročka "Aux morts de la Commune 21-28 mai 1871" S tiste strani, od koder prinaša glas legende, prihajam. V okljukih od požarov in trnja se zgodovina z nasmehom mehko budi. Od tam skoz prah zemlje in prah ljudi kipijo iskre od roke do oči, do govorjenja. Vsaka črka, ki se od srca odkrade, v svarilo zaplameni. Pokopališče nade raste do sna, do klica, do odrešenja. Tu v breztelesnem krogu sedijo leta, da ne pogasnejo ognji - bivajo straže, nič več žive. V zidu, v kamnu, tovarišu, ki je že davno brez poleta, iščejo sporočilo skupini povorke neukrotljive. Hvala zgodovini, tako današnji kot davni. K bajki se vračam: ob pozni polnoči, v urah, polnih vrenja, med tem, ko se na Pigallu v svetilkah kopljejo gola telesa, temnopolti pa svoje temne legende plača, prebiram na zidu skeleča opozorjenja. Dva obročka na dlani zidu sred bršlina: poljubi ta lačni kamen, urni objem razgani! Ponovno mi na uho udarja zgodovina in ritem daljnih bitk naznani. Sodobnost 2003 I 909 Sodobna črnogorska poezija Privid Gledam v reko: voda liže vrelo kamenje in se dimi. Po spodjedenem produ in oblakih spremlja senco golega kopalca žvižg. Neresnična podoba se podvaja korake pa v gostem soncu nosijo temni zvoki. Rad bi spoznal ta obraz preden zamre v koncentričnih krogih. A reka zaobide poldne in zavije za gričem. Rekvijem Tam za sedmimi gorami okoli mojega in tvojega gradu plamenita koprivovec in divji granatovec. Vzpnem se na obale starodavnega gumna in vdihnem daljavo: ni je v koraku ptice ni je v pepelu orumenelega očesa. Vtikam prste v tuje opravilo: preteklost se preznojeva.. Tam z leve spod prve gore se izteka pot ki so jo prfešli predniki prav do koreninja svenšča do zelenike. In tam so se za vedno uspavali. Okrog mojega gradu rastejo koprivovci in divji granatovec. Tudi stene plamenijo v volkove robidnice nizajo molitve. Sonce razseva zemlji razpoke po čelu in ptice se napajajo z deževnico kot kače. Sodobnost 2003 I 910 Sodobna črnogorska poezija Gledam z roba starodavnega gumna: zgodovina slači kožuh preide malenkost v času ko se ribe drstijo in stopa v mesto temna od smodnika in gladu. Maham ji pospremljam jo v zakladnice in molim za njen sen. Moje oko išče glasbo ptic in rastlinja. V gradu okoli ognjišča rastejo pripovedke. Daljna noč v polju Na lahko izhaja iz mene glas prerokov: vetru za vrat mrliče, vse po vrsti -v daljo, v daljo potem. Rahlo se bojim glasu, ki grize modre ure mojega samovanja. Sneg me hrabri s smehom. Ne sanjam. Potem pa tudi on umolkne in veter me vrže oblaku pod ramo. Vstanem in s korakom prebudim oznojeni kamen. Vse je v svoji poklicanosti obtičalo v večnosti. Pa obstanem: vonjavi val rine plimo name (o, hribi, kako naj iztaknem meč iz pasu?) Tudi noč prihaja, krotka kot bodalo, ki vlači na rezilih kri vekov. Potem pa na lahko vame prihaja glas prerokov: spuščam se na kolena in ljubkovalno preklinjam Boga. Na ustne prinašam materino kletev. Ladja je, noč pa plove postrani in valovi se prehitevajo v mojih laseh. Sodobnost 2003 I 911 Sodobna črnogorska poezija Daljna noč v polju, v prazgodovini čutov se pod volčje postne ponjave nastanja v vidu, moji nohti pa počasi k preroku na zidu segajo in prižigajo ognje bleščave. Vse molči - med prsti ne slišim tišine. Molitev Moja mati pozabljena v mesečini povprašuje sanje o srečanju s tabo. Ne odpira srebrnih skrinj da se ne prenagli da ne zavda otrokom ki so z utrujenimi očmi zapluli v sen. Stoji s prekrižanimi rokami in prosi noč daje ne izda. Ko pa v listu livade zagleda svojo prispelo zamenjavo skrušeno poje misel ki je nihče do kraja ne bo razumel. / Ona ve da njene besede ne gredo v veter in da je nekdo ki je pripravil povoje za njene globoke rane. Razgrnem valove vstanem in se ji približujem ona pa občuti samo ogromno goro s katere se ptice nikoli ne odselijo. Prebiram skromno molitev: Prehranila sem ti sinove in udomila hčere čas je da grem čez potok in pridem k tebi. Sodobnost 2003 I 912 Sodobna črnogorska poezija Rahlo me skrbi da je moja senca za vedno ne prebudi. Tako pozabljena v mesečini ostaja v polju sama in sprehaja svoje polbesede od zvezde do zvezde. Pastirska pesem