Masll" J«MlOT»n»H« KtnrIHke »vol«. - Ona ;IH Din r« rm* iti«. - u inozemstvo «0 llin. — rum- _ nie/.ua ilfiilku I Hln. — V luHcisInem delu vsaka ilrohnn vrallcft ;ili n|e prostor III Din, ® izhsrn vsako sredo «l> ti f|utr»|. - Spisi in (lopi« naj se pošiljajo t rednijlm „ll(rmoljuk»". uaroiuiot reklamacije in Inserali pa Ipravnifttvu ..Domoljuba" v l.|ulil|anl. Kopiiarlev« ultra tl«r. 6. Zopet nova v ea V Jugoslaviji smo navajeni na to: vsaka rlva meseca nova vlada, nov gospodar. Da tako gospodarstvo mora iti navzdol, jo več kot jasno. To pot se je izmenjava vlade izvršila še prav posebo na čuden način. Uzunovič, dosedanji ministrski predsednik, jo dobil sporočilo, naj poda vlada ostavko. Pa jo je podala na veliko soboto zvečer. Naročilo za sestavo nove vlade je dobil dosedanji prosvetni minister, oseben prijatelj kralja, Velja Viikičevič. l'o evropskih običaji!) bi se moral se-rlaj Viikičevič posvetovati z vsemi strankami o sestavi nove vlade. Pa ni vprašal nikogar, niti lastne radikalne stranke, ki je najmočnejša, temveč jo kar predložil kralju nova imena iz radikalne stranke in Davidovičeve stranke. Pri izbiri teh imen je čisto prezrl v radikalni stranki pašičevce ter Uznnovičeve pristaše, ki skupaj tvorijo v radikalni stranki veliko večino. Pač pa so v vladi satni dobri znanci dvora. Iz Davidcvičeve stranke je sprejel med drugimi tudi Marinkoviča kot zunanjega ministra ter dr. Spaha. V vladi so sedaj sami Srbi, ki niso toliko zastopniki svojih strank, temveč so jim pripisuje namen, da osnujejo novo drž. stranko, ki bi imela svoje vodstvo v politikih, ki so mogokrat na dvora Nova vlada, ki ima samo 11 ministrov — druga ministrstva niso zasedena (baje so pripravljena za tiste Hrvate in Slovence, ki bi hoteli vstopiti v novo državno stranko) — je takoj cdgodila zasedanje narodne skupščine do 1. avgusta, ker najbrž nima večine. Zakaj radikali so zelo razburit nad novo vlado, ki je bila sestavljena kar čez noč in preko radikalnega kluba. Misli se tudi, da se narodna skupščina sploh ne bo več sestala in bodo v jeseni razpisane nove volitve. ...v Slovencem so belgrajski krogi že tretji dali klofuto za hvaležnost, da so v vseh treh slučajih državo potegnili iz globokega blata. Prvič je dr. Korošec kot železniški minister ukrotil komunistično-mažarsko že-lezničarsko stavko, ki jo pretila državi s poginom. Tedaj so vsi belgrajski gospodje peli Korošcu čast in slavo, kar jih pa ni oviralo, da so ga koj na to, ko je državo takorekoč rešil, vrgli iz vlade ter Slovenijo skozi dolgo vrsto let finančno izžemali. Di 'ugič je prišla SLS v Davidovič-Ko-roščevo vlado, ko je bila javna varnost v državi tako na psu, da nisi bii na cesti več varen življenja: liberalne plačane tolpe so bile oborožene z revolverji in bombami in imeli oblast nad življenjem in smrtjo državljanov. Tedaj je SLS zopet poskrbela za varnost, da se je cela država oddahnila. Potem pa so jo čez noč odžagali na prav tako čuden in neevropski način kot sedaj. In tretjič so prišli Slovenci v vlado J. februarja letos. Državno gospodarstvo na robu propada. V Belgradu poznajo Slovence že od prej in so rekli: če bo kdo jncgel pomagati, bodo Slovenci. Torej SLS v vlado, državni gospodarski voz je globoko zavozil v blalo, izvlecite ga, vi znate, ker ste pošteni in vztrajni. Pa je šla SLS, razvila ter začela izvajati gospodarski načrt, ki so mu zopet vire stranke, tudi opozicija ter vsi gospodarski krogi ploskali. Znižala