Poitnl urad 9021 Celovec — Verlagsposfamt 902H Klagenfurt Uhaja v Celovcu — Erscheinungsorl Klagenfurt Posamezni Izvod 1,30 Ul., mesedna narednlna 5 Šilingov P. b. b. ! : i i i' !' v i. !l 1 i- i- 0 1 l t' ' C >• y i ;i i' *; r l 0 ti H t K ( i i i i mmmsm Letnik XIV. Celovec, petek, Ob obisku Danes in jutri se kot gost Izvršnega sveta mudi na dvodnevnem uradnem obisku v Socialistični republiki Sloveniji delegacija koroških Slovencev, v kateri je po pet predstavnikov Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev. Ta drugi uradni obisk obeh o-srednjih slovenskih narodnih organizacij kot predstavnikov koroške slovenske narodnostne skupnosti ni le izraz nadaljevanja naravnih kontaktov in nujno potrebnih stalnih stikov med narodnim delom in narodno celoto, marveč še prav posebno rezultat sodobne politične koncepcije, da je manjšina samostojen delovnik in ne več predmet v odnosih med sosednima državama; ne nazadnje pa je zgovorno potrdilo nenehne skrbi in stalnega zanimanja matičnega naroda za zamejske narodne dele. Drugače v sodobnem svetu priznanja človekovih pravic, politike resnične koeksistence, uveljavljanja permanentnega dialoga, enakopravnega sožitja med narodi ter stalnih živih kontaktov ob široko odprti meji tudi biti ne more! Tako delegacija koroških Slovencev ne bo le navezala stike z raznimi kulturnimi in gospodarskimi ustanovami in se seznanila z dosežki, z razvojem ter s problematiko matičnega naroda na kulturnem in gospodarskem področju, temveč bo na razgovoru informirala Izvršni svet SR Slovenije tudi o trenutnem položaju naše narodne skupnosti, o rezultatih dosedanjega prizadevanja za njen obstoj in vsestranski razvoj, pa razumljivo tudi o perečih še odprtih vprašanjih narodne zaščite. Danes je splošno mednarodno priznano načelo, da ima sleherna narodna skupnost naravno pravico In ob enem dolžnost, da vzdržuje šive stike s matičnim narodom. Zalo v tem našem obisku nihče ne ■nore videti nelojalnosti do države, v kateri živimo, katere družbe del smo in v katero se ob varovanju lastne narodnosti vedno bolj zavestno vključujemo in se z njo nezadržno integriramo. Mimo tega smo o tem svojem obisku in njegovemu namenu obvestili tako zvezno in deželno vlado v prepričanju, da je tudi ta obisk konec koncev rezultat politike prijateljstva med našo republiko in sosedno Jugoslavijo, ki je v trenutni napeti mednarodni situaciji v lom prostoru svetel primer in zgled ne le urejenih meddržavnih ampak ludi iskrenih medčloveških odnosov. V dvajsetih povojnih letih smo koroški Slovenci s svojo pozitivno narodnostno politiko mnogo doprinesli k odstranitvi nekdanjih pregrad in zgodovinskih resentimentov. Zavedamo se, da je ta politika brez dvoma rodila uspehe tudi v korist naše skupnosti. Na drugi strani pa je še marsikatero življenjsko vprašanje nerešeno. Če |e naša koncepcija manjšinske politike pravilna — in o tem smo prepričani — da je le ob dobrih sosednih odnosih 'nad domovinsko državo in drža-v° matičnega naroda mogoče pozivno in učinkovito reševati manjšinska vprašanja, potem smatramo, da je skrajni čas, da se vsi pristoj-nl forumi spoprimejo z odprtimi yPrašanji in s predstavniki manjšine PO DOLGEM ZAVLAČEVANJU: Končno začetek pogajanj za konec vojne v Vietnamu Neposredno pred odstopom dosedanjega ameriškega predsednika Johnsona in nastopom njegovega naslednika Nixona so v Parizu po dolgotrajnem zavlačevanju končno le dosegli sporazum o začetku mirovnih pogajanj, ki naj bi privedla do konca vojne v Vietnamu. Dobre tričetrt leta so si po krajših in tudi daljših presledkih sledili pripravljalni pogovori med predstavniki Amerike in Severnega Vietnama, zdaj pa so stvari toliko napredovale, da so se za konferenčno mizo znašle delegacije vseh štirih neposredno prizadetih činiteljev — Amerike, Južnega Vietnama, Severnega Vietnama in južnovietnamske osvobodilne fronte FNO. S tem je bil nedvomno dosežen pomemben korak naprej po poti do ukinitve vojaških akcij in mirne rešitve vietnamskega problema. Priprave za mirovno konferenco so bile — kakor že rečeno — zelo dolgotrajne ter je večkrat izgledalo, da se bodo razbile na kakšni goli formalnosti. Sploh je med pripravljalnimi pogovori šlo več ali manj le za ureditev najrazličnejših formalnih in formalističnih podrobnosti, ki so se v zadnji fazi osredotočile na vprašanje konferenčne mize. Izgledalo je, kakor da bi bila oblika te mize bolj važna, kot so življenja mnogih ljudi, ki jih vojna v Vietnamu še kar na- C-0000000<000000000 žitve. Pač pa se skoraj vsi stri- $ rrjajo v tem, da bodo šele pri- <> hodnji meseci pokazali, ali bo $ Nixon dober predsednik in če 2 je sposoben dejanj, ki jih svet O pričakuje od njega. <> 6 OOOOOPOOOOOOOPOOOOCrOOOOO* stremijo za njihovo sporazumno rešitvijo. Ob tragičnih dogodkih v neposredni soseščini, ko žive človeške bakle prepričljivo manifestirajo občečloveške vrednote ljubezni do lastnega ljudstva, njegove svobode in enakopravnosti, želimo, da bi tudi ta obisk delegacije naših osrednjih narodnih organizacij prispeval svoje k še večji utrditvi prijateljskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo ter še posebno med Koroško in Slovenijo in s tem posredno pospeševal reševanje še odprtih bitnih vprašanj naše narodnostne skupnosti. Dr. Franci Zwitter predsednik Zveze slov. organizacij na Koroškem prej zahteva dan za dnem. Končno pa so tudi v tem vprašanju našli rešitev, ob kateri bo — v smislu znane prislovice — „volk sit in koza cela". Zakaj je bilo tako važno, kakšna bo oblika te mize? Šlo je namreč za načelno vprašanje, ali bo to konferenca štirih enakopravnih delegacij, kot je vztrajal Severni Vietnm; ali pa bodo to le dvojni pogovori, kakor je zahteval saigonski režim, ki noče priznati južnovietnamske osvobodilne fronte. »Kompromisna" rešitev je okrogla miza, za katero se štiri posamezne delegacije lahko razvrstijo po lastni volji, ob straneh pa imajo še dve delovni mizi za pomožno osebje. Poleg vprašanja konferenčne mize so medtem uredili tudi še ostale formalnosti procedure, jutri pa se bodo prvič sestali k pravim mirovnim pogajanjem, ki bodo potekala v dvorani mednarodnega centra za konference v Parizu. Jutri bo torej prva seja, na kateri ne bodo več govorili o procedurnih problemih. Pač pa je pričakovati, da do »produktivnih" pogajanj kljub temu še ne bo prišlo tako hitro. Treba bo najprej določiti dnevni red konference in tukaj se bodo gotovo pojavila spet različna stališča, za katera bo treba šele iskati skupno govorico oziroma najti spet kakšno »salomonsko rešitev", ki bi bila sprejemljiva za vse prizadete. Kljub temu pa je bil, že s tem, da se konferenca sploh začne, dosežen prvi veliki uspeh. Nastopni obisk ZSO pri koroškem deželnem glavarju... V sredo 22. januarja dopoldne je deželni glavar Hans Sima na predhodno prošnjo v svojem uradu v navzočnosti ravnatelja deželnih uradov dvornega svetnika dr. Othmarja Hauerja sprejel zastopnike na zadnjem občnem zboru ponovno izvoljenega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. V imenu predstavništva je poročal predsednik Upravnega odbora ZSO dr. Franci Zvvitter o poteku in zaključkih občnega zbora in iznesel tudi konkretne želje glede rešitve nekaterih odprtih vprašanj naše narodnostne skupnosti. Deželni glavar je izčrpno obrazložil svoje načelno gledanje na vprašanja narodnostne politike v deželi, ki jo hoče tudi v bodoče dosledno izvajati v duhu strpnosti in povezovanja obeh narodov. Za nakazane težnje koroških Slovencev je pokazal odkrito razumevanje ter zagotovil v okviru danih možnosti ustrezno podporo pri njih uresničevanju. Na koncu je izrazil svoje zadovoljstvo nad pozitivnim prizadevanjem Zveze slovenskih organizacij na Koroškem v korist sožitja v deželi ter želel mnogo uspeha pri nadaljnjem delu. ... in pri generalnem konzulu SFRJ Po obisu pri deželnem glavarju se je predsedstvo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem zglasilo tudi pri generalnem konzulu SFR Jugoslavije v Celovcu inž. Karmelu Budihni in se mu predstavilo. V daljšem razgovoru so mu zastopniki ZSO tolmačili trenutni položaj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem ter ga seznanili z dejavnostjo in cilji ZSO. „Žive bakle“ opozarjajo na neurejenost današnjega sveta Kar je 'bilo prej »navada” le v deželah na Daljnem vzhodu, se zdaj začenja očitno uveljavljati tudi sredi Evrope: na Češkoslovaškem so se mladi ljudje sami zažgali in kot »žive bakle" protestirali proti sedanjim razmeram v deželi. Prvi je bil 21-letni praški študent Jan Palach, ki je svoj protest tragično plačal z življenjem; umrl je za opeklinami. Potem je na Češkoslovaškem sledilo še več poskusov samo-zažiganja, vendar je bilo objavljeno, da v vseh primerih ne gre za enake idealistične povode kot pri Pozabljivost nacističnih zločincev Pred graškim porotnim sodiščem se je ta teden začel proces proti skupini petih obtožencev, ki so obdolženi raznih zločinov, zagrešenih med zadnjo vojno na Poljskem. Gre za pripadnike bivše nacistične policije, ki pa so z eno samo izjemo tudi po vojni ostali v policijski službi ter so do svoje aretacije zavzemali deloma tudi zelo ugledne položaje. To velja zlasti za glavnega obtoženca, žandarmerijskega majorja Gerulfa Mayerja, ki skuša zdaj svojo nedolžnost oziroma korektnost v varnostni službi dokazovati med drugim celo s tem, da se sklicuje na visoko odlikovanje, ki ga je prejel za zasluge za republiko Avstrijo. Za proces je značilen že sestav skupine obtožencev: vsak prihaja iz druge zvezne dežele (Koroško »zastopa" upokojeni policist Georg Unter-berger iz Celovca), tako da je ta obračun s preteklostjo res v pravem pomenu besede vseavstrijska zadeva. Dosedanji potek razprave pa je pokazal tudi še drugo značilnost, namreč po številnih podrobnih izkušnjah iz zadnjih let že naravnost »tradicionalno" pozabljivost obtožencev, za kakršno so bolehali že premnogi bivši nacistični zločinci, čim so se znašli pred sodiščem. Ta »bolezen" sega tokrat celo tako daleč, da na primer glavni obtoženec ni »pozabil" le svoje dejavnosti med vojno, marveč se baje niti ne spominja več tega, ali njegova poškodba v obrazu (menda od neke prometne nesreče) izvira iz časa pred vojno ali šele iz povojne dobe. Spričo tega je pac razumljivo, da obtoženci dosledno zanikajo zločinska dejanja, katerih jih dolži obtožnica. So — vsaj po lastnih izjavah — povsem nedolžni in — kakor je izjavil obtoženi Mayer — »žrtev" obreko-valnosti in maščevalnosti nekega medtem že umrlega podrejenega policista. Povsem drugače izgleda njihova preteklost seveda v luči gradiva, ki je zbrano v zelo obsežni obtožnici in po kateri so posamezni obtoženci baje sodelovali pri številnih umorih poljskih Židov (med njihovimi žrtvami naj bi bile tudi ženske in otroci) in pri raznih drugih zločinih. Predvidevajo, da bo proces trajal kake štiri tedne. Zato je pričakovati, da bodo prišle na dan še mnoge podrobnosti o dejavnosti, zaradi katere so obtoženci zdaj pred sodiščem. Prihodnji teden bo sodišče začelo tudi z zasliševanjem prič, katerih izpovedi o tragičnih dogodkih bodo gotovo pomagale tudi obtožencem obuditi in osvežiti spomin na stvari, katerih se sami menda ne morejo več spomniti. Vsekakor je že dosedanji potek procesa pokazal, da dejavnost obtožencev ni bila omejena le na »opravljanje administrativnih nalog", kakor je bilo tudi že slisati iz njihovih izpovedi. Jonu Palachu, marveč za poskus samomora iz raznih osebnih vzrokov. Vsekakor je fragično dejanje Jana Palacha delovalo kot fanal, ki je domačo in mednarodno javnost opozoril na trenutne razmere na Češkoslovaškem. Njegov samosežig je kar najbolj drastično opomnil javnost in vodstvo države, da tako imenovana »normalizacija' na Češkoslovaškem po lanski zasedbi nikakor ni normalna. Tega se češkoslovaški voditelji dobro zavedajo in tudi skušajo boljše rešitve doseči ob čim enotnejši podpori ljudstva. Zato pa resno svarijo pred nepremišljenimi dejanji, ki bi položaj le še zaostrila. Dejanje praškega študenta Palacha in nadaljnji podobni poskusi, do kakršnih je medtem prišlo tudi že v drugih državah, pa opozarjajo tudi še na drugo plat teh pojavov. So namreč del tistega splošnega mladinskega protesta, ki zajema danes že ves svet. Seveda so povodi in neposredni vzroki v posameznih mestih ali deželah različni, toda v bistvu so taki protestni izbruhi mladine in zlasti študentov, pa naj se odvijajo v Ameriki ali Evropi, v Parizu ali Berlinu, v Pragi ali v Tokiu, več ali manj enak upor proti današnjim razmeram v svetu, proti sedanji družbeni ureditvi. Ta protest ni omejen na Zahod in ta upor se ne prakticira le na Vzhodu; izbruhne enkrat tukaj in drugič tam, kar je najboljši dokaz, da pri tem ne gre za poskuse kakršnihkoli sve-tovnonazornih ali političnih reform, marveč za mnogo globljo in splošno preobrazbo sodobne modeme človeške družbe. Ravno ta raznolikost neposrednih povodov in razširjenost akcij na vse predele sveta pa je tudi zgovorno opozorilo, da protest mladih ni morda kakšna »modna muha”, marveč pojav, ki ga nikakor ne kaže podcenjevati in omalovaževati. » -1 u ■' vu ijj .. u v^e/vt/nA^e Tekma za osvojitev vesolja zahteva ogromna denarna sredstva Sijajni podvigi, ki so jh v zadnjem času spet zabeležili ameriški in sovjetski astronavti, so nedvomno deležni največjega zanimanja in navdušenja. Od političnih osebnosti do ljudi znanosti, od umetnikov do preprostega človeka, vsi so izražali svoje navdušenje nad izredno tehnično popolnostjo, ki jo je dosegel človek, in nad pogumom ljudi, ki te poskuse izvajajo. Kljub temu navdušenju pa je spričo vedno zahtevnejših poskusov slišati tudi razne glasove kritike ali vsaj pomisleke. Predvsem se pojavljajo vprašanja, ali taki sicer neizpodbitni uspehi res opravičujejo tudi stroške, ki jih morajo vanje vlagati! V zvezi z zadnjim poletom treh ameriških astronavtov okoli Lune je znani ameriški matematik in večletni podpredsednik Rockefellerjeve ustanove VVarren VVeaver izjavil, da je večina ameriških znastvenikov, opirajoč se na izključno znanstvene kriterije, bila mnenja, da so ogromni izdatki za polet okrog Lune bili neopravičeni. Celotna cena za to, da bi nekaj astronavtov stopilo na Lunina tla in se, noseč s seboj nekaj njene materije, vrnilo na Zemljo, se vrti okrog 30 milijard dolarjev, to je