Mrtva si kot moje seme posejano v veter ki mu nismo vedeli razvozlati porekla. Mrtva si za rosne kaplje na trudnem jesenskem soncu ko se sramežljivo umika po pozabljenih poteh. Kako pa da te zdaj srečujem v vsakem oblačku da te v gosti lokvi poljubljam? Kako, da se približujem neobstoječemu glasu med nočnim vračanjem na svoj dom ki na videz obstaja? Kako da me ta mirna svetlost na poti obseva? Izmislil sem si veliko zgodb ki bi ti jih lahko povedal v prostem mimohodu. Tvoja duša bi se razprla kot zreli kostanj med padom z veje na tla. Tedaj bi se na novo odrekla želja steze da se ne stisne v vznožja kjer spi veliki seđ. Mrtva si kot moje seme posejano v veter ki mu nismo znali razvozlati porekla. Naši otroci stopajo v zlate gajde v spokojna sozvezdja nikoli ozebli nikoli niso izlili jeze na svoje obraze nikoli staršem sedli v plameneča naročja. Imel sem jezera in vrt kakor tudi veliko drugih bitij Mesto v katerem je raslo mišičasto cvetje imela si svoje dolgo plodno molčanje Sodobnost 2003 I 913 Sodobna črnogorska poezija imeli smo obvezne grehe in neobvezne joke imeli smo nepregledno bogastvo zraka v rokah in nebu. Kaj zdaj ko reka premočno naplavlja naše spominjanje na travnati breg na utrdbi zgodovine na selitev mesta? Mrtvo sanjaj o zlatih bajkah moji ne preveč grobi roki razkošnem poletju na otočju potajenem pod živim zvokom spominov. Obramba Ubil sem ptico in zdaj ji pojem pesem dajo povsem uspavam. Ona še sliši moje besede ki prihajajo od daleč zapušča krila med krvjo in soncem in na skrivaj gleda v topol ki se v slani dim vrašča. Ubil sem ptico. Glej i to je novo rojstvo. Poslušava iste glasove ki prihajajo iz globine « kot obramba in opogumljenje. Vonjam vinograde O materi pa ne morem ničesar reči. V naročju mi je prinašala mleko in na mah nemo prerasla v kamen medtem ko me je veter odvlačil izza hriba. Sodobnost 2003 I 914 Sodobna črnogorska poezija Potem je padla povsem med pelin ter prisegla pri krvi in Bogu: ničesar pod nebom kar bi jo raztopilo. Vem: nadaljevala je z govorom ob reki in ni našla ramena za svojo bol pa je tako zaspala nepremagana za vedno. O njej zdaj ne morem reči ničesar. Postopam po zemlji in vonjam vinograde. Oslepel po malem prožim roke reki: nič! Stopila se je v solze. Reče veter. Prizor Slava tebi plodna svetilka na gladini gorjupega morja. Čas pride v rezkih verigah da prebode življenje in ga vrne pajčevini. Slava tebi ki si pognal grmovje in prerastel v marmor. Noč drgeta znad tvojih zmrzlih rok z zvezdami ki se^ajejo med sabo in med prehajanjem ugašajo. Slava tebi poldne gotike za vse molitve ki nam niso prišle na usta. Skrivnost pa se niti za kanec ne spremeni od celice mladega sonca do okostenele plime. Slava. Slava tebi bič na planji. Sodobnost 2003 I 915 Sodobna črnogorska poezija Naokoli se svetlikajo kosti in gonjači nosijo svoje breme groze. Requiem secundum Bilje in izginil pobegnil je od vseh nas daleč. Zdaj se od tam nasmiha kakor enoletna rastlina. Osvetljuje stezo ne odmika se vetru ne dežju ne pršavici smrti se ne boji. Četudi ujameš njegovo podobo med mestnimi drevoredi v kakem kotu na listju se ne uštej ne dotikaj se ga pod tvojimi prsti se bo spremenil v pepel. Ustne bodo ostale prazne in tvoja beseda ga ne bo dosegla. Niti njegovega groba ne išči. On je daleč v napokli votlini. Od tam se nasmiha kot enoletna rastlina. Prevedel Andrej Arko 1 Sreten Perović (1932) je pesnik ter gledališki in književni kritik. Je avtor štirinajstih pesniških zbirk, nekaj knjig literarne in gledališke kritike in estetike, petnajstih prevodov in prepesnitev makedonskih pesnikov, dveh dram in nekaj antologij črnogorske poezije. Končal je študij jugoslovanske in svetovne književnosti na beograjski filozofski fakulteti. Po diplomi seje vrnil v Črno goro in urednikoval pri Pobjedi. Bilje eden od urednikov antologije črnogorske književnosti pri priznani zbirki Luča. Od leta 1981 do ukinitve Leksikografskega zavoda Črne gore (deset let pozneje) je bil direktor te mlade znanstvene institucije. Za svoje delo je dobil mnogo pomembnih priznanj, med njimi tudi dve trinaestojulski nagradi. Sodobnost 2003 L 916