je davke, sprejela proračun, dobila 30 milijonov dolarjev po-sojila: skratka napolnila državne blagajne ter pripravila celo vrsto gospodarskih zakonov. Ko je bilo to narejeno, so gospodje rekli: Hvala lepa, Slovenci, dobro znate, veliko ste napravili, zdaj pa lahko greste. Kadar bomo zopet v blatu, vas bomo že poklicali. Tako se dela na Balkanu, kjer mož-beseda nič ne velja. SLS pa ima to zadoščenje, da je zopet pokazala celi državi, da je — lahko mirno in s ponosom rečemo — najboljši in naj-poštenejši gospodar v državi, kadar je v to poklicana in da je v tem kratkem času Sloveniji prihranila in pridobila milijone in milijone premoženja, ki bi sicer splavalo po Savi, kot so splavali milijoni prejšnjih let ter da je oblastnim skupščinam priborila tako veliko samostojnost, da smo na pol pota k avtonomiji. Navodila za občinske volitve. Kakor smo že poročali, bodo letos v večini občin na Slovenskem občinske volitve. Danes hočemo posebej opozoriti, kako naj bodo sestavljene kandidatne listo. Kdo sme biti izvoljen? Za občinske odbornike in namestnike smejo biti izvoljeni oni, ki so dopolnili 24. leto svoje starosti in Id imajo v tisti občini volvno pravico. Vsi kandidati in namestniki morajo bivati redno v občini vsaj že dve leti. Kdo ne sme biti izvoljen? 1. Občinski nameščenci, dokler v istini služijo. 2. Uradniki onih oblastev, ki neposredno nadzorujejo občinsko upravo. 3. Osebe, ki so ob začetku prve razgrnitve volivnih imenikov že dva meseca v zamudi s plačilom ali položitvijo računa, katero jim do občine nalaga pravomočria razsodba ali sodna poravnava. 4. Osebe, ki so v zamudi s položitvijo računa o upravljanju njim izročenega premoženja občine ali kakega občinskega zavoda. 5. Osebe, ki se brez zakonitega odklonilnega vzroka branijo sprejeti izvolitev v občinski odbor, aH ki pozneje mandat, ki so ga prejele izrecno ali molče, odlože, za dobo treh let. Kdo je izključen ,da ne sme biti izvoljen? Izključeni so, da ne smejo biti izvoljeni : 1. Oni, ki so obsojeni zaradi hudodelstva, dokler trajajo pravne posledice združene z obsodba 2. Oni, ki so obsojeni zaradi pregreška ali prestopka, storjenega iz koristoljubja (tatvina, poneverba, glojufija, oderuštvo), ali sicer nečastnih dejanj (beračenje, vla-čugarstvo, zvodništvo), dokler ne minejo tri leta po prestani kazni ali zastarani kazni. 3. Oni, ki so obsojeni zaradi pregreška zoper kazenskopravne določbe v varstvo volivne svobode in sicer za dobo šestih let po prestani kazni. 4. Oni, ki prestajajo sodne kazni in oni, ki 60 v prisilni delavnici ali pod policijskim nadzorstvom. ?:r.r 254. >rOMOUTB< 5. Ga., ki so v a Oni. ki 5« pcvi skrbsfrroBt. 7. Oni. ki so brei vladne drvo.ih* ftof li v ^J^o tc> države. Kudiiaae liste. S»ipr-i»je v desetih dr.eh pcrairolo-Litvi pnvMiemk vc-livait 'Jce*uk mc-rajo ■ iJTit?" : rre-1: -fit! Š>r t>: dvakrat t. i-> •> r rer :k-v '..ste. k •: liker .e v dotiea: :> i Predsečn k dr Marko Natlačen je poročal, da » poslanci SLS v Belgradu fc- _ <»a ce je vsa imovina deze.e rt; pisala ra ljubljansko cbtesi ter rreči lil r-sirt c hlastnega proračuna. Pirdiftri p#>IaieeT: Poslan* J* p B r ec : i i ia tovariš': fSLS, kit* I. Zgradbi Vri: . C. - t- V ce- kst.ifiu p< p--plavi: 4 pcda^ia^.-i s* Veliki « Frčltls. 5. g.ode pod- -, -.v -einih r *:"... en h p. n lic * .-in v žt- ri'i - - — { Trtn C ■ 1 s t • f 'SLS> r-«*ila-ee rr-^ir.e- t: • e ceste K. s^tr e vira—Ošte rc-Po; »:<(■ dr. Do Čefiii ie tovirii. SLS - -t ■ ; m ir e r-i •:: :■•: - r. , tr. '-ss. Lcbi pri Ji-: vena r-esr. n 2 r- . :-l f; i. c v ei T.