v našem denarju vsekakor bajna vsota 750.000,000.000 šil. Poziv iz zaporov prijateljem demokracije vsega sveta Iz zaporov v Alikarnassosu na Kreti, kamor je grški fašistični režim lani pripeljal z zloglasnega otoka Jaros 148 antifašističnih žensk, so naslovile grške antifašistke na prijatelje demokracije vsega sveta in na mednarodni tisk naslednji poziv: Iz zaporov v Alikarnassosu na Kreti se obračamo zlasti na demokratične ženske, da opozorimo na nečloveške pogoje našega zapora in na nove ukrepe za našo fizično eliminacijo, ki jih je nedavno uvedlo ravnateljstvo. Pod pritiskom mednarodnega javnega mnenja zaradi naših življenjskih pogojev na otoku Jaros so hoteli polkovniki prikazati našo premestitev kot dejanje pomilostitve. Kakšna pa je resnica. Tu nismo več deportirane. Od prve ure našega prihoda so nas zaprli v zapor. Brez procesa smo postale navadne kaznjenke, podvržene novemu notranjemu pravilniku nacističnega kova s številnimi prepovedmi. Ne pustijo nas niti na teraso zapora, da bi se zaužile nekoliko zraka in sonca. Lahko vidimo hiše kmetov in morje samo skozi okenca naših celic. Smo skoraj popolnoma izolirane. Navadni kaznjenci imajo pravico do treh tedenskih obiskov; nam, političnim kaznjenkam, so po borbah in pozivih, ki so trajali eno leto, dovolili en obisk vsake tri mesece. Tu na najbolj oddaljenem kraju Grčije, kamor so nas preselili, morajo naši sorodniki, ko nas obiščejo, prenesti velike gospodarske žrtve. Poleg tega morajo prenašati neprilike potovanja, ki traja dva dni, in lahko vidijo kaznjenke samo dve uri v uradu zapora s tremi policaji, ki poslušajo vsako besedo. Niti našim otrokom ni dovoljeno, da bi pogosteje videli svoje matere. Jasno slišimo glasove naših otrok, kadar pridejo in ki nas kličejo. Slišimo jih iz mrtvega kota, ki je popolnoma obdan z bodečo žico, kamor je prepovedano približati se. Glasovi prihajajo svobodni, toda fašizem prepoveduje tudi otrokom od pet do šest let približati se zaporu, kjer so njihove matere. Prepovedano je imeti tranzistorje, prepovedane so knjige večjih pisateljev, kakor so Balzac, Tolstoj, Victor Hugo, Palanias in drugi. Prepovedani so tudi časopisi. Dovoljeno je samo poslušati iz zvočnikov na dvorišču zapora oddaje radia grških oboroženih sil in brati režimski tisk. Drugo sredstvo zatiranja in poskusa fizične eliminacije je sedemnajst drahem, ki jih vojaški odbor priznava za vsako kaznjenko kot izdatek za hrano. To je delež gladu. Odkar smo prišle sem, nam ravnateljstvo ne dovoli niti teh 17 drahem, temveč samo deset do dvanajst. Sedaj prihaja zima in skoraj vse smo bolne ter potrebujemo zdravljenje in boljšo hrano. V našem zaporu ni niti kapljice tople vode. Ni poskrbljeno za ogrevanje. Se več: odeje, ki nam jih je poskrbela mednarodna mobilizacija demokratov po Rdečem križu, je pridržalo ravnateljstvo koncentracijskega taborišča v Jarosu. Vsi ti pogoji kažejo, da je naše življenje dejansko v nevarnosti. To potrjujejo tudi naslednja dejstva: Na 168 kaznjenk imamo 29 primerov srčnih motenj, 51 jih boleha na želodcu, J J na pljučih, 90 na revmatizmu, 24 primerov ginekoloških motenj, 8 pa je invalidk. Te bolezni je potrdil zdravnik zapora. Grški fašizem hoče ukloniti našo voljo z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago. Z vsemi sredstvi nam skuša izsiliti izjave o lojalnosti do režima. Nikoli se ne bomo uklonile. Več kakor poldrugo leto prenašamo vojaško diktaturo, ki je bila vsiljena in se naslanja na tuje orožje. Vsak dan narašča naša drama in drama naših družin. Več kakor poldrugo leto držijo fašisti, medtem ko se razglašajo za humanitarne v svojih Kaj bi bilo mogoče kupiti ali storiti za to ogromno vsoto? — se sprašuje VVarren VVeaver. Na to vprašanje je dal tudi odgovor. ■ Za deset let bi se za 10 odstotkov lahko dvignile plače učiteljev in profesorjev vseh ameriških šol, javnih in privatnih, od osnovnih do univerze; za vse to bi bilo potrebnih le 9,8 milijarde dolarjev. ■ Ustvaril bi se lahko sklad 10 milijonov dolarjev za 200 najboljših učnih zavodov; v ta namen bi potrebovali 2 milijardi dolarjev. ■ Podelile bi se lahko za dobo sedmih let, kolikor traja celotni univerzitetni študij, štipendije po 4000 dolarjev letno za pripravo 50.000 mladih znanstvenikov; potrebnih bi bilo 1,4 milijarde dolarjev. ■ Lahko bi zgradili ter organizirali 10 novih medicinskih šol, od katerih bi vsaki bila nakazana vsota 200 milijonov dol.; skupno torej 2 milijardi dolarjev. ■ Lahko bi se zgradila in opremila popolna univerza, vključno z medicinsko, tehniško in poljedelsko fakulteto, v sleherni od 53 dežel, ki so se prve vključile v OZN; za to bi potrebovali 13,2 milijarde dolarjev. ■ Ustanoviti bi bilo mogoče nadalje tri ustanove za razvoj znanosti in umetnosti v obsegu Rockefellerjeve ustanove; zadostovalo bi 1,5 milijarde dolarjev. Po vseh teh izdatkih bi ostalo še 100 milijonov dolarjev, ki bi jih po mnenju Warre-na Weavra lahko uporabili za izpopolnitev obsežnih programov znanstvenega razvoja. Seznam oziroma program, ki ga je na- kazal in nekako predlagal VVarren VVeaver, je resnično prepričljiv. Ali ne bi bilo koristneje za Ameriko in ves svet, ko bi bila raje pristopila k uresničitvi takega ali podobnega programa, namesto da se je spustila v program za osvajanje Lune? (In podobno vprašanje seveda prav tako velja tudi za Sovjetsko zvezo.) Opirajoč se na zdrav razum in upoštevajoč potrebe ljudi na Zemlji bi verjetno vsakdo tak program odobraval. Vendar pa se lahko takoj postavi tudi še drugo vprašanje: ali bi potem, če ta vesoljski podvig ne bi bil odobren, teh 30 milijard dolarjev od ameriškega kongresa zares bilo odobrenih v prid bolj humanih dejavnosti? Obstaja upravičen dvom, da ne, zakaj takšne in podobne investicije v prid kulturnih, socialnih in ostalih potreb ljudi, naj so še tako koristne in potrebne, gledano nanje s stališča prestižnih potreb namreč mnogo manj vzburjajo domišljijo ljudi kot pa tak senzacionalen polet na Luno. S stališča razuma je takšno stanje vsekakor obžalovanja vredno, vendar je treba upoštevati in gledati stvari takšne, kot so. Že leta so govorili o tem, kako bi na primer vsa vprašanja tako imenovanega tretjega sveta bila morda že rešena, ko bi posamezne države vsaj za polovico zmanjšale svoje vojaške izdatke. V resnici pa se dogaja, da razvite države dajejo celo precej velika sredstva za razvoj zaostalih predelov sveta, vendar zaradi tega niti za groš ne zmanjšajo svojih vojaških izdatkov. Razlogov in namenov za podpiranje človeka v vesolje je več: je večna človekova želja, da bi vse bolj popolno spoznal in obvladal naravo; je njegovo hrepenenje po neznanem, njegova sla po pustolovščinah; so tu znanstveni in politični ter prestižni razlogi. Vsemu temu človek ne bi nasprotoval za vsako ceno, je pa lahko še nekaj, kar bi pa pomenilo neizmerno nevarnost za človeštvo, za njegovo bodočnost — namreč zloraba vesolja v vojaške namene. V tem primeru bi stroški, vloženi za raziskovanje Vesolja, za pristanek na Luni in podobno, ne bili ne samo neopravičljivi, ampak vredni najostrejše obsodbe s strani vsega človeštva. Življenjski stroški naraščajo Sodelavec ameriškega tednika „U.S. News and World Raport" je prepotoval več evropskih držav ter se zanimal, kako naraščajo življenjski stroški in kakšne poglede imajo prebivalci v posameznih deželah na inflacijske pojave. Za svojo revijo je sestavil zanimivo preglednico, ki kaže, za koliko so se povišali življenjski stroški v desetih letih, to je od leta 1957 do 1967, pa tudi v samem letu 1968, pri čemer pa še niso upoštevane morebitne spremembe v mesecu decembru lanskega leta. V posameznih državah je povišanje življenjskih stroškov doseglo naslednji odstotek: Amerika (ZDA) 1957—1967 18.7 1968 4.5 Anglija 57.5 6,0 Avstrija 54,7 2.5 Belgija 24,9 2,0 Danska 48.» 2,5 Francija 60,» 4,2 Italija 41,6 0,4 Nizozemska 5»,1 4,» Španija 109 5,7 švedska 45,2 2.5 Švica 50,4 0.4 Zahodna Nemčija 27.7 2,0 Ameriški novinar ugotavlja, da ljudje v Zahodni Evropi radi sprejemajo inflacijo. Pravijo, da se v inflacijski dobi živi bolje. Tedaj se laže najdejo službe, laže se doseže zvišanje plač in trgovci več prodajajo, ker imajo ljudje mnogo denarja v žepu. Gospodarstveniki pa poudarjajo, da mora inflacija ostati pod kontrolo. Evropske države težijo za tem, da bi dosegle polno zaposlitev. Italija, Francija in Zahodna Nemčija si prizadevajo, da bi pospešile potrošnjo in tako omogočile več poslov. Toda evropske vlade se zavedajo, da zdrava gospodarska politika dopušča inflacijo z naraščanjem cen za 3 do 4 odstotke na leto in nič več. Po nemirih v maju in juniju lanskega leta so francoski gospodarstveniki napovedali inflacijo s skokom cen za 5 odstotkov, v letu 1969 pa še višjo. Od razvrednotenja funta šterlinga (v novembru 1967) so se življenjski stroški v Veliki Britaniji povišali za 6 odstotkov. Na Nizozemskem se je inflacija zadovoljila s 5 odstotki. V Zahodni Nemčiji, Italiji in Belgiji so se življenjski stroški lani dvignili manj kakor v Ameriki, zato pa je bil skok cen v drugih evropskih državah nekoliko višji. Letošnji sejmi na ljubljanskem razstavišču Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo tekom letošnjega leta prirejeni naslednji sejmi: * od 18. do 26. januarja 14. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja in modnih artiklov — MODA; * od 8. do 18. maja mednarodni sejem „AI-pe-Adria" z udeležbo treh sosednih dežel Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine; * od 3. do 5. junija vzorčni sejem tkanin in pribora za oblačilno industrijo in trgovino — SETEX; * od 14. do 22. junija salon pohištva; * od 29. avgusta do 7. septembra mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme, povezan s 4. specializiranim sejmom gostinske in turistične opreme; * od 7. do 12. oktobra mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike — SODOBNA ELEKTRONIKA. izjavah svojim zaveznikom NATO in predstavnikom mednarodnega Rdečega križa, za zamreženimi okni 35 mater z otroki od enega do dveh let. Od teh jih je moralo 19 pustiti svoje otroke same, ker so tudi očetje deportirani v koncentracijskem taborišču Leros, ali pa so v zaporu. V zaporu je tudi 11 starejših žensk ter štiri ženske, ki so zelo bolne in se že več mesecev ne morejo niti zganiti. Režim polkovnikov je vrgel v zapor cele družine. To je tragična slika naših dni v zaporu. To je samo ena plat tragedije Grčije. Želimo, da resnica pride do vseh vas, prijateljev svobodne Grčije, do žensk vsega sveta. Vaša mobilijacija ima vedno rezultat. Vojaški odbor je pod pritiskom mednarodnega javnega mnenja proti svoji volji moral izpustiti deset antifašističnih žensk in 62 moških. Skupna borba pripelje vedno do pozitivnih rezultatov. Nadaljujte z zahtevo za osvoboditev vseh kaznjencev grškega in mednarodnega fašizma. Prepričane smo, da se bo vaš pritisk povečal, in mi z vami in z našimi organizacijami odpora vsak dan ponavljamo „ne“ fašizmu. Prepričane smo, da bo nekega dne, in kmalu, sonce svobode znova zasijalo nad Grčijo. Živela demokracija v deželi, kjer se je rodila! OSI ROKOT) svecu MOSKVA — Po nedavnem uspehu, ki so ga zabeležili sovjetski astronavti s spojitvijo dveh vesoljskih ladij, sovjetski akademik Blagonrarov napoveduje, da bodo kmalu vzpostavili v vesolju stalno vesoljsko postajo. Omenil je 12. april, ki ga v Sovjetski zvezi obhajajo kot dan astronavta v spomin na prvi polet Gagarina. Blagonrarov, eden najbolj znanih vesoljskih strokovnjakov, je zapisal, da bodo raziskovalci v tem vesoljskem laboratoriju, ki bo krožil okoli Zemlje, lahko delali v »normalnih in udobnih" razmerah. Če bi nastala potreba, bodo lahko do vesoljske postaje izstrelili ambulantno-servisno raketo. Poleg tega bo imela ta vesoljska postaja stalno radijsko zvezo z Zemljo in tudi reden poštni promet. NEW YORK. — Glavni tajnik OZN U Tant je podprl francoski predlog o sestanku štirih velesil v zvezi s Srednjim vzhodom. Po njegovem bi posveti štirih stalnih članic varnostnega sveta — to so Amerika, Sovjetska zveza, Anglija in Francija — lahko podprli poslanstvo posebnega predstavnika OZN na Srednjem vzhodu Jarringa. Nasprotno pa je izraelski zunanji minister Aba Eban francoski predlog zavrnil, češ da bi bila to »izguba časa". Eban meni, da bi štiri velike sile lahko koristile miru samo tako, da bi utrle pot k neposrednim pogajanjem med Izraelom in arabskimi deželami. MADRID. — Po vsej Španiji se spet razvnema val študentskih in delavskih protestov. Zahtevajo, da bi razpustili posebna civilna in vojaška sodišča, ki izrekajo kazni za tako imenovane »politične prekrške". Skupina 1500 izobražencev je izročila vladi spomenico, v kateri opozarjajo na več kot sto primerov, ko je policija mučila zapornike. KAIRO. — Združena arabska republika in LR Kitajska sta v Kairu podpisali protokol, s katerim se bo do konca leta 1972 podaljšala veljavnost egiptovsko-kitajskega sporazuma o gospodarskem in tehničnem sodelovanju. Po protokolu iz leta 1964 je LR Kitajska odobrila Združeni arabski republiki brezobrestno posojilo 3400 milijonov švicarskih frankov. WASHINGTON. — Dosedanji ameriški predsednik Johnson je dobro poskrbel za svojega naslednika. Kratko pred odstopom je namreč podpisal zakon, s katerim se bo ameriškemu predsedniku plača podvojila in bo znašala zdaj 200.000 dolarjev (približno 5,000.000 šilingov) na leto. BUDIMPEŠTA. — Madžarska in Avstrija sta se sporazumeli, da bosta za nekatera službena potovanja iz države v državo ukinili vizume. Brez vizumov bodo lahko potovale razne uradne delegacije, predvsem politične, gospodarske in podobne skupine, medtem ko bodo športniki in umetniki še dalje potrebovali potne liste in vizume. PARIZ. — Med nedavnim uradnim obiskom predsednika jugoslovanske vlade Mike Špiljka v Franciji so podpisali tudi tri francosko-jugoslovanske sporazume. Eden izmed sporazumov se nanaša na dvostransko ukinitev viz med obema državama, ki bo začel veljti 1. marca letos. Predsednik Špiljak je med svojim bivanjem v Parizu povabil predsednika de Gaulla na obisk v Jugoslavijo; de Gaulle je povabilo sprejel, vedar bo datum obiska določen šele po diplomatski poti. VARŠAVA. — Poljska prestolnica Varšava je obhajala 24. obletnico osvoboditve. Po 24 letih izgradnje živi danes v Varšavi 1,280.000 prebivalcev. Vsako leto zgradijo v Varšavi okoli 30.000 stanovanj. BRUSELJ. — Na sestanku obrambnih ministrov držav članic Atlantskega pakta so razpravljali tudi o vojaških izdatkih te organizacije v letu 1969. Ti izdatki bodo znašali skupaj okoli 100 milijard dolarjev (v našem denarju bi bilo to kakih 2,600.000,000.000 šilingov!). Pač pa bo od tega odpadlo na evropske članice NATO »samo" 20 milijard dolarjev (ali 520 milijard šilingov), medtem ko bo morala ostalih 80 milijard dolarjev prispevati Amerika. Zato je tudi razumljivo, da Amerika vztraja na večjem prispevku svojih evropskih zaveznikov za skupne vojaške napore ter je na bruseljskem sestanku bil tozadevno dosežen vsaj deloma tudi uspeh. DUNAJ. — Dr. Otto Habsburg je sporočil, da se bo »še letos ali v začetku prihodnjega leta" preselil iz Zahodne Nemčije v Avstrijo. Za novo bivališče v Avstriji si namerava izbrati Innsbruck na Tirolskem ali pa kak kraj v neposredni bližini Dunaja- NEW DELHI. — Vodilni indijski časopisi poročajo o pripravah na sestanek, ki bi ga sklicali še pred novo konferenco neuvrščenih držav. Tak pripravljalni sestanek bi po pisanju indijskih listov lahko sklicali Že v prihodnjih dveh ali treh mesecih, in sicer je za kraj sestanka predvidena etiopska prestolnica Adis Abeba. a iil M kU 'iJ Si Ji M v-exvc/R/C^ Dunajska drsalna revija bo že desetič gostovala v Celovcu Svetovno znana dunajska Drsalna revija bo tudi letos gostovala v Celovcu, in sicer v dneh od 6. do 16. februarja. Ob svojem jubilejnem desetem obisku bo v mestni hali izvajala povsem nov spored z naslovom „ Konfeti”, ki ga je tudi tokrat pripravil režiser Will Petter, glasbo pa prispeval znani avstrijski glasbenik Robert Stolz. Dunajska drsalna revija je tokrat poskrbela za posebna presenečenja: med Številnimi mednarodnimi zvezdami na ledu sta letos tudi večkratni svetovni prvak v umetnostnem drsanju Emmerich DANZER ter evropska prvakinja Ingrid WENDL. Kadar dunajska drsalna revija visoko leto navduši okoli štiri milijone obiskovalcev, si verjetno le malokdo more predstavljati, koliko truda in tudi koliko stroškov je potrebnih za izoblikovanje tako čarobne revije. Naslednji pogled za kulise dunajske drsalne revije naj 'predoči njen ustroj vsaj v glavnih obrisih. Dunajska drsalna revija razpolaga z več kot 500 kostumi in prekaša tozadevno vsako drugo revijo. Več kot 200 oseb je bilo zaposlenih, s pripravo teh kostumov. Potrebnih je bilo 10.000 metrov različnega BESEDA O VZGOJI: Obisk in televizija Če povabimo znance k televizorju, je najbolje, da smo si na jasnem, ali želijo nemoteno gledati program ali jim je ljubše kramljanje in bodo le tu in tam pogledali na zaslon. Če hočemo oddaji resno slediti, se moramo zadržati mirno in tiho kot v kinu ali gledališču. Če nenapovedano pridemo na obisk med oddajo, jo moramo, hote ali nehote, gledati do konca, razen če je gostitelj tako uvideven, da jo prekine. Ni pa prav, če gostitelj trmasto še naprej gleda oddajo, ko je slučajno potrkal na vrata sorodnik ali znanec, ki ga že leta in leta nismo videli ali pa je prišel z dolge in naporne poti. Televizija velikokrat rešuje nepri- blaga (crepe crenyi, žamet, blago s svetlikajočimi barvami, lasteks, lu-reks, platno, popelin, rips in til), nadalje 2000 metrov podloge, 5000 metrov čipk, 6000 metrov modnih trakov in bleščečih pramen, 2000 metrov naborka, 1500 metrov nojevih in marabujevih peres, 1500 metrov zaklepkov. V kostume je vdelanih 340 kg jeklene žice in ob-ročevine ter okrasja v vrednosti 200 tisoč šilingov. Klobuke je izdelovalo šest oseb skozi pet mesecev v akordnem delu; porabljenih je bilo 6500 peres, 180.000 komenčkov, 3000 metrov žice, 2900 umetnih cvetic in milijon pajlet. Celotni material dunajske drsalne revije je zložen v 173 kovčkih in zabojih in tehta 25 ton; prevažajo ga iz kraja v kraj s šestimi tovornjaki, katerih skupna dolžina znaša 75 metrov. Magična moč dunajske drsalne revije je v njenem ansamblu, njen svetovni sloves pa ji prinašajo znane zvezde na ledu. Da je tudi v tem oziru še možnost stopnjevanja, dokazuje letošnji program »Konfeti”, kajti nobena druga drsalna revija si ne more privoščiti toliko vrhunskih drsalcev! Sanjsko dvojico v programu »Konfeti" predstavljata zdaj poklicni drsalec trikratni svetovni in štirikratni evropski prvak Emmerich Danzer in ljuba »dunajska deklica* in večkratna evropska prvakinja Ingrid Wendl, ki se je poslovila od ameriške revije »Ice Capades”; vzela je slovo od dolarjev, kajti prevladalo je domotožje ... Pa tudi med ostalimi solisti drsalne revije so mednarodno znane zvezde na ledu, kot Fernand Lee-mans, Emmi Puzinger, Felix in Mo-nique Heininger, Michele Colberg, Inge Paul, Atena Augustova, Hugo Dumler in Atena Pokorna; Herbert Bobek in Richard Ledvvig sta vrhunska akrobata in izvrstna humorista, Lucien Meyer pa nastopa s šimpanzovo dvojico Jacky in Joe. Z edinstvenim programom »Konfeti", bo dunajska drsalna revija prav gofovo tudi ob svojem jubilejnem desetem gostovanju v Celovcu pritegnila tisoče obiskovalcev od blizu in daleč. »Ostanimo zvesti svojim pesnikom" Pod naslovom »Tradicija slovenske književnosti in gledališča" je bilo prejšnji teden v celovški galeriji Slama zanimivo predavanje, ki ga je organiziralo Avstrijsko-jugoslovansko društvo na Koroškem, predaval pa je prof dr. Bratko Kreft iz Ljubljane. Zaradi pičlo odmerjenega časa se je moral predavatelj seveda omejiti na bolj ali manj fragmentarno naštevanje najvažnejših podatkov. Vendar mu je uspelo, da je poslušalcem, med katerimi so bili tudi številni predstavniki kulturnega življenja Koroške ter mnogi profesorji in dijaki slovenske gimnazije, prikazal zanimivo podobo slovenske književnosti vse od njenih začetkov pa do danes. Govoril je o posameznih obdobjih slovenske kulturne zgodovine ter predstavil pesnike in pisatelje, ki so oblikovali slovenski knjižni jezik, s katerim smo se tudi Slovenci uvrstili med kulturne narode sveta. Pri tem je predavatelj posebej omenil tudi prispevek, ki smo ga k razvoju slovenske književnosti in slovenske kulture dali koroški Slovenci. Ob koncu je navedel citate iz del znanih avstrijskih avtorjev, kot so Perkonig, Roth, Csokor in Kraus, kateri so v svojih spisih poudarjali posebnosti in vrednote slovenskega naroda ter njegovega jezika in kulture. Z opozorilom na njihove humane in svetovljanske besede ter z navedbo znamenite izpovedi o mirnem sožitju med narodi iz Prešernove »Zdravljice" v obeh deželnih jezikih je dr. Kreft naglasil: »ostanimo zvesti svojim pesnikom, potem bomo tudi našli pot k pravemu človečanstvu". Posebne ustanove za mir Med novimi knjigami Sicer je minilo že nekaj časa, kar je izšla zadnja zbirka knjig Mohorjeve družbe v Celju, vendar ne bo odveč, če to zbirko v nekaj stavkih predstavimo vsaj naknadno. Naj omenimo najprej »Mohorjev koledar" za leto 1969, ki sta g^ uredila Stanko Cajnkar in Jože Molenc, opremo pa je oskrbel Stane Kregar. Lahko bi rekli, da je koledar spet našel nazaj k tisti obliki, kot smo jetne trenutke molka, ko niti gosti- je bili pri Mohorjevih koledarjih va- telj niti gost ne najdeta stičnih točk, da bi se med njima razpletel prijeten pogovor. V takih primerih bo obisk, ki si ga nismo želeli, pa je bil vendar nujen, veliko manj mučen, morda bomo med gledanjem televizije celo našli temo, ki bo vsaj ob koncu obiska razvezala jezike. jeni še pred zadnjo vojno. Najprej prinaša namreč vrsto prispevkov z več ali manj verskega področja in v drugem delu sledijo potem še članki z različnih drugih področij ter leposlovje. Iz bogate vsebine moremo navesti seveda le nekaj člankov, v katerih beremo na primer o smrti sv. UNESCO, specializirana organizacija Združenih narodov za zna-nosf, kulturo in prosveto, je izdala poseben zvezek svoje trimesečne revije »Impackt — Science et so-ciete", kjer poroča o delovanju inštitutov, ki se bavijo z najrazličnejšimi raziskavami o miru. Danes je na svetu že okoli 80 takih ustanov, katerih dejavnost je v celoti posvečena tej novi znanosti, kateri na primer Bert V. A. Roeling z groga bogato ilustrirani koledar, bo vsa- ningenske univerze pravi »znanost kdo našel nekaj zanimivega m pri- q fem> kako preživeti». V Kotali9. zvezek Slovenskih večer- , PnbL.žno tretjina inštitutov, ki se nic je izšla povest »Pajkova mreža", ukvarjajo z m.rom, raziskuje mo-v kateri je Lojze Kozar na primeru tematične obrazce oboroževalne dekleta Veronike prikazal usodo lju- tekme. Pravzaprav sta znanost in di, ki so šli s trebuhom za kruhom v tehnologija, ki s svojimi odkritji bo-tujino, kjer pa so pri svojem iskanju gatifa oboroževanje (od vseh znan-sreče in lepšega življenja doživeli tu- stvenikov, ki jih je kdaj imel svet, di mnoga razočaranja ter so se raje -ih danes 18 odstotkov de|a v vojnj spet vrnili domov, da na domači zemlji in med domačimi ljudmi najdejo pravi smisel življenja. Mladim bralcem je namenjena knjiga »Začarani vrt", v kateri je Vladimir Kavčič zbral vrsto slovenskih narodnih pravljic in pripovedk. Knjiga predstavlja dragocen prispevek k tozadevni književnosti, ker sporeda zazvoni telefon, se lahko vsekakor opravičimo oziroma pojasnimo, da ne bi radi zamudili napete oddaje, in prosimo, če lahko znanca na drugi strani žice pokličemo kasneje. Vljudno ga vprašamo, kje, kdaj in s katero številko ga lahko najde- rodaj 0 plebiscitnih bojih na Koro-mo. Seveda velja to le za manj pomembne telefonske pogovore. Na splošno glede obiskov velja, da vsak dnevni čas ni primeren za obi-ske, posebno ne dandanes, ko se vsem mudi in smo vsi preobloženi z delom. Prav zaradi prezaposlenosti gospo- industriji), sprožili na neki način tudi znanstveno raziskovanje vprašanj o miru. »Nevarnost, ki grozi svetu," piše zgoraj omenjeni profesor Roeling, »ni v kaki hoteni sprožitvi jedrskega spopada, pač pa v možnosti, da do njega pride po naključju, in da vsebuje v glavnem take pripovedke potem fak spopad med dvema ve-in pravljice, kot jih v drugih zbirkah ,.kima a|. enQ ve|iko ,in koko ne najdemo. Stane Kregar je zbirko obogatil z lepimi ilustracijami. ” j j Ob 100-letnici smrti škofa in mi- čevega življenjepisa, izpopolnjeno z sijonarja Friderika Barage je Mohor- nekaterimi novejšimi dognanji, jeva družba vključila v svoj knjižni Zadnja knjiga letošnje zbirke je družbe in o jubilejih slovenskega na- program tudi novo delo o tem slo- najnovejše delo dr. Antona Trstenja- venskem rojaku. Gre pravzaprav za ka »Hoja za človekom", ki pravza-izpopolnjeno izdajo Jakličevega Ba- prav dopolnjuje njegove prejšnje po-v‘ ‘ '' ' —r ljudnoznanstvene spise »Med ljudmi", »Pota do človeka", »Človek v rav- Kadar ob gledanju televizijskega Cirila, o novih slovenskih škofih in kardinalu Franju Šeperju, o pomoči nerazvitim predelom sveta, o Afriki in Afričanih, o presajanju organov in o zgodovini potresov na Slovenskem, o pomembnih obletnicah Mohorjeve škem in o slovenskem preporodu v Brdih; prav tako so v koledarju članki ob 50-letnici smrti Ivana Cankarja, 100-letnici rojstva Antona Medveda, 10-letnici smrti Iva Šorlija in ob smrti prof. Jakoba Šolarja; zelo bogat je leposlovni del koledarja, ragovega življenjepisa, ki jo je prof. Jakob Šolar dopolnjeval z bogatim dinja često odrine b‘jna opravila na kon^no pa vsebuje tudi še razne dru- določen dan, ko jo lahko sredi raz metanega stanovanja preseneti nenapovedan obisk. Olika zahteva, da 'vsaj približno omenimo dan, kdaj bomo prišli na obisk. To lahko opravimo telefonično ali pismeno. Če pa ne želimo, da bi komu delali nepotrebne izdatke, v pogovoru ali pismu navedemo dva dneva, da izključimo kakršnekoli priprave. Na obiske prihajamo točno ali le 2 malenkostno zamudo. Posebno neprijetno je, če nas mora čakati večja družba, ki je povabljena na kosilo ali večerjo. Poleg tega lahko tudi gospodinji pokvarimo program jedilnika in jo prikrajšamo za prosti čas, ki ga je namenila gostom. Kdaj pridemo na obisk s šopkom? Morda je bolezen najtehtnejši razlog; takoj za tem so na vrsti družinski prazniki, če smo ožji znanci družine. S šopkom bomo pozdravili prebivalce novega stanovanja, s šopkom bomo izkazali pozornost diplomantu ... V stanovanje vstopimo z Zavitim cvetjem. Najprej odložimo, Plašč, šele nato odvijemo papir in rože izročimo tistemu, ki so mu namenjene. Papir položimo na mizico, na omarico ali zataknemo za kljuko obešalnika; pozorna gostiteljica ali gospodinja ga bo kmalu pospravila. ge zanimive spise ter nasvete. Na dobrih 200 straneh, kolikor jih obse- novim gradivom, vendar je sredi dela umrl. Tako je uredništvo Mohorjeve družbe moglo v to izdajo na novo vključiti le tisto, kar je prof. Šolar napisal o Baragovi mladosti, notežju", »Človek v stiski" in »Če bi še enkrat živel". Kot znanstveni psiholog se bavi avtor v tem svojem delu z vprašanjem, kaj je človek — kot umsko bitje v zavesti, kot oseb- sicer pa vsebuje knjiga v nekoliko no bitje v samozavesti in kot nravno skrajšani obliki zadnjo izdajo Jakli- bitje v vesti. ,Leto umetnosti" za 1000-letnico Kaira Kairo — glavno mesto Egipta oziroma Združene arabske republike in hkrati eno najpomembnejših središč islamskega sveta — obhaja letos svoj tisočletni jubilej. Ustanovil ga je leta 969 general Gavvhar as al Kahira. Takrat je bil Kairo seveda le majhno središče, danes pa je največje mesto na afriški celini fer ima vrsto pomembnih objektov in razmeroma bogafo kulfurno in družbeno življenje. Čeprav so razmere v tem delu sveta tcfko napete, da lahko vsak trenutek zbruhne nov vojaški spopad, se je Združena arabska republika odločila, da tisočletnico svoje prestolnice dostojno proslavi. Pravzaprav se je proslavljanje uradno že začelo s slavnostno prireditvijo v kairskem opernem gledališču, ki lefos skupaj s Sueškim prekopom obhaja stoletnico izgradnje. Toda proslave za tisočletnico Kaira se bodo nadaljevale skozi celo lefo, ki je bilo posebej v ta namen proglašeno za »leto umetnosti". Pretežni del teh proslav bodo seveda imele domače kairske in egiptovske kulturne ustanove, vendar so sodelovanje obljubile tudi številne druge države. Prva je svoje sodelovanje obljubila Sovjetska zveza, ki bo v »lefu umetnosti" sodelovala v Kairu s svojimi filmi, glasbenimi ansambli, umetniškimi baleti in folkloro. Velika Britanija se je obvezala, da bo poslala v Egipt svoje znane pevce, ki bodo večkrat nastopili, medtem ko bodo v septembru priredili veliko razstavo moderne britanske likovne umetnosti. Italija je prav tako zagotovila, da bo v »letu umetnosti" sodelovala z nastopi opernih pevcev, medtem ko bo Francija poslala v prestolnico Združene arabske republike nekaj zelo pomembnih umotvorov francoske klasične umetnosti. Nadalje je Francija obljubila več filmskih prireditev ali celo poseben teden francoskega filma v Kairu in drugih središčih ZAR, končno pa nameravajo Francozi sodelovati tudi z raznimi baletnimi ansambli. Mimo teh so tudi še razne druge države pripravljene sodelovati v »letu umetnosti" in tako prispevati k čim popolnejši proslavi tisočletnice Kaira. Tako je razumljivo, da bo obsežni in mednarodni spored pritegnil še večje število turistov. Sicer je Egipt in Kairo že sam dovolj privlačen, letošnje »leto umetnosti" pa bo gotovo vzbudilo še posebno zanimanje širom po svetu. manjšo državo sproži verižno reakcijo.” Da bi obvarovali državnike pred napačnim sklepanjem in tako zmanjšali možnosti za nehotene napake, ki so že večkrat sprožile vojno, predlaga profesor Keneth E. Bolding s coloradske univerze, da bi »ustanovili svetovno omrežje postaj za zbiranje podatkov o so-ciosferi, ki naj bo pripravljalo teo-rološkim kartam podobne zemljevide; ti bi dajali državnikom v danem trenutku kar najpopolnejšo predstavo o socialnem, gospodarskem in političnem mednarodnem vzdušju". Profesor Bolding meni, da bi tako omrežje sicer stalo na leto približno eno milijardo dolarjev, toda če bi sistem znanstvenega pre-verjenja vsega tistega, kar se dogaja na svetu, v resnici lahko preprečil vojne, bi svet samo pridobil, saj sedaj izdatki za obrambo in vojne namene veljajo svet vsako leto kakih 120 milijard dolarjev. KULTURNE DROBTINE • Rektorat dunajske univerze je sporo-čll, da sta med letoinjimi dobitniki Her-derjevih nagrad tudi znani slovenski umetnostni zgodovinar prof. dr. France Stele iz Ljubljane in hrvatski dramski pisec prof. Marjan Matkovič iz Zagreba. Nagrade, ki znaiajo po 10.000 Švicarskih frankov, bodo podelili v okviru posebne slovesnosti, katera bo 9. maja na Dunaju. • Na zadnji konferenci UNESCO so sklenili, da bo mednarodni inStitut za glasbo, ples in gledaliiče (IMDT), ki ima svoj se-dei na Dunaju, začel z dejavnostjo marca ali aprila tega leta. Za začetek ima ustanova na razpolago finančna sredstva v viiini 7000 dolarjev, nadaljnja sredstva v Vitini 1,7 milijona tilingov pa bodo morali prispevati glasbena akademija, radio in dunajska občina. 0 Od letoinjega leta dalje bodo na filmskem festivalu v Pulju lahko sodelovali vsi jugoslovanski dolgometražni filmi, ki jih bodo prijavili za predavanje na tej tradicionalni prireditvi (doslej so namreč predvajali le tiste filme, ki jih je te prej izbrala posebna iirija). Puljski festival naj bi na ta način postal letni pregled jugoslovanskega igranega filma, na katerem bi enakopravno sodelovali vsi pripravljeni filmi oziroma vsi producenti. 0 V Sovjetski zvezi nameravajo ustanoviti posebno potovalno gledaliiče za uprizarjanje odrskih del v nemikem jeziku. To gledaliiče naj bi slutilo nemtko govorečim sovjetskih driavljanom, ki jih je okoli 1,9 milijona in ki prebivajo v raznih predelih centralne Azije. 0 Tekom lanske izobraževalne sezone so v radgonski občini v okviru delavske univerze priredili tudi itevilna predavanja, ki se jih je udeležilo 4451 občanov oziroma vsak peti prebivalec občine. Pri izvedbi obsežnega programa je sodelovalo 50 predavateljev, in sicer 26 z visoko, 15 z viijo in 9 s srednjo izobrazbo. 0 Dunajski simfoniki so prejeli od mUn-chenske občine povabilo, naj bi v okviru olimpijskih iger v poletju 1972 priredili tri koncerte. Za dirigenta so predvideli prof. Josefa Kripsa, poleg tega pa nameravajo za to gostovanje pridobiti tudi kakega mednarodno priznanega solista. 0 Trije slovenski likovni samouki — slikarja Tisnikar in Repnik ter kipar Dolenc — so pred kratkim ustanovili skupino ..Samorastnik". Ta skupina pripravlja za letos spomladi razstavo tudi v Celovcu. »Slovenski plesa v Celovcu Tradicionalno družabno srečanje Koroških Slovencev Pri „Siovenskem plesu", ki ga vsako leto priredi Slovenska prosvetna zveza v Celovcu, res lahko govorimo o tradiciji. Ta vsakoletna največja družabna prireditev koroških Slovencev ima namreč že 18-letno »zgodovino" ter je v tem času postala po eni strani priljubljeno zbirališče naših ljudi iz vseh predelov južne Koroške, po drugi strani pa ena izmed najbolj obiskanih in kvalitetnih prireditev vsakoletne plesne sezone v glavnem mestu dežele. In ne nazadnje je »Slovenski ples" tudi eden izmed vidnih izrazov uspešnega uveljavljanja načel sožitja in dobrega medsebojnega razumevanja tako med obema naro- doma na Koroškem kakor tudi med Slovenijo. Nikakor ni pretirano, če zapišemo, da je vse te naloge v polni meri izpolnjeval tudi letošnji 18. Slovenski ples, ki je bil minulo soboto v prostorih celovške Delavske zbornice. Zbralo se je na stotine ljudi iz najrazličnejših krajev od Zilje mimo Roža in Gur do Podjune; pridružili so se jim še obiskovalci iz Celovca samega ter drugih krajev Koroške, pa tudi gostje iz Slovenije in iz Trsta. Predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zvvitter je tudi letos na plesu lahko pozdravil mnoge častne goste. Med udeleženci so bili — da omenimo le nekaj imen — koroški deželni glavar Hans Sima s soprogo, jugoslovanski generalni konzul v Celovcu inž. Karme- B I L Č Kakor da bi se bila zaklela, je smrt začela v letošnjem letu po vrsti pobirati naše starejše ljudi. Ugrabila nam je že tretjo priletno osebo, in sicer Marijo Part), p. d. Miklavčinjo v Kajzazah. Po daljši težki bolezni je v 84. letu starosti za vedno zatisnila svoje trudne oči. Kot mlada nevesta se je pred 56 leti poročila s sedaj 89 let starim Miklavčevim gospodarjem Gregor- Vabilo Športno društvo Št. ianž v Rožu priredi v nedeljo 26. januarja 1969 na Šentjanških Rutah tradicionalni VELESLALOM Pričetek tekme bo ob 10.30 uri, ob 15. uri pa bo razdelitev nagrad v gostilni Tišlar v Št. Janžu, ki sprejema tudi prijave udeležencev. Tekmovanje se bo odvijalo v naslednjih skupinah: mladina I, mladina tl, ženska mladina, člani, seniorji, ženske. Prijatelje smučarskega športa vabi k udeležbi odbor sosednima deželama Koroško in lo Budihna s soprogo ter ostalimi člani generalnega konzulata, tajnik Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze v Trstu Bogo Samsa, tajnik Slovenske prosvetne zveze v Trstu Edvin Švab, Silvo Ovsenk in Milan Batista kot zastopnika občinskega sveta kultumo-prosvetnih organizacij iz Kranja, vodja manjšinskega šolskega oddelka okrajni nadzornik Rudi Vouk, tajnik Avstrijsko-‘jugoslovanskega društva na Koroškem glavni urednik Blasius R. Blot-nik ter številni zastopniki slovenskih narodnih, gospodarskih 'in kulturnih organizacij in ustanov na Koroškem. Ansambli in solisti, ki so sodelovati na letošnjem plesu, so se za začetek predstavili v kratkem kul- O V S jem Partlom. Huda so bila tedaj leta in današnja mladina, ki tarna zaradi težkega kmečkega dela, se niti ne zaveda, koliko je bilo treba dela, skrbi in trpljenja, da so se kmečki domovi ohranili svojim družinam in potomcem. V svoji vernosti je Marija Partl dolga desetletja v složnem delu s svojim možem varčno in preudarno gospodarila, a pri vsem tem je ohranila tisto zadovoljnost, ki današnjemu človeku tako manjka. Poteg tega je vzgojila številno družino v dobre in zavedne člane človeške družbe in naroda, in to v času, ko še ni bilo otroških doklad in drugih današnjih ugodnosti. Med skoraj dveletno boleznijo, ki jo je potrpežljivo in vdano prenašala, so ji domači res zgledno stregli, za kar zasluži največ pohvale snaha Tildi. V nedeljo 19. januarja je veličasten pogreb bil dokaz, kako je bila rajna Miklavčeva mati povsod spoštovana. Na domu in ob grobu so se naši pevci poslovili od rajne z žalostinkami ter ji tako izkazali spoštovanje in čast. Rajna Miklavčeva mama naj v miru počiva, vsem otrokom in drugim sorodnikom pa velja naše iskreno sožalje! turno-umetniškem sporedu. To so bili plesni orkester iz Ljubljane pod vodstvom Franca Puharja s pevko Sonjo Gaberšček, inštrumentalni kvintet »Veseli trgovci" iz Kranja ter baletni solisti Opere Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane Vida Volpi, Marjan Gruden, Janez Mejač in Jaka Hafner. Člani ljubljanskega opernega baleta so izvajali vrsto plesnih komadov, pri katerih so navdušili s svojo visoko umetniško ravnijo, ali pa izzvali viharje smeha, kar velja za mojstrsko komiko Jake Hafnerja. Ob demonstriram kvaliteti je bilo res škoda, da je na plesnih prireditvah kultumo-umefniškim nastopom čas tako pičlo odmerjen. Toda »Slovenski ples" je pač v prvi vrsti družab-no-zabavna prireditev in za razgibano vzdušje sta v polni meri vse do jutranjih ur zelo marljivo skrbela oba inštrumentalna ansambla. Sicer pa lahko ugotovimo, da je na »Slovenskem plesu" tudi tokrat vladalo res prijetno, sproščeno in prisrčno vzdušje. Medtem ko je mlada generacija, ki je bila letos sploh zelo močno zastopana, posvetila največ časa plesanju v obeh dvoranah, so »starejši" udeleženci izkoristili priložnost tudi za razne prijateljske pogovore. Sploh sodi vsakoletni »Slovenski ples" med tiste redke prireditve, kjer je dovolj možnosti za srečanja, za navezavo novih in utrjevanje starih poznanstev, za obujanje spominov in izmenjavo mnenj. V tem okviru se leto za letom oblikujejo po dvoranah celovške Delavske zbornice nešteta o-mizja, kjer se najdejo ljudje iz raznih krajev, ljudje različnih gledanj, pa vendar združeni v skupni želji, da za nekaj ur pozabijo skrbi in težave ter skupaj preživijo nepozabne trenutke resnične harmonije, trenutke, ki se jih potem skozi celo leto vedno spet radi spominjajo — do prihodnjega »Slovenskega plesa". Umrli so ... V zadnjem času smo spet iz številnih krajev prejeli vest o smrti uglednih naših ljudi. Tako je v Št. Jakobu umrl Janez Kunčič, v Globasnici smo pokopali Matevža Smrečnika, v Logi vasi pa smo se poslovili od Luke Mesotiča. Zaradi pomanjkanja prostora še nismo mogli objaviti obširnejših poročil, vendar bomo to nadoknadili. Žalujočim svojcem tudi mi Izrekamo iskreno sožalje! TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - T Opozorimo na krivice! K članku »Slovenski duhovniki in verniki so hudo razočarani" hočem tudi jaz povedati nekaj besed. Ko sem ga bral, sem se spomnil članka »Autor ohne Maske" v Tednikovi številki 39/1963, kjer je bilo zapisano, da je Muchar slovanska misijonarja Cirila in Metoda označil kot prva nacionalna hujskača in že umrlemu papežu Janezu XXIII. očital, da je »kommunistenfreund-lich". Gotovo je bilo vse to tudi našemu škofijstvu znano, pač pa zaradi tega Muchar verjetno ni dobil ukora, kakor se to zelo rado zgodi pri slovenskih duhovnikih, če se kdo pritoži proti njim pri škofijskem ordinariatu. Ne da bi se 'le-ta prepričal o resničnosti pritožbe, izreče dotičnemu duhovniku ukor. Tako nekrščansko ravnanje škofijskega ordinariata napram koroškim Slovencem in zlasti napram našim duhovnikom se je pravzaprav začelo šele po odhodu škofa Rohracherja, sedanjega solnograškega nadškofa, ki je bil tudi koroškim Slovencem vsekakor bolj naklonjen. Kdaj je že umrl dekan borovelj. dekanije Kristo Košir, njegov naslednik pa še do danes ni bil imenovan. Verniki se upravičeno sprašujejo, kaj je temu vzrok, zakaj škofijski ordinariat ne zaupa mesta duhovniku tega okraja. Tudi na šolskem področju je izdal ordinariat glede krščanskega nauka neupravičen ukaz, da smejo imeti krščanski nauk v slovenščini samo tisti otroci, ki so prijavljeni k slovenskemu pouku na šoli. To je velika krivica za otroke, ki govorijo doma v družini samo slovensko, v šoli pa niti krščanskega nauka nimajo v materini besedi. Zakaj toliko slovenskih staršev svojih otrok ne prijavi k dvojezičnemu pouku, ni nobena skrivnost. Mnogi so gospodarsko in socialno odvisni od ljudi, ki Slovencem niso naklonjeni. Pa tudi krajevna vodstva nemških strank v mnogih primerih ne kažejo razumevanja za upravičene zahteve in potrebe Slovencev. Kako se godi tozadevno slovenskim obrtnikom, kaže naslednji primer: neki nezavedni slovenski obrtnik je pred nekaj leti prijavil svojega sina k dvojezičnemu pouku, pa glej, kaj se je zgodilo — še preden se je začel pouk v šoli, so pri obrtniku začeli izostajati prejšnji odjemalci, najprej nekateri, pozneje so jim sledili še drugi. Obrtnik je mislil, da je vzrok morda v slabi postrežbi. Ko je nekega nezvestega odjemalca naravnost vprašal, pa je dobil odkrit odgovor, da zaradi tega, ker je prijavil svojega otroka k slovenskemu pouku. Skoraj se ni čuditi, da ta narodno nezavedni obrtnik v bodoče svojega otroka ni več pošiljal k pouku slovenščine; podobne ali še hujše izkušnje pa imajo zavedni Slovenci, ki so kakorkoli odvisni ali od svojega delodajalca ali pa od svojih odjemalcev. Stanje prijav k dvojezičnemu pouku je vse prej kot zadovoljivo in razveseljivo. Toda škofijski ordinariat tega ne upošteva. Na krivice, ki se godijo koroškim Slovencem tudi s strani škofijskega ordinariata, bi bilo treba opozoriti tudi višja mesta — morda kardinala Koniga ali pa papeškega predstavnika na Dunaju. Če se po svetu, zlasti v Zahodni Evropi in Ameriki, puntajo že duhovniki, zakaj se potem ne bi smeli zganiti tudi slovenski verniki na Koroškem! -oj. Zahomški smučarski skakalci se zelo uspešno uveljavljajo Danes na Koroškem že splošno velja, da je Zahomec prava trdnjava smučarskega športa, kajti člani tamkajšnjega Športnega društva se v zadnjem času izredno uspešno uveljavljajo. Sicer so zahomški športniki zdaj že nekaj let vedno spet opozarjali nase ter je bilo njihova imena pogosto najti med uspešnimi udeleženci raznih prireditev. Toda letošnja sezona jim je očitno posebno naklonjena. Če na prvem mestu omenimo Janka Zwittra, potem zato, ker je kot večkratni juniorski deželni prvak nastopil letos tudi v avstrijski državni reprezentanci pri tekmah na velikih skakalnicah v Avstriji in Nemčiji, v okviru koroško-slovenske skakalne turneje pa se je povsod uveljavil sploh kot najboljši avstrijski tekmovalec. Lepe uspehe so pri raznih prireditvah dosegli tudi člani zahomškega društva. Najlepši uspeh pa so zahomški skakalci zabeležili nedvomno pri letošnjem koroškem deželnem prvenstvu, ki se je ob koncu prejšnjega tedna odvijalo v Vrbi. V skupini članov je zasedel prvo mesto in s tem osvojil naslov deželnega prvaka Janko Zwitter, ki je s skokoma 46,5 in 43,5 m dosegel skupno oceno 199,6 točke. Med juniorji pa so bili Zahomčani sploh nedosegljivi, saj so kar vsa tri prva mesta zasedli: Hanzi Millonig (45 in 49 m, 194,3 točke), Hanzi Schnabl (44,5 in 46,5 m, 186,4 točke) in Karl Schnabl (43 in 46,5 m, 135,2 točke). Novi juniorski deželni prvak Hanzi Millonig je poleg tega s skokom 49 metrov postavil še nov rekord skakalnice. OBČNI ZBOR SPD »EDINOST" V PLIBERKU: Krajevna prosv. društva morajo biti zdrave korenine naše bitnosti Pred nedavnim je imelo Slovensko prosvetno društvo »Edinost" v Pliberku svoj redni občni zbor, na katerem je podal odbor obračun o društveni dejavnosti v minuli poslovni dobi, razpravljal o perečih problemih in bodočih nalogah ter izvolil novo vodstvo, ki bo tudi v bodoče vložilo vse svoje sile za čim bogatejšo aktivnost društva. V imenu Slovenske prosvetne zveze je na občnem zboru spregovoril podpredsednik Herman Velik, za kulturni okvir zborovanja pa je z izbranim sporedom poskrbel društveni pevski zbor pod vodstvom pevovodje Foltija Hartmana. Iz delovnega poročila, ki ga je podal predsednik Lovro Potočnik, je bilo razvidno, da je društvo izpolnilo načrt, ki si ga je postavilo na zadnjem občnem zboru. Izmed uspelih prireditev, ki jih je društvo pripravilo in izvedlo, naj bodo posebej navedene le nekatere: literarni večer, na katerem sta se poleg znanih slovenskih pesnikov in pisateljev predstavila tudi naša domača pesnika Milka Hartmanova in Valentin Polanšek, kar je bilo za Pliberk izredno zanimivo, saj smo ju prvič slišali brati iz svojih del, čeprav sta doma v naši bližnji okolici; razstava knjig, na kateri sta sodelovali obe slovenski knjigarni iz Celovca, namreč »Naša knjiga" in Mohorjeva; v gosteh je imelo društvo Slovenski oktet iz Ljubljane, pevski zbor iz Ptuja in kulturno skupino s Prevalj; za svoje člane ir) prijatelje je pripravilo društvo poučni izlet v Mežico, kjer so si ogledali rudnik svinca in topilnico, skupini kmetov iz Mežiške doline pa je omogočilo ogled kmetijskih obratov v pliberški okolici; društvo pa se je vključilo tudi v proslavljanje 50-1etnice smrti slovenskega pisatelja Ivana Cankarja ter je sprejelo v goste ansambel SNG iz Maribora, ki je gostoval z recitalom »Pozdravljena, dolina šentflorjanska". Poleg tega je imelo društvo še razne manjše prireditve, predavanja in drugo, steber društva — kot je bilo v poročilu izrecno poudarjeno — pa je slej ko prej društveni pevski zbor pod vodstvom Foltija Hartmana, saj ni prireditve, na kateri ne bi sodelovali tudi pevci. Za predsednika društva je bil ponovno izvoljen Lovro Potočnik, kateremu je občni zbor s tem izrekel priznanje za njegovo požrtvovalnost in delo, saj je društvo ravno pod njegovim vodstvom postalo v zadnjih letih vzor tudi drugim prosvetnim organizacijam, ko je izpričalo, kako pester in mnogostranski je lahko prispevek kulturno-prosvet-ne dejavnosti k našim skupnim prizadevanjem za gojitev slovenskega jezika in ohranitev slovenskega življa na Koroškem. O tem je bilo govora tudi v živahni diskusiji, v kateri so številni člani društva spre- govorili o raznih perečih vprašanjih, katerim bo društvo v bodoče posvetilo še večjo pozornost. Med drugim je bila poudarjena potreba po pomladitvi pevskega zbora in sploh pritegnitvi mladine v prosvetno dejavnost; prav tako pa mora društvo posvetiti skrb tudi prijavljanju otrok k dvojezičnemu pouku ter sploh z vso prizadevnostjo čuvati nad vzgajo mladine, od katere je odvisna bodočnost našega ljudstva^ Kot zastopnik Slovenske prosvetne zveze je občni zbor pozdravil podpredsednik Herman Velik, ki se je društvu in predvsem njegovim odbornikom zahvalil za njihovo požrtvovalno nesebično delo. Novemu odboru s predsednikom Lovrom Potočnikom na čelu je čestital k izvolitvi >in izrazil željo, naj bi dal ta občni zbor vsem novih moči in navdušenja za nadaljnje prizadevanje v korist društva in vsega našega življa. Ob tej priložnosti je poudaril, da je bodočnost našega ljudstva, naše samobitnosti in našega obstoja v zdravih koreninah, to je v zdravih in krepkih prosvetnih društvih na našem podeželju. Pri tem je potrebna dobra volja vsakega posameznika, ki z osebnim prizadevanjem in s podporo domačega društva doprinese svoj delež v boju za vsakega našega človeka, za vsako našo družino. Zato bo utrjevanju društev tudi naša osrednja prosvetna organizacija posvetila v bodoče še več pažnje, vendar je za izvedbo tega načrta premalo samo sklep odbora, marveč je potrebna podpora vseh naših društev. koledar Petek, 24. januar: Timotej Sobota, 25. januar: Spr. Pavla Nedelja, 26. januar: Polikarp Ponedeljek, 27. januar: Janez Torek, 28. januar: Peter Sreda, 29. januar: Frančišek Četrtek, 30. januar: Martina Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje. | 24. januar 1969 Štev. 3 (1387) — 5 ■v Ze danes oblikujejo „hišo prihodnosti^ Bodo naši potomci prebivali v kleteh ali v celicah, visečih nad pokrajinami in morji! Bodo njihove hiše podobne jajcem, kockam ali školjkam! To niso nesmiselna vprašanja. Precej jih je, ki se z njimi resno ukvarjajo. Hiša, dom, je skupni pojem vsega človeštva od najstarejših časov. Toda že nekaj časa in plah, brez človeka, ki bi ga ljubil... Morda jo je °bšel takrat resnično tisti globoki strah, morda ji je ležal 5c"no na srcu kakor nerazumljiva senca in se je zdaj do-^'slila nanj in ga je razumela ... Natanko je zdaj slišala, ^ai se je glasilo tisto noč iz daljave, kaj je ječalo iz teme, 0 se je ponoči prebudila in je strahoma poslušala. Zasto-je iz teme, poklicalo jo je s plašnim in prosečim gla-Sorn- »Zakaj ste me spodili, mati? Zakaj ste me ostavili s°!T!egQ v neznani hiši, med neznanimi ljudmi?" In zakričalo je, zaklicalo je pritajeno, kakor pod odejo, z glasom polnim groze: »Mati!” — Tako je bilo takrat in je bilo še zmerom, ječalo in prosilo je še zmerom iz daljave ... Francki so oslabele oči, od solza in od dela; nosila je naočnike, a tudi z naočniki je videla malo in ni mogla več veliko šivati; pri luči jo je skelelo, kakor da bi ji žgali oči z vročim železom. Zaslužila je samo še davjsef krajcarjev na dan; ker je šivala slabo, ji ni dal krojač naposled nič dela več; poleti se je vdinjala pri kmetu in je delala na polju, pozimi je krpala siromakom s klanca, ali to delo je bilo večidel zastonj; časih je krpala perilo ljudem iz trga, toda tudi to je bilo zmerom bolj redko, ljudje so si menda pričeli krpati sami. Počasi se je vršilo vse to, komaj se je zavedala sama, kako je šlo počasi navzdol, v golo, surovo beraštvo, ali poznalo se je na obrazu in na životu, ki je bil ves sključen, kakor da bi ji bilo šestdeset let. Za zagrinalom je umirala mati, umirala je leto dni. Ležala je tiho in nekoč je umrlo, ko ni bilo nikogar v izbi in je bil zunaj blaten, deževen dan. Francka je zagrnila okna s temnimi rutami, prišle so sosede in so napravile oder. Nihče ni jokal, pusto, tiho in žalostno je bilo v mrtvaški izbi, pusto in žalostno kakor zunaj. Za pogrebom je šlo por žensk z velikimi, raztrganimi dežniki; hitro so stopali pogrebci po klancu dol, mudilo se jim je, da bi prišli iz dežja, v cerkev. Zvonilo je z malim zvonom; komaj se je slišalo, samo časih je zastokalo nenavadno, kakor da bi bilo plat zvona na malem ubitem zvoncu. Ko se je Francka vrnila od pogreba in je pospravljala materino posteljo, je našla v nogavici goldinar. Zadnji je bil in mati ga je skrivala skrbno; imela ga je pod zglavjem in je časih tipala s tresočo roko, če se ni izgubili. Gorak je bil in ves obdrgnjen, tako da se ni več poznala cesarjeva podoba. Trudna je bila in bolna; sedela je za mizo; mala Francka, ki je hodila v šolo že drugo leto, je stala pred njo s kosom belega kruha v roki. Na okna so trkale deževne kaplje, izba je bila prazna in tiha. »Zdaj sva sami, Francka!" In Francka je položila kruh na mizo in je zajokala, sama ni vedela zakaj. Zvečer je prišel čevljar, prinesel je hlebec kruha, mesa in steklenico žganja. »Mihovka, če nas niste vabili, se pa povabimo sami. Še nikoli nisem doživel pogreba, da ne bi pil; to je zraven glavna stvar. Mrlič v grob, pogrebec v krčmo, tako se spodobi." Malo pijan je že bil, tudi postaral se je že, košate obrvi so mu osivele. Prišli so pogrebci, siromaki s klanca. Ob zadnjem času jih je mnogo pomrlo, ali v njih Izbe so se preselili drugi — tako je šlo neprestano: iz trga na klanec, s klanca v grob. Pred letom dni je nehala delati opekarnica v dolini in kaj-žarji, ki so živeli od nje, so bili berači. Prej so delali samo poleti in ob lepem vremenu, toda zima je že tako prešla, ob suhem kruhu, ob koruznem močniku. Zdaj ni bilo več ne suhega kruha ne koruznega močnika. Mnogo se jih je izselilo na tuje, nekateri, bolj slabotni in bolj obupani, večidel pijanci, so se preselili na klanec in so čakali konca. »No, Mihovka," je dejal čevljar, ko so pili in jedli. »Kako pa je s študentom?" Francka se je ozrla nanj, kakor da bi ga prosila usmiljenja. »Ali pojde še naprej, ali se vrne domov?" V Francki se je vzdignilo, velika moč se je izlila v njeno drobno telo. »Pojde! Pojde!... Če vsi pozabijo nanj, pa bom hodila od hiše do hiše! Samo še eno leto, je dejal, potem pa 6 _ Štev. 3 (1387) 24. januar 1969 m m i i Obisk pri bolniku Koliko časa smem ostati pri njem? O čem naj z njim govorimi Kakšno darilo naj mu prinesenif Prav gotovo so bila to vprašanja, ki ste si jih zastavili pred obiskom bolnega sorodnika, znanca ali prijatelja. Obisk naj bolnika razveseli, ga opogumi, ne pa da ga živčno vznemiri in spravi v slabo voljo, kot se to dogaja. Na žalost vedo sestre in zdravniki vse preveč primerov, da se bolnikovo zdravstveno stanje po obisku poslabša. Bolniki so posebno občutljivi, zato moramo biti še bolj pozorni in premisliti vse izgovorjene besede. Pokažite bolniku, da ste prišli k njemu radi in da vam ta obisk ni neka neprijetna obveznost. Ne ostanite predolgo. — V bolnicah so ure obiskov določene. Držite se teh. Prav po- gosto se dogaja, da obkolijo bolnikovo poste-si sorodniki in še znanci in prijatelji. Ijo vsi sorodniki in še znanci in prijatelji. Že res, da je to velika pozornost, vendar bolnika tak številen obisk razburi. Skušal bo z vsakim govoriti in se zahvaljevati za obisk, s tem se bo pa preveč utrujal. Zato je priporočljivo, da bi se obiskovalci med seboj porazgovorili, kako bodo obiskovali bolnika. Več kot dveh ljudi naenkrat ni treba. Otroci naj raje ostanejo doma, vzemite jih s seboj samo na posebno bolnikovo željo. Darilo. — Rože vedno razveseljujejo. Ne smemo pa pozabiti, da je v bolnici odmerjen vsakemu bolniku le majhen prostor, zato naj bo šopek majhen. Tudi dehteti ne sme preveč. 30 do 40 °/o vseh bolnikov mora uživati dietno hrano, zato se bomo prej pozanimali pri bolniški sestri, kaj bi mu smeli prinesti. Ni pa potrebno, da bolniku nosimo razne slaščice, pijače ali drugo hrano. Če obiščemo žensko osebo, se bo ta morda razveselila stekleničke kolonjske vode ali lepega robčka. Mlajše dekle bi bilo veselo modnega časopisa. Knjige, ki jih prinesemo v bolnico, naj ne bodo razburljive ali grozotne. Igračke, ki smo jih namenili bolnemu otroku, naj bodo iz takega materiala, da se bodo dale lepo umiti. Če je medvedek iz blaga še tako ljubek, ne bo pravi prijateljček, če bo ves zaprašen in umazan. Slaščice, ki smo jih namenili otroku, izročimo sestri, ki mu jih bo dajala odmerjeno količino. Otroci imajo le še premalo razvit občutek za mero in bi mu lahko z našimi dobrotami več škodovali kot koristili. Tokrat o divjadi V naših krajih love zajce, srne, jelene, divje koze pa 'tudi divje svinje, izmed divje perjadi pa race, gosi, fazane, jerebice, prepelice in kljunaše. Divjačina vsebuje v splošnem manj maščobe kakor meso domačih živali, bogatejša je z dišavnimi snovmi, zato je okusna in vzbuja tek. Velja za lahko prebavljivo, kar pa je seveda odvisno tudi od priprave. Če ji dodamo slanino in obilo masti, obilo ostrih dišav itd., jo spremenimo v težko prebavljivo jed, ki je samo za zdrave želodce, medtem ko sta na primer mlad zajec in mlada srna, naravno pečena, tudi za občutljivejše ljudi. Meso divjih živali pa mora za kuho prav dozoreti, da se zrahljajo mesna vlakna in razvijejo dišavne snovi. Mesna vlakna so namreč gostejša kot pri mesu domačih živali, ker jih ne prepletajo in obenem rahljajo maščobna vlakna. Najbolje dozori divjačina kar v koži ali v perju. Moramo pa ji odstraniti drobovino takoj po odstrelu. Visi naj na hladnem in zračnem prostoru. Zmrzniti ne sme, ker izgubi sicer precej svojega značilnega vonja in okusa. Če pa visi predolgo ali če nenado- Juha - da ali ne? Razgovor. — Že na poti k bolniku si zamislimo nekaj glavnih tem razgovora. Glavni govornik je navadno obiskovalec in ta mora zelo paziti, da ne vzbudi v bolniku občutek bolnega, osamljenega in odvečnega človeka. Ne pripovedujmo mu razburljivih novic, ne tolažimo ga preveč in ne vzdihujmo. Bolnikovo uho je posebno občutljivo za jadikave medklice, zato se jih bomo izognili. V njegovi prisotnosti ne govorite o njegovem zdravju z zdravnikom ali sestro. Če imate občutek, da bi se bolnik rad pogovoril o njegovi bolezni, ga poslušajte in mu skušajte pametno dokazati, da bo ozdravil in mu vlivajte voljo do življenja in ozdravljenja. Če opazimo v njegovi bližini starejšega o-samljenega bolnega človeka, ki nima nobenih obiskovalcev, mu posvetimo vsaj malce pozornosti. Seveda pa bodimo previdni, da mu ne vzbudimo občutka osamljenosti. Pri drugem To je odvisno od tega, kako jo pripravimo. Zlasti starejše gospodinje vedo, da nekoč brez juhe skoraj ni bilo kosila. Juho so pripravljali iz kosti ali z dodatkom mesa, dandanes pa pogosto uporabljamo jušne kocke. Toda te juhe imajo le malo kalorij — kakih 150 do 200, na dan pa potrebujemo 2500 do 3500 kalorij in torej tudi majhno hranilno vrednost, saj poln želodec še ni tudi sit želodec. Hranilno vrednost imajo samo goste juhe s krepko vsebino, se pravi z dodatki: opečenim kruhom, cmoki, krompirjem, jajci, rezanci in zelenjavo. Take nasitljive, krepke juhe pa so lahko tudi poglavitna jed. Razen tega pridejo v poštev kot dietna hrana za bolnike. Ker se pri kuhanju uniči precej vitaminov, je prav, da ji, preden jo postavimo na mizo, dodamo sesekljanega peteršilja ali drobnjaka. Čeprav to pri nas še ni v navadi, so nekatere juhe zjutraj prav koristne. To so juhe, ki jih napravimo s pšeničnim in koruznim zdrobom ali moko, ovsenimi kosmiči, kašo, in ki ne le nasitijo, temveč vsebujejo tudi važne hranljive snovi. Če bi take juhe ponudili zjutraj namesto kave in kruha, bi to koristilo zlasti otrokom in ljudem, ki opravljajo težaško delo. ma pritisne južno vreme, se začne kvariti in je lahko škodljiva. Zelo okusna je divjačina zmehčana v kislem mleku. Po novejših kuharskih navodilih kvasimo 'le storo meso, ker kvaša izloči precej hranljivih snovi iz mesa in jih nekaj odpade, čeprav kvašo porabimo. Preden denemo meso v kvašo ali ga pripravimo za kuhanje, ga ne peremo, ampak ga samo dobro zbrišemo s čistimi krpami. Podplufo kri ob strelu kolikor mogoče iztisnemo, ker sicer meso na teh mestih rado pogreni. Grenko meso ima tudi upehana divjačina. V zanke ujete živali in potem zaklane ali ustreljene imajo podpluto glavo: kri je odtekla in je tako meso temno in neokusno. Zajca oderemo ponavadi doma. Obesimo ga za zadnji nogi na dva žeblja. Na notranji strani nog naredimo do členka zarezo, potem snamemo rep, potegnemo kožo z zadnjih nog proti glavi. Pomagamo si z ostrim nožem, prednji nogi odrežemo pri prvem pregibu, potegnemo kožo čez pleča, odrežemo še uhlje in potegnemo kožo tudi čez glavo. Če nismo drobovine že prej odvzeli, naredimo na zadnji strani dolgovato zarezo in jo potegne iz trebušne votline. Z mesa obrežemo še tanko kožico, preden ga denemo kuhati ali peči. Uležano divjo perutnino očistimo kot domačo. Če predolgo visi, dobi neprijeten duh, perje samo odlefava, koža je zelenkasta. Taka perutnina ni užitna. Divjačino pripravljamo na posebne načine. Lahko pa meso pečemo kot navadne pe- Drobni nasveti ■ Mleko je odličen konservator. Če nimate hladilnika, boste obdržali meso sveže tudi 12 ur, če ga boste prelile z mlekom in postavile v najbolj hladen stanovanjski prostor. Nič hudega ni, če se mleko skisa. Tik pred uporabo vzemite meso iz mleka in ga dobro otrite v suho krpo. Prav to velja tudi za jetra. ■ Posode, v kateri boste pekle palačinke, ne smete umivati tik pred uporabo. V popolnoma suho posodo denite žlico olja, in šele ko se le-to segreje, vlijte testo za prvo palačinko nanj. ■ Moko in hladno mleko dobro premešajte in šele potem dodajte rumenjak, sladkor in sol, kadar pečete palačinke. Tako se moka ne bo sprijela v grudice. ■ Rdeč korenček je najboljše sred- stvo za obarvanje juhe! Košček korenčka sesekljajte na drobne koščke in pražite na lul sv< ne' ka ne: sti toliko časa na olju, da lepo porumeni in spusti na maščobi barvo. Potem vse skupaj vlijte v juho, ki bo takoj obarvana lepo zlato rumeno. ■ Mlinček za poper ni dragocenost in ga mora imeti vsaka gospodinja. Poper v zrnu bolje diši, in če ga zmeljemo tik pred uporabo, bomo imeli več od njega kot od tistega, ki so ga zmleli že v tovarni. Kako negujete preproge Preproge imajo mnogo sovražnikov: prah, madeže, molje, proti katerim jih moramo braniti. Vedeti pa je treba tole: uporaba škoduje preprogam manj, kot neraba, ki je eden njihovih najhujših sovražnikov. Nobena preproga ni tako izpostavljena moljem kot tista, ki jo imate spravljeno „na varnem" in jo razvijete le ob slovesnih priložnostih. Vsakdanja, rabljena preproga si sčasoma pridobi trdnost inodpornost, ki je nerabljena nima. Ta varoval- na odpornost pa mora nastati na vsej površini in tudi ,.utrjeni" deli morajo biti enakomerno porazdeljeni. Zato je treba, če je le mogoče, preprogo od časa do časa obrniti tako, da se povsod enako izrabi. Za čiščenje uporabljajte v začetku, ko je preproga še nova, mehko metlico. Šele po nekaj tednih jo začnite čistiti s sesalcem, a ne pogosteje kot enkrat v štirinajstih dneh! Če čistite preprogo s sesalcem, odpade iztepanje, ki je prej škodljivo kot koristno. Če že preprogo iztepate, je nikar ne obešajte, temveč jo položite plosko na tla. Iztepači niso priporočljivi; uporabljajte raje prožno palico. Nikdar ne iztepajte preproge tako, da jo držite za rese. Če se temu ne morete izogniti, držite preprogo ob straneh. Pc de lil to l P i< čenke, naredimo iz njega galaže, ragujei sekanice, paštete in podobno. Prljubljena priloga k divjačini so razni cmoki, krompirjevi svaljki, kuhani in ocvrtii krompirjevi žganci, nadalje prisiljeno rdeče zelje z jabolki, brusnični ali ribezov kompot pa tudi kislo zelje, surovo ali dušeno. Kako odpravite madeže s preproge obisku ga razveselite z majhnim šopkom cvetja in z ljubeznivo besedo. Pripravite mu s tem nepopisno veselje, in kaj naj si še več želimo, kot osrečiti bližnjega, ki trpi. Najvažnejše pravilo je: madežev ne odpravljajte, če preproge prej popolnoma ne izprašite. Preprogo lahko operete, a paziti morate, da jo potem res dobro posušite. Če preproga ostane vlažna, začne tkivo polagoma razpadati. Za pranje uporabljajte ista sredstva kot za pranje volne. Pripravite si dve vedri in dve veliki gobi. Ovlažite preprogo brez drgnjenja, da se madeži počasi omehčajo in raztope; z isto gobo popijte odvečno peno. Nato uporabite drugo gobo in mlačno, mehko vodo. Kolikor je mogoče, osušite z gobo, potem pa še s suhimi krpami. Končno lahko uporabite ventilator ali pa pihajte s sesalcem za prah, sicer posušite na vetru. da bode skrbel sam zase. Učil bo druge, glejte, zato ker je I priden in pameten .. ." Čevljar je stresel z glavo. „Kaj tako govorite? Saj sem vedel — kako pojde s klanca študirat? Drugi ljudje bodo skrbeli zanj — lepo bi bilol Kaj takega se ni zgodilo še nikoli. Ljudje skrbe zase, prav imajo. Ni njih dolžnost, da bi se brigali za druge. Kdor sedi na gorkem, naj hvali Boga, pa naj se ne briga za tiste, ki so zunaj in pozebajo ... Pozobali bodo nanj, sem dejal, in res so pozabili nanj, še sam nisem mislil, da bodo pozabili tako hitro... Mihovka, kdor nima krepkih plečet, naj se ne zanaša na druge in naj si ne naprti bremena, ki ga nositi ne more... Fant se bo izgubil, še prej, nego bi se izgubil na klancu... Tako nam je vsem prisojeno, tako se bo zgodilo." Pisar, ki je bil prišel pogledat in je sedel na postelji, se je razjezil. .Greh je tako govorjenje. Če mislite, da je tako, ohranite zase! Ali bi bili veseli, če bi vam jaz rekel, da boste poginili pijani v jarku? In mogoče je, da se tako zgodi.” Čevljar se ni razsrdil in je odgovoril mirno: »Nič bi ne bil vesel in tudi žalosten ne, če bi mi povedali kaj takega. Kor je človeku prisojeno." Tesno je bilo vsem in pisar je molčal. Tudi on se je bil zelo postaral, v dve gubi je bil sključen, dolgi, špičasti obraz je bil ves preprežen z drobnimi gubicami. Brigal se je jako za Lojzeta, ker se je ukvarjal s tihim upanjem, da bi dal šolat tudi svojega sina; samo bolelo ga je, da se mu je sin tako slabo učil, dasi ga je poučaval doma ter mu pripovedoval o prelepem življenju v mestu, da bi mu zbudil hrepenenje po šoli; sin pa je poslušal razmišljen in je sanjal rajši o gozdu, o vevericah, ki je plezal za njimi po hrapavih smrekovih deblih, o razbojnikih, o vojakih in Indijancih, ki jih je videl naslikane na očetovih knjigah. Očetu je bilo težko in zavidal je Mihovko, ki je imela drugačnega sina. »Kako — zdaj je v tretji šoli?” »V tretji!" je odgovorila Mihovka in nekoliko ponosa se je zasvetilo na obrazu. Ob istem hipu pa se je spomnila nanj, kakor ga je videla poslednjikrat, pred tremi meseci, ko se je vračal v mesto z božičnih počitnic; ponos je izginil in bolečina se je zarezala v srce. »V tretji šoli!' je ponavljal pisar. »No, še pet let, pa bo že v lemenatu. Kako mine pet let, človek bi si ne mislili — Glejte, koliko je tega, odkar je šel Mihov v svet?... Šest let bo že, in zdi se človeku, kakor da je bilo danes. Ali nič ne piše?" »Nič ne!" je odgovorila Francka. Pisar se je zamislil. Tako je šel Mihov v svet in nič ne piše, morda se mu godi dobro, morda je na vse pozabil. Otresel se je morda, kakor da bi nikoli ne bil živel na klancu; kakor da bi bil rojen šele tisto uro, ko je sedel v železniški voz ter se odpeljal ven v veliki svet. Kakor tiho obžalovanje je obšlo pisarja — ven v veliki svet! Zdaj je prepozno, zdaj se že odpira grob pred nogami, zaklenjene so mu že vse duri, da bi pobegnil... Obžalovanje je bilo tiho, hipno, komaj je motilo vdanost, ki je bila legla že zdavnaj v srce in ki mu je bila podarila mir, kakršnega ni užival nihče na klancu. »Naj bi bil ostal na klancu!" se je oglasil čevljar. »Nič ne piše — seveda ne piše! Kaj vam bo pisal za denar? Nič ne piše, zato ker ga je sram. Ko bi vam imel pisati kaj dobrega, bi se bil oglasil že zdavnaj. Tako pa molči in ... no, mene ne briga, kaj počne, ampak na klancu naj bi bil ostal. Vsak večer je imel svoje žganje, pa naj bi bil s tem zadovoljen. Umrl bi v miru, tako pa se je šel na stara leta vlačit po svetu, ko mu ni bilo treba ... Pijte, Mihovka, in ne bodite žalostni zaradi tega! Še se gode čudeži na svetu." Izgovoril je zadnje besede samo iz sočutja, ko je videl njen prepadli obraz. »In Tone se tudi nič ne oglasi?" je prašal pisar. »Tudi nič!" Umolknili so za trenutek vsi — rane so bile povsodr kamor se je beseda dotaknila. 'Plisar je poizkušal spraviti; razgovor na druge stvari, toda- v družbi ni bilo veselja, vsi so gledali zamišljeno — sosed je poznal bolečino sosedovo in molčali so. Le čevljar je izpregovoril časih bolj razposajeno, toda njegova razposajenost je bila grenka in strupena. Tudi žganja je bilo premalo, in ko so sedeli nekaj časa pred prazno steklenico, se je molče poslovil, drugi so odhajali za njim. Pri durih se je čevljar okrenil in je dejal Francki z mirnim, malo osornim glasom. »Če jutri ne boste imeli kruha, le pridite k moji ženi!" Zaprl je duri in šel. Komaj so utihnili zunaj poslednji koraki, komaj je legi0 na njeno srce težka samota, so prišle z veliko silo vse tisf® misli, polne groze in bolečine, ki so čez dan časih malo zadremale, ali ki so kljuvale v polsnu neprestano in so kljuvale celo, kadar je šumelo naokoli od smeha in veseleg® govorjenja in kadar je govorila naglas, da bi jih udušil®-Neprestano so kljuvale, so trkale na srce s koščeno roko in se niso usmilile nikoli, niso zaspale. Kadar pa je prišle* samota, so se oglasile s kričečimi glasovi, so se je oklenil® od vseh strani in niso izpustile. Bolj glasna je bila samot® nego šum ljudi, bolj strašni so bili obrazi, ki so gledali n 0-njo, nego bi bili obrazi hudobnih ljudi, ki bi jih lahko prijela, lahko prosila, ki bi lahko pokleknila prednje in bi s® morda usmilili; težje so bile pesti, ki so jo bile v obraz i® na prsi in jih ni videla, se ni mogla umakniti, ni mogl® prositi. »Usmilite se, ljudje božji, kaj sem vam storila, d® me bijete? Usmilite se, ljudje božji, kaj so vam storili moj' otroci, ki so tako slabi in plahi, da se ne morejo branit'' da še prositi ne morejo? (Nadaljevanje v prihodnji številki) ] ie, :ni ■ti, če ot > L C J, iti si 3' J' in o 3l a e I- i' a 1. o a 0 a 0 n 3 3 1 ir Freddie je stal na obali in gledal na morje: nekoliko bolj proč je bila luka. Naenkrat je začutil roko na svoji rami. Otrdel je, ko je zaslišal neprijeten glas: — Glej no, kdo je tukaj! Freddie Peli. Kaj pa te je prineslo? Kako, da si nenadoma zapustil Sarasoto? — Izgini, vohljač! — se je s stisnjenimi zobmi Freddie obregnil obenj. — Zakaj pa tako s prijateljem? ! Poslušaj me, Freddie! Šef bi rad vedel, kako ti je uspelo zbežati s tolikšnim plenom zapestnic, diaman-, tov... potem, ko si ji razbil glavo! Naslednjega dne sta se z Luizo odpeljala s čolnom na izlet. Ko sta našla primeren kraj za kopanje, je Freddie takoj poskusil s poljubom. Rahlo se mu je izmaknila. — Ne, prosim te; povsod hodi za menoj. Ali vidiš tole? To so podpludbe od sinoči. Drznil si je celo reči, da sem ga prevarala. In to on, Freddie. Ubila ga bom, če me bo spet pretepel. Če ne bom tega storila, potem bo on mene! Freddie je malo okleval, nato pa potegnil revolver iz žepa in ga ji ponudil: — Vzemi, koristil ti bo, samo na petelina pritisneš ... ; LARRY HOLDEN ljubezenska pustolovščina Uboga gospa De Long! — je rekel Kiley in spremenil glas. — Ubil si jo! Včeraj je umrla. — Izgini! — je jezno ponovil Freddie. — Tri dni ste me zasliševali, nato pa ste me morali izpustiti. Kaj Se hočete od mene? Freddie je gledal, kako se je policist oddaljeval. Ali je bil sam kriv, co je moral tisti trapi, gospe De Long Razbiti glavo? Tega prav gotovo ni Jelel. Sicer pa ji je bil privržen tistih jjest mesecev, ko je bil njen šofer... Zal, tisto noč ni vzela uspavalnega Praška, zato se je zbudila in začela kričati kot sirena ... Vendar zdaj ne more nazaj. Sicer pa, saj niso imeli nobenih dokazov proti njemu. Ves plen je v Fort Myesu, kjer bo tudi ostal, dokler se zadeva ne bo polegla. Še sreča, da ima poleg nakita tudi 50.000 dolarjev, za katere policija niti ne ve. Ves mračen je opazoval jahto, ki se je naglo bližala. Videl je, da se dve osebi ob krmilu prepirata. Ko je že mislil, da bo prišlo do karambola, je tista manjša oseba treščila z nekim Predmetom krmarja po glavi. Jahta Ju zmanjšala brzino in se polagoma Približevala obali. — Pomagajte mi! — je vzkliknilo 'dekle. — Ne morem sama! — Vrzite mi vrv! Bila je plavolaska in lepa. Ko je Privezala jahto, se je Freddie z enim skokom znašel pri dekletu; na palubi je ležal moški. — Ali je pijan? „ •— Da... — je odgovorila. — Pije. pije in to je vse! „ — Pustite ga, kjer je. Prav mu Je> zakaj pa je nadlegoval tako lepo bitje. . Ko je bilo treba stopiti na obalo, Jo je objel in ji pomagal dol. — Pribite, draga, bova nekaj popila. •— Hvala, saj ravno to mi manjka! .^este... ime mi je Luisa. Ne vem, kako naj se vam zahvalim ... je začela, vendar je takoj umolknila in s Prestrašenim glasom zavpila: — Poglejte! Ozrl se je v smer, ki jo je kazala: To je običajen krokodil, je nekam hladnokrvno odgovoril. — Potujejo Po reki zaradi dežja. ■— Zoprni so, ali ne? — je rekla. Če bo šel kateri za nama, bom ■streljal, je dejal, kar mirni bodite! Spotoma sta se pogovarjala o nje-nem možu, ki je živel na račun nje-nega denarja in bil vedno pijan. Namerava se ločiti. Toda Ernie, njen mož, trdi, da jo ima rad in da bi morda pristal na ločitev, če bi mu dala 30.000 dolarjev ... Ko jo je povabil na večerjo, je žejo rada privolila. Kasneje mu je predlagala, naj se malo sprehodita, kar pa ga ni ravno preveč navdušilo . . . Miški je na krokodila. Ko je končno sklenil, da jo poljubi, ga je ona pro-ma, naj jo pusti in spremi do jahte, Ker je preveč razburjena, v Ko se je vračal v hotel, si je veselo ?yižgal, toda ko je zagledal Rileya, Ie postal kar nekako živčen. ~~ Čestitam, Freddie. Lepa dekli-cu! Le kje ti jo je uspelo ujeti. Fred-a,e,ga jc samo pogledal in je šel na-Pfej- Pred Rileyem se bo moral pariti. Toda, čes teden dni je bil Henri še vedno živ. Freddijevo razburjenje je doseglo vrhunec. Vsak dan se je srečaval z Luizo; hodila sta na izlete in se poljubovala. Luiza je bila zelo vznemirjena in zaljubljena, toda na petelina še ni pritisnila ... Čez osem dni je Freddie sklenil, da bo prevzel pobudo. Skril se je in čakal, da bo prišel Ernie iz bara, dobro natreskan. Previdno ga bo zasledoval, skrivajoč se v senci palm. Izbral je že kraj, kjer ga bo ubil, oziroma, kjer ga bo pahnil v morje. Nihče ne bo posumil v umor. Kajti, ljubi bog, pijan človek kaj lahko pade v morje. Bila sta blizu tistega kraja, ko se je pojavil Riley: — Freddie, je dejal, pa menda le ne nameravaš pahniti pijanega moškega v morje? Morda pa bi bilo bolje, če bi bil tiho in te prijel pri zločinu? — Ti prekleti vohljač, jaz nimam nobenega namena, je odgovarjal Freddie. — Že prav, če ti praviš, vendar dovoli, da se ti priključim in te spremim do hotela. Veš, dolgočasi me, ker sem vedno sam ... — Samo izvoli, počaščen bom, če se bom sprehajal s teboj. Freddie je skoval boljši načrt. Obenem bo likvidiral Ernieja in Rileya. Policista bo kresnil po glavi, nato pa mu bo vzel revolver... Nato bo streljal vanj! Druga krogla bo za Ernieja. — Policist umorjen, ko je aretiral pijanca! To so stvari, ki se dogajajo vsak dan, zato ne bi bil nihče presenečen. Naslednjega dne je ves vesel čakal Luizo. Izdelal je načrt, in se počutil varnega. Toda, moral je malo počakati, kajti naglica bi lahko vse uničila ... Ko je zagledal Luizo, kako se mu približuje z motornim čolnom, je stekel, da bi se ji pridružil. Ko je prišel na pol poti, je zagledal Ernieja stoječega v čolnu, kako ga je vztrajno opazoval. V rokah je držal dvocevko. — Le pridi, če hočeš, da te ustrelim! Pridi, peljali se bomo skupaj s čolnom po reki! Freddie ga je ves paraliziran gledal. Slišal je Luizo. Kako prestrašeno vrešči. Ko je stopil v čoln, je Ernie ukazal Luizi, naj odpelje. Peljali so se po reki vse do nekega osamljenega kraja. Tam ji je ukazal, naj ustavi. Dvignil je puško in jima ukazal, naj izstopita. Nato je vzel tudi kos vrvi. Freddie je podzavestno segel pod srajco, kjer je imel revolver, tedaj pa se je spomnil, da ga je dal Luizi. Ko sta stopila na plažo, je začutil, da mu nogi klecata; kakšnih trideset metrov stran so se sončili krokodili. — Kaže, da ti niso všeč, ali ne? — je vprašal Ernie. Preostre zobe imajo, kajne? Ha, ha! Tudi meni niso všeč zapeljivci, ki mi hočejo ukrasti ženo! Luiza se ni mogla niti premakniti. Ernie ji je vrgel vrv dvignil puško in ji ukazal: — Priveži ga k tisti palmi! Ves prestrašen Freddie ni mogel zbrati toliko moči, da bi se uprl. Počasi se je bližal drevesu, nakar je Luiza začela z drhtečimi rokami zavezovati vrv okoli njegovega telesa. — Zdaj je prav! Krokodili te bodo počasi zobali, začeli bodo pri prsih ... Ne boš mogel več dvoriti tujim ženskam! — Ne! Prosim te, Ernie, nikar ga ne puščaj. Prosim te, tiste živali ga bodo požrle! Vse ti bom dala, kar hočeš, dobil boš tistih 30.000 dolarjev, toda nikar ne pusti Freddija tukaj! — je vpila Luiza. — Ne, ne potrebujem več. tvojega denarja, posebno pa ne ženinega denarja. — Počakaj, — je zdaj kričal Freddie, — jaz ti bom dal denar, samo izpusti me! — Od kod pa tebi denar? Reva, s čim bi se rad odkupil? — Imam denar, prisegam, imam 50.000 dolarjev ... — Ali bi me rad premotil?! Ali ni dovolj, da si mi zapeljal ženo. Pridi, Luiza, pojdi v čoln. — Ne! — je kričal Freddie. — Verjemi, imama denar! Povedal ti bom, kje ga boš našel. Je v blagajni v Ford Myersu. Ključ sem poslal na svoj naslov v banko na Floridi. Potrdilo boš našel v moji denarnici, samo poglej . .. Naenkrat je onemel. Ernie je povesil puško, Riley je počasi stopil iz skrivališča med oleandri. Njegov obraz ni kazal nobenega presenečenja. — Pojdiva, Freddie, v celico smrti! Tam bova skupaj popila zadnji kozarček ... Uboga gospa De Long! Lahko bi ji prizanesel. Nato pa se je obrnil k Luizi in Erniju: — Prav lepa hvala. Nisem mislil, da bom moral nekega dne prositi za pomoč zasebnega detektiva in tako dobiti priznanje ter dokaze zoper takšnega zločinca. Šef je ukazal, naj ga izpustimo, ker ni bilo nobenega dokaza. Če bosta prišla v Sarasoto, nas obišči-ta. Šef se vama bo prav rad zahvalil. Vklenil je Freddija. Počasi so šli po ozki stezici proti glavni cesti, kjer je čakal policijski avtomobil. anekdote Španski violinist Pablo de Sarasate, katerega ciganske viže so še dandanašnji paradni kosi mnogih virtuozov, je nekoč sredi koncerta prekinil igranje in nahrulil žensko v prvi vrsti: „Kako naj igram v šestosminskem taktu, če se pa vi pahljate v dvočetrtinskem!" OOO Kljub ostrim in sijajnim parlamentarnim spopadom so tudi laburisti imeli Churchilla radi. Ko so po vojni koservativci izgubili na volitvah, je takole podražil laburističnega ministra Shin-wella: ,.Dokler je bil minister proizvodnje, nismo imeli premoga. Zdaj, ko je minister za vojsko, upam da ne bomo imeli vojne." OOO Predsednik vlade je nekoč reorganiziral ministrske „stole" in vsi so pričakovali, da bo prav Churchill dobil vojno ministrstvo. Ko pa so v spodnjem domu prebrali sestav vlade, v kateri Churchilla sploh ni bilo, je ta sredi premišljujoče tišine na glas rekel: „To mora biti daktilografska napaka!" In z njim vred ves parlament v smeh. OOO Slovitega filozofa in politika sira Francisa Bacona je kraljica Elizabeta I. obiskala v njegovi podeželski hišici, ki si jo je postavil pred svojim hitrim političnim vzponom. „Kako pa, da ste si zgradili tako majhno hišo!" ga je vprašala. „Vaše veličanstvo je krivo," je odvrnil sir Francis, „ker me je napravilo prevelikega za to hišo." OOO Angleški politik Amery je hotel med prvo svetovno vojno k vojakom. Poslali so ga na Flamsko k polkovniku, ki je poslanca bolj hladno sprejel. „Kaj pa sploh znate pametnega!" ga je vprašal. „Ne vem... Upam, da bom znal izpolniti, kar mi boste veleli." Polkovnik ni upal, da bi bil mož — civilist — za kako vojaško rabo, vendar mu je dal neko knjigo z naročilom: „Tu imate odlično knjigo o neki deželi, ki jo je izdalo vojno ministrstvo. Pazljivo jo preštudirajte in mi pridite čez šest tednov poročat o njej." »Zanesljivo pridem," je odvrnil Amery, „to knjigo sem spisal v treh tednih; upam, da jo bom v šestih tudi prebral." Bilo je pozno zvečer in namenjen sem bil proti domu. Rosilo je in visoko sem si zavihal ovratnik plašča. Ko sta me ločili od doma le še dve cesti in majhen trg, se je nenadoma ulila ploha. Stopil sem pod obokan vhod neke hiše. Komaj sem se umaknil dežju, ko je pod isti obok prisopihal precej obilen mož srednjih let. Bilo je, kot bi mu bil nekdo za petami. »Bežite?" sem vprašal šaljivo. „Da,” je sopihal. Hlastno si je brisal čelo. »Kaj narobe s policijo?" sem vprašal v istem tonu. „Ne,” je rekel, »z mojo gospodinjo." „Kaj pa?" bi bil rad izvedel. »Hotela me je oskubiti," je mrko odgovoril. »Kako?" sem vprašal. »Previsoka stanarina, slaba hrana in premalo?" Zmajal je. »Nič tega. Če bi bilo kaj takega, je ne bi pobrisal kar tako na vrat na nos. Ne, hotela me je oskubiti, tako kot sem rekel." Prižgal sem si cigareto in se umaknil globlje pod obok, kajti zelo radodarno je bilo. Pogledal sem FERDINAND LANGEN Jakobček.' Dolge ure je grulila pred njegovo kletko. Ni si ga upala zaklati." »In ste ga zaklali vi,” sem domneval. Toda to je bil napačen sklep. Zgrožen je stopil za korak nazaj. »Saj ne morem ubiti niti muhe, kaj šele raco ..." je rekel z gnusom v glasu. »Torej še živi?" sem vprašal. Zaskrbljeno me je pogledal in zmajal z glavo. »Moja gospodinja ima še enega podnajemnika, študenta," je nadaljeval, »ki študira medicino. Ta je vedel, kako živali brez bolečin pomagati na oni svet. Za eno noč je vtaknil racmana v posodo z etrom. In zjutraj je bil racman tog in trd." Znova me je zaskrbljeno pogledal, jaz pa sem pokimal, češ saj čutim z vami. »Potem je gospodinja racmana oskubilo," je nadaljeval, »in ko je to opravila, ga je položila na okensko polico, da bi se zatopila v kuharsko knjigo. Medtem ko je proučevala recepte, je v kuhinji za seboj zaslišala tap, tap, tap... Razumete, kaj se je zgodilo?!" rdeče z belimi črticami obilnega moža in zamajal z glavo. Šaljivec, pa še kakšen sem si mislil. »Ne, prav nič se ne šalim," je uganil moje misli. »Nekaj vam bom povedal. Imate nemara cigareto zame?" Dal sem mu cigareto. Prižgal si jo je in videl sem, da se mu trese roka. »Mesec dni pred božičem," je začel, »mi je brat, ki živi na deželi, poslal racmana." »Lepo od njega," sem si drznil pripomniti. On pa je odločno zmajal z glavo. »Prvič ve, da sploh ne maram rac," je rekel, »in drugič," — nekajkrat je pogoltnil slino — »je bil še živ." »Kdo?" sem vprašal. »Racman, kajpada," je odgovoril. »Brat mi je poslal zavitek. Ko sem snel pokrov, je iz zavitka pri-racal racman, živ." Kar streslo ga je. »Kaj naj bi storil?" Skomignil sem z rameni. „No,” je nadaljeval," dal sem ga svoji gospodinji. To je še najbolje, kar človek lahko stori v takšnem primeru. Gospodinja je dala racmana v kletko in mu redno dajala pičo, ker ga je hotela spitati do božiča. Klicala ga je Jakob. To je moje ime, razumete." Pokimal sem. »Toda gospodinja se je v vseh dolgih tednih, ko ga je pitala, privadila nanj. Klicala ga je: ,Moj mali „Ne," sem rekel. „No," je rekel, »racman je bil od etra te omamljen. In pred odprtim oknom se je spet zdramil. In se je tap, tap, tap, tap, tap, sprehajal po kuhinji. Oskuben in najboljše volje. Ni bilo moč gledati!" »In kaj je storila gospodinja?" sem vprašal. »Saj sem že rekel," je nadaljeval, »da ni bilo moč gledati, kako se oskubeni, goli racman sprehaja po kuhinji. Zato mu je moja gospodinja spletla pulover. Lep pulover. Rdeč z belimi črticami. In potem je še dolgo živel." Odvrgel je ogorek. Videl sem, da je že malone pojenjalo deževati, in sem se hotel odpraviti. Toda mož me je zadržal. »Ko sem drevi prišel po stopnicah navzdol, sem videl, da moja gospodinja spet plete pulover," je rekel hlastno. „ln," sem vprašal. »Zame," je rekel še bolj hlastno, »rekla je, da je zame." »In bil je spet takšen rdeč," je rekel in se stresel, »rdeč, z belimi črticami." Vprašujoče sem ga pogledal. Za hip je molčal. Dež je čisto pojenjal. Tedaj pa je Iz moža, ki je stal poleg mene, planilo. »Zdaj veste. In jaz nočem, da bi me oskubili. Razumete! Obdržati hočem svoja krila!” In preden sem sploh mogel pomisliti na to, je iztegnil roke in okorno in štorasto odvihral okoli vogla. 1 o. GOSTOVANJE DUNAJSKE DRSALNE VEČKRATNI SVETOVNI PRVAK Smmevich 0anzer IN EVROPSKA PRVAKINJA Jngrid Wendl ter številne mednarodne zvezde na ledu v prekrasni reviji „K0 N FETI“ Režija: WILL PETTER - Glasba: ROBERT STOLZ od 6. do 16. februarja 1969 v Mestni hali v Celovcu REV J E Prodaja vstopmic: Koroški deželni potovalni urad, Celovec, Novi trg 2, telefon (0-42-22) 70-4-71 telex 042 465, in vsi potovalni uradi; v Jugoslaviji: ATLAS Zagreb, Generalturist Zagreb, Izletnik Celje, KOMPAS, Ljubljana Transport, Putnik, SAP Ljubljana, Transturist,TT Ljubljana. Avstrijski dogodki 0 Dolgovi iz državne pogodbe S podpisom državne pogodbe leta 1955 je Avstrija prevzela tudi določene gospodarske oziroma finančne obveznosti, ki so v zadnjih letih precej bremenile državni proračun. Tako so tozadevni izdatki v letu 1957 znašali nekaj več kot mjlijardo šilingov, leta 1958 pa celo več kot 1,6 milijarde šilingov. V naslednjih letih so se ta bremena vidno zmanjševala, kajti v letu 1965 je bilo potrebnih le še 594,6 milijona šilingov, leta 1966 samo 391,8 ter leta 1967 sploh le 189,6 milijona šilingov. V lanskoletnem proračunu je bilo v ta namen predvidenih 199,9 miljona šilingov, preostalih 150 milijonov pa bo razdeljenih na leta 1969 (54 milijonov), 1970 (70 milijonov) in 1971 (17 milijonov šilingov). 0 Kongresna dvorana v Beljaku Predvidoma letos jeseni bodo v Beljaku začeli graditi posebno kongresno dvorano, ki naj bi po dograditvi služila najrazličnejšim namenom — od kongresov in zborovanj mimo gledaliških in koncertnih prireditev do razstav in sprejemov. Osrednji del objekta bo velika dvorana, v kateri bo prostora za kakih 1200 oseb. Poleg tega pa bodo zgradili še štiri manjše dvorane, od katerih bo vsaka imela kakih 100 sedežev; zgrajene bodo tako, da jih bodo po potrebi lahko združili v eno veliko dvorano za 400 oseb. 0 Lani manj vina Po podatkih centralnega urada za statistiko je bilo lani v Avstriji pridelanega za 4,5 odstotka manj vina kot leta 1967. Lanski pridelek je znašal 2,477.241 hektolitrov, medtem ko je bilo leta 1967 pridelanega še 2,594.384 hektolitrov vina. C/J NOVICE I IZ 1 # Sejem „Moda 1969” Pod naslovom »Moda 1969“ je trenutno na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 14. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, izdelkov usnjarske predelovalne industrije in raznih modnih artiklov. Zaradi pomanjkanja razstavnega prostora sodelujejo na letošnjem sejmu le domači razstavljavci, in sicer je zastopanih 179 jugoslovanskih podjetij s področja modnega ustvarjanja, med temi 74 iz Slovenije. V okviru sejma prireja center za sodobno oblačenje modne revije v Festivalni dvorani. Sejem bo odprt še do nedelje. 0 Jubilej radenske slatine Letos obhaja svetovno znano zdravilišče Slatina Radenci stoletni jubilej, kajti pred sto leti so iz Radenc poslali na trg prve steklenice mineralne vode, ki si je kmalu pridobila sloves blizu in daleč. Jubilej zdravilišča bodo med drugim počastili tudi s tem, da bodo ob stoletnici poslali na trg že okoli 100 milijonov litrov te iskane vode. Sicer pa se v Radencih močno trudijo za modernizacijo obrata in je nova sodobna polnilnica v Boračevi že lani povečala zmogljivost na več kot 70 milijonov litrov slatine. 0 Prometne nesreče opominjajo Prejšnji teden so v Sloveniji zabeležili 92 hujših prometnih nesreč, pri katerih je 5 ljudi zgubilo življenje, 28 oseb je bilo huje poškodovanih, nadaljnjih 70 pa se jih je ranilo laže. Od 1. januarja naprej ie bilo že 219 prometnih nesreč; enajst oseb se je ponesrečilo smrtno, 72 jih je bilo huje in 149 laže ranjenih, medtem ko so materialno škodo ocenili na skupno 1,161.500 din. 1. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov): 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih — 11.00 Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncert — 13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poročila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15.00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 17.30 Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli in slišali. Sobota, 25. 1.: 6.09 Vesele melodije — 9.00 Smeh sodi k oliki — 13.00 Srečanje z Avstrijo — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Avstrijska literatura danes — 15.00 Orkestralni koncert — 16.30 V žarišču — 17.10 Ex libris — 18.00 Domovina Avstrija —• 20.00 Portret — 21.00 Orkestralna panorama — 22.10 Jazz — 22.45 Resni pesniki enkrat drugače — 23.10 Majhna nočna glasba. Nedelja, 26. 1.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Teden dni svetovnih dogodkov — 9.10 Satirična oddaja — 11.00 Iz gledališča — 11.15 Velika simfonija — 13.30 Stališče — 13.45 Operni koncert — 15.00 Ljubite klasiko — 16.30 Žene Evrope — 17.05 Magazin znanosti — 18.00 Veselo petje, veselo igranje — 19.10 Mojstri tričetrtinskega takta — 20.00 Orkestralni koncert — 22.50 Moderna pesem — 23.10 Glasba z Dunaja. Ponedeljek, 27. 1.: 6.05 Odkrito povedano — 6.08 Agrarna politika — 6.13 Vesele melodije — 13.45 Avstrijska pripovedka — 17.10 Mednarodna radijska univerza — 17.30 Mladinska redakcija — 19.35 Začetki visokošolske reforme — 20.00 Evropski koncert — 21.00 Glasbeni feljton — 21.30 čas v katerem živimo — 22.10 Znanje časa — 22.45 Medicinsko mesečno poročilo — 23.10 Sodobna glasba. Torek, 28. 1.: 6.05 Preden odidete — 6.12 Vesele melodije — 13.45 Esej — 17.10 Raziskovalci na obisku — 19.35 Pogled v glasbene revije — 19.45 Pesmi in balade — 20.00 Spectrum Austriae — 21.00 Prizor — 21.30 Klavirsko delo Franza Schuberta — 23.20 Studio nove glasbe. Sreda, 29. I.r 6.05 Odkrito povedano — 6.09 Vesele melodije — 13.45 Tuji pripovedniki — 17.10 Družina kot faktor socializacije — 17.30 Mladinska redakcija — 19.35 Življenje s knjigami — 20.00 Carl Orff — 22.10 Kriminalna igra — 23.10 Sodobna glasba. četrtek, 30. I.t 6.05 Preden odidete — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.12 Vesele melodije — 13.45 Pot v vojnih časih — 17.30 Raziskovalno delo visokih šol — 19.35 Kulturno-politične perspektive — 19.45 šansoni — 20.00 Bodočnost od včeraj — 21.00 Sona-tina — 21.15 V žarišču — 22.10 Srečanje v pogovoru — 22.30 Kraljica instrumentov — 23.10 Avstrijska glasba dvajsetega stoletja. Petek, 31. I.r 6.05 Nobeden ne bo zmagal — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.13 Vesele melodije — 13.45 Vesela pripovedka — 17.10 Pomembni znanstveniki — 17.30 Mladinska redakcija — 19.35 Veliki nemški romani — 20.00 Glasbena veseloigra — 21.15 Glasbene šarade — 22.10 Kriminalna igra — 23.10 Glasba z Dunaja. REGIONALNI PROGRAM Poročila: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00, 20.00, 22.00, 23.00. Dnevno oddaje (razen sobote, nedelje In praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 1200 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo — 14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16 00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 šport — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda. Sobota, 25. 1.: 5.05 Pihalna godba za začetek dneva — 5.50 Obvestila za kmetijske delavce — 7.55 Naš hišni vrt — 8.20 Priljubljene melodije — 10.05 Claude Debussy — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.20 Za prijatelje zborovske glasbe — 15.30 Koncert po željah — 17.10 Mi igramo — 18,00 Za delovno ženo — 18.40 Koroški profili — 20.10 Žurnal za tri groše — 21.00 Zveneča Avstrija — 22.25 Plesna glasba po naročilu. Nedelja 26. 1.: 7.35 Glasbeni mozaik — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Veliki nedeljski zabavni koncert — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.25 Glasbeni desert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert po željah — 16 00 Otroška ura — 16.30 To je moja Avstrija — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.30 Koroški portret — 18.45 Pridite in zapojte — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgled — 20.10 ..Majhna laž", glasbena veseloigra. Ponedeljek, 27. 1.: 5.05 Začetek dneva s pihalno godbo — 9.30 Dom in šola — 10.15 Balade in romance — 11.00 Kaj prepevajo otroci o živalih — 13.05 Tedenski komentar — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 Pisem-stvo domovine — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 17.10 Glasba je naš konjiček — 20.10 ..Dobro življenje", radijska igra — 21.05 Ljudska glasba iz Danske. Torek, 28. 1.: 5.05 Ko trobente zatrobijo — 8.15 Davčno pravo — 8.20 Priljubljene melodije — 9.00 Pripovedke iz svetovne književnosti — 9.30 Ljudske pesmi in plesi iz šlezije — 10.35 Dnevni problemi gospodarstva — 11.00 Vindobona, prekrasno mesto — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Otroška telovadba — 18.00 Koroške visokošolske zahteve — 20.10 Orkestralni koncert — 21.30 Robert Stolz dirigira velik plesni orkester. Sreda, 29. 1.: 5.05 Ljudske viže — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Sodobno avstrijsko pesništvo — 9.30 Iz umetnosti in znanosti — 9.45 Veselo in zabavno — 10.25 Nova ljudstva, nove kulture — 10.45 Razvoj klavirske glasbe — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 Zlato, opora svetovnega gospodarstva — 15.15 Koroški avtorji: Ludwig Skumautz — 15.30 Komorna glasba iz Koroške, Slovenije in Julijske krajine — 17.10 Za vojsko — 18.00 Kulturna prizma — 19.15 Obisk pri koroških pihalnih godbah — 20.10 Ptičja simfonija — 21.00 Za prijatelja planin. četrtek, 30. 1.: 5.05 Veselo zaigrano — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Avstrijske ljudske pravljice — 9.30 Ljudske pesmi — 10.05 Mladina igra za mladino — 10.35 Pri fotografu — 10.45 Bajke z vsega sveta 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 Ura pesmi — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Tako prepevamo, tako igramo — 21.00 Diletto musicale. Petek, 31. 1.: 5.05 Ljudske viže — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Razvoj glasbe v zadnjih 100 letih — 9.30 Evropska zborovska glasba — 10.25 Smučarske tekme — 11.00 Ljudska glasba in pesmi iz Nižje Avstrijske — 13.45 Glasba po kosilu — 14.00 In ljudje so tako prijetni — 15.00 Komorna glasba — .15.30 Glasba za mladino — 17.10 Konec tedna z glasbo — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 19.15 Veselo zaigrano — 20.10 Koroška lovska ura — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja — 22.25 Pogled k sosedu: Romunija. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 25. 1.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Akademski pevski zbor „Tone Tomšič" iz Ljubljane. Nedelja, 26. 1.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 27. 1.: 14.15 Informacije — Žena, družina, dom — 18.00 Za naše male poslušalce. Torek, 28. 1.: 14.15 Informacije — Od tedna do tedna na Koroškem — športni mozaik. Sreda, 29. 1.: 14.15 Informacije — Za gospodarstvo — Pomenek z lovci. četrtek, 30. 1.: 14.15 Informacije — Iz koroške literarne delavnice — Domače pesmi. Petek, 31. 1.: 14.15 Informacije — Portreti slovenskih prosvetnih društev: SPD Radiše — Cerkev in svet. RADIO LJUBJANA Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevno oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 5.30 Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 Telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — 13.10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 25. 1.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za šolarje — 9.25 čez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop -- 12.10 Majhen opoldanski koncert — 12.40 Narodne pesmi — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 V vedrcfm ritmu — 15.40 Naš podlistek — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Zborovsko petje — 18.15 Vsako soboto — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Godala v ritmu — 20.00 Sobotni zabavni mozaik — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 26. 1.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.15 Vedri zvoki z velikimi orkestri — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Popoldne ob zabavni glasbi — 14.30 Humoreska tedna — 14.45 Novi ansambli narodno zabavne glasbe — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.15 Serenadni večer — 23.15 Zaplešimo z velikimi orkestri. Ponedeljek, 27. 1.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet — 9.30 Paleta zvokov — 12.10 Lahka koncertna glasba za violino — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Lepe melodijo — 14.35 Voščila — 15.40 Poje zbor „3ože Vlahovič" iz Zagreba — 17.05 Iz opere „Mignon" — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Poje Majda Sepe — 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe. Torek, 28. 1.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Za šolarje — 9.25 Morda vam bo všeč — 12.10 Poje sopranistka Mado Robin — 12.40 Slovenske narodno pesmi — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe — 15.45 Jezikovni pogo- Tre Le vizij a AVSTRIJA 1. PROGRAM Sobota, 25. t.: 15.45 Za otroke — 16.15 Kentucky 1 3ones _ 16,40 Moda enkrat drugače — 17.10 Seniorski klub — 18.00 Tedenski magazin — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto pravi Heinz Conrads — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Eden bo zmagal — 22.00 Šport — 22.30 čas v sliki — 22.40 Kriminalna komedija. Nedelja, 26. 1.: 16.05 Jazz v Evropi — 16.30 Sir Francis Drake — 16.55 Kontakt — 17.15 Vse coprnija — [ — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport 18.00 Iz moje knjižnice — 18.30 Naši sosedje v vesolju —• 20.15 „Woyzeck" — 21.45 Koncert iz Innsbrucka — 22.30 čas v sliki. Ponedeljek, 27. 1.-. 18.00 Orientacija — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Družina Feuerstein — 19.30 čas v sli-J ki — 20.06 šport — 20.15 Lopovi proti lopovom — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.15 Bog ima veliko imen —: 22.15 čas v sliki — 22.25 Posebej za vas. Torek, 28. 1.: 18.00 Angleščina — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Sneg nad Lizbono — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Pravi junak — 21.55 čas v sliki. Sreda, 29. 1.: 10.00 šolska oddaja — 10.30 Zvok i* človeške roke — 11.00 Hudič osebno — 16.30 Pavliha — 17.15 Mala športna obeceda — 17.40 Pri cvetličnem zdravniku — 18.00 Francoščina — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Ljubi stric Bill — 19.30 čas v sliki -j 20.06 šport — 20.15 Obzorja — 21.00 Priča obtožbe, kriminalni film — 22.55 Čas v sliki. četrtek, SO. 1.: 10.00 Mozart v Pragi — 10.30 Izstrelitev rakete proti Luni — 11.00 Ameriška literatura — 12.00 Komentar k dogodkom — 18.00 Italijanščina — 18.25 šport — 18.50 Policijsko poročilo — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Zlati strel — 21.45 čas v sliki — 21.55 Jour fixe. Petek, 31. 1.: 10.25 Mednarodne smučarske tekme — 18.00 Znanost aktualno — 18.25 Podoba Avstrije --j 18.50 Jez — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.151 Izdajalec — 21.15 časovni dogodki — 22.15 čas v sliki — 22.25 Smučarske tekme. TV LJUBLJANA Sobota, 25. t.: 17.45 Po domače — 18.15 Mladinska igra — 19.15 Sprehod skozi čas — 20.00 Dnevnik — 20.35 Zabavno glasbena oddaja — 21.35 Burleska " 22.00 Sherlock Holmes — 22.55 Kažipot — 23.15 Poro-/ čila — 23.20 Posnetek športnega dogodka. Nedelja, 26. 1.: 9.00 Za madžarsko narodno skupnost — 9.30 Po domače — 9.35 Kmetijski film — 10.0® Kmetijska oddaja — 10.50 Daktari — 11.40 Kažipot 17.25 Saga o Forsytih — 18.15 Celovečerni film — 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.35 Malo za šalo, malo za res — 22.00 športni pregled — 22.3® Dnevnik. Ponedeljek, 27. 1.: 17.45 Pravljica — 18.00 Po Sloveniji — 18.25 Ekonomska šola — 18.50 Zabavna glasbo — 19,20 Poklic: Dimnikar — 20.00 Dnevnik — 20.35 Drama, Torek, 28. 1.: 17.45 Risanka — 18.00 Lutkovna oddaj® — 18.20 Oddaja za italijansko narodno skupnost 18.40 Torkov večer z Bohinjskega kota — 19.05 Reportaže drugih centrov — 20.00 Dnevnik — 20.35 Celo' večerni film. Sreda, 29. 1.: 17.45 Dvajset slavnih — 18.30 Pisan' trak — 18.45 Poljudnoznanstveni film — 19.15 Popularna glasba — 20.00 Dnevnik — 20.35 Popularna dram® drugih centrov. četrtek, 30. 1.: 17.45 Tikatk — 18.00 Risanka — 18.15 Po Sloveniji — 18.45 Beograd od zore do mraka 19.05 Zabavna glasba — 20.00 Dnevnik — 20.35 Sag® o Forsytih — 21.25 Kulturne diagonale — 22.10 Poročil® Petek, 31. 1.: 17.25 Daktari — 18.15 Mi mladi — 19.0® V središču pozornosti — 20.00 Dnevnik — 20.35 Celo* večerni film. f ’ > Živinski sejem v Lienzu Zveza rejcev pinegavskega goveda za Koroško in Vzhodno Tirolsko priredi v torek 28. januarja s pričetkom ob 9.30 uri svoj prvi sejem plemenske živine v Lienzu. Za sejem je prijavljenih 65 krav in telic. Vse živali so proste tbc in bangove bolezni ter cepljene proti slinavki in parkljevki. V > vori — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Narava In člov®* — 19.15 Poje Jožica Sveto — 20.00 Od premiere d® premiero — 21.15 Deset pevcev, deset melodij ^ 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 Plesni orkes1'1 ! in nasambll RTV Beograd, Zagreb In Ljubljana. Sreda, 29. 1.: 8.08 Glasbena matineja z italijanski®11 skladbami — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — ?-lP Iz glasbenih šol 9.45 Moški zbor iz Primskovego 12.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 12.40 vasi do vasi — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Vo5£i' la _ 15.40 Naš podlistek — 17.05 Mladina sebi '® vam _ 18.15 Odskočna deska — 18.40 Naš razgov®' — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov Jazza — 23-1* Nočni vrtiljak zabavnih zvokov.