-ji« .e S. as :>:i?m Cfr\-T-x = «. US= b K-lii. . V - v,- : Na rreris-h kandidatnih list. i- — :ere je upora::ti čredne otrarae. c:» T:r! -r T t n. r k ti; ti r - v e- S- taorajo csnsHti Sv. KrLiW :i V ri: 9. re^e M pre-jkitvTilkov in tu mestni- - _Te r» * —T:', iz-* k* liNt. c^f^f 30 cb? peste Za!:*?—v*? Sa^iiiatoe ri voLtev obHnsklh j;.-.- !".. r-.rra-a r-osta ■ lei- c-: -:rxt;v ;n n^r:«*n;.-cov eot-;« .z- v<- - >;• -.-. Ct-r~-i : "1 : ■ -:i - .-ni^ae za like in «T*jer*f- kL i.. Srn Fv-i-na.*::. t K'i3:saie &£ -dr. I sr. jfnejaeij. Erjavec ;2 krariJ. iSLS> p«c<9e"ej. ci » ra hrtu • .-. r—^tflr-p pes m •• rvere j Lei r.a .a. >a srrr>jr . strani se ii- .r.. c. i • tri 21"». V ns:.. s r ;; bLi e volila, je se-vf^i t-et ._• >: ar«-'.niii ca rre«iE:i strs-ri.) Vs..< ki-.i iš» ja r^zn-stnik r-trs. ko s? r--:r -- s-— ■. r»i - ■ F:«s in-- JI k.-j G os *. a ? a r ia tovariši fe regoladje Ks- EišVe Ejftri«: 2- cljde pre-irec tre :n -tt ,'^kcb Jan ia t:v«ri fSLS pr^p i' z-r.i- :■ iai<- ko oibornkcT t^':? '"•trtnsi-; --.f--r s-e^t: t t-ccuiciT ia 3 ; r sar.; kaker i X»j nretivald 3 t oi-bcrrlk • n 4 nr-fstr: i r. : _______ roelmec Nemanič ta tovariši (SLSi predlagajo: 1. preskrbo obttn a vasi v Bebi ' krajini z vodo; 2. podporo po nevarnih aVin skih boleznih prizadetim posestnikom; 3 v,r" lotitve rajnih belokranjskih ce»L re* Poslanec Ferdo K o v a k ia tovariSj (Si :i_ga;-. graditev okra "nt ceste Vilrviek— fn td'"".»š .ftri ckriji: cerierve : -*-r- ndečsc:.; i n "tr?d ro S»in3r*;e: 4. nd: t< Ti m scoi' ■ bi pri griai. F^iise- Kaste lic n C5LS> rre: *raic z»-a«d ter re!e— :šie r-ice St*aia —ŽElem: ert—Kin :rev;e'n: E»:fla oe». r-;: ?»ibtic v cisk:">: testaeea t«i':k. •g i kir.e- • ".k> p:-dpcre p: r- : i-.i priza- d t . \as: V hre ■; S. skrb za zbe-j^n ■• :drav- stv enih rarmer v vaseh krtke^i .. k:aja; 4. kr.: :-c?s .s La e ektr.lae igr-idl-e. r<=sl2ner Tratnik in lo van - SLS) p: i dl rak«: L cbcov.tev posiaj ti r r> fin h p-: t_; :>: .h px>ax>ČE.kv\; t .. pov^i- tvIn:reje v trel.s_eaa 3 n-f.navo ob okra;ai L::, a—PcišEik. 1 PfsiUH* Franr LovrU in k>vsrii j prc<5 jfijs iiT»s?l tev tete s^rz fcv^^i j e3er.erta.-sib Ef=--etra ccsra ^t 31 ■ r r*»iir\M t %-im. Ht-oriU S! • i l»Bw)ti * Bučno olje fnstao ia prrotnteJ prij«r.vi IVAN HOCHMCLLER icrou o5a ▼ MARIBORU. Pod «=c>Jioa Her. 7. Kteioe «er. JJ«. zi=c=;tT» JEDERC 141 BUČNO OLJE. NOVICA SCUKSE« d Velik shod Kmetske zveze za kranjski okraj se bo vršil v pondeljek 25. t. m v Kranju v zgornjih prostorih »Novo pošte«. d (jonljiva slovesnost. Na Veliki ponedeljek dopoldne je prestopila iz budistične ver0 v rimokatoliško gospa Tsuneko-Sku-šek soproga g. kapetana v p. Ivana Sku-gka' bančn. uradnika. Ta redka slavnost Be je vršila v kapelici škofijske palače v navzočnosti izbranega občinstva. Ob vhodu v kapelico je prevzvišeni g. škof pričel s krstnim obredom, pri katerem je nova katoličanka dajala na vprašanja krsti-telja sama odgovore, ki jih običajno za kr-ščenca dajejo botri; dobila je ime Marija po svoji tašči, ki ji je bila krstna botra, Obred se je nadaljeval ob asistenci treh gg, kanonikov in dveh dvor. kaplanov pred oltarjem in tam zaključil. Sledila je sv. birma, katero je g. škof podelil gospe Skuše-kovi in njenima otrokoma od prvega moža, Matiji in Eriki, ki sta bila že na Velikonoč sprejeta iz protestantovske v rim. kat. cerkev, in še mali nečakinji gospoda Skušeka. Gospe Skušekovi je botrovala gospa Pranja Tavčarjeva. Takoj na to je sledila rim. katol. porok-' gospoda in gospe Skušek, ki jo je izvršil tudi gospod škof sam, ki je Jioiem bral sv. mašo, pri kateri so spre-eli poročenca in birmanci ter bob*e bveto obhajilo. Po poroki so so dali udeleženci z gosp. škofom v sredini na dvorišču škof. palače fotografirati. Slavnost, ki je vse navzoče je'to gonila, je zaključil obed pri starših gosp. Skušeka. — Ža ženski svet, ki je prisostvoval slavnosti, je bila zanimiva posebno obleka gospe Skušokove. Ogr-njena je bila v temnoriav japonski plašč, ki je bil poredkoma okrašen z vezeninami; ko je v škofovski kapeli slekla plašč, smo občudovali na njej prekrasen izvirno japonski kimono k težke temne-marine-modrs svile, v spodnjem delu bosrato okrasen z vezeninami, ki so predstav)iale ve!i-koperesno cvetje. Opasana pn jc bila s široko orožano prevezo, na kateri so prevladovalo svetle barve prikladne vezeninam na kimonu; ta preveza je na hrbtu tvorila znano veliko japonsko petljo. Liubkl sta bili mali birmanki v belih oblekah in nežnih vene.kih na glavicah, i e- x^0va slišana zveza med Ljubljano «n (MiSakom. h Delnic, ki ležijo 62 km od-oai.iene od Sušaka na progi proti Karlovcu, ]e žarel voziti v začetku tega mcseca avto-d is v Brod na Kupi. S tem je vzpostavljena ine ctna avtozveza kočevske in sušaške že-leznice. iz Kočevja do Broda je namreč vo-zuavtomobil že dve leti. Avtobus odhaja « Kočevja ob 12, prihaja v Brod na ICupl 00 po treh in v Delnice ob štirih. Od tam ima železniško zvezo proti Sušaku in Zagrebu. Med Kočevjem in Novimi seli vozi treh- r 3 16 0Seb' dnl-'e v Delnice po po- ali 12 sedežni avtobus ali navadni 1 , e™i luksuzni voz. Vožnia na tej progi J« ciokaj zanimiva vsled menjajočih se raz- gledov iz avtobusa, „,,. ly; Broda odhaja ob šestih zjutraj oni ,0' kl Pride iz Delnic, v Osilnico in Ga- ber. Tako jo prišel tudi ta po slabih prometni zvezi m naravnih krasotah znani kraj do zaslužene prometne možnosti. Sedaj se pripelješ tja brez večjih potnih muk in stroškov, zakaj tudi cene na avtomobilih so prav nizke. d Zračne zveze. 11. julija se bo menda začel zračni promet med Belgradom in Zagrebom, nekaj tednov pozneje pa tudi z Ljubljano. d Hrosčevo leto bo letos. Oblasti so že izdale naredbo za temeljito zatiranje te škodljive nadloge. d Na r;i7nu vnašanja ponovno opozarjan o, da p-djetje >L1 onon < ki se nahaja v T iubljani * Kolodvorski uit-, ni podjetje SLS. Voditelji tega podjetja so pristaši nekdanje Samostojne kmetijske stranke. d Opozarjamo vse naše somišljenike naj se zavzamejo z vsemi siilami, da obč. volitve dobro izpadejo v vseh občinah, kjer se vrše v prihodnjih mesecih. Kjerkoli so v eni ali drugi stvari na nejasnem, kako naj store, (naj vprašajo v tajništvu Slovensko ljudske stranke v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. d Sla venska banka bo baje tiho prenehala tako, da bodo vložniki do 10.000 Din dobili celo vsoto, vložniki nad 10.000 Din pa 50—60%. Če pa bi hoteli upniki gnati banko v konkurz, bi izgubili znatno več. Delniški kapital je pa seveda čisto izgubljen. d Odpust delavcev. Ker se jo carina na časopisni papir znatno znižala, objavljajo Združene papirnice, da so prisiljene izdelavo tega papirja ustaviti ter zato odpustiti v Vevčah 30, v Medvodah pa 54 delavcev. Papirnice so v Belgradu posredovale, pa so — kakor pravijo — povsod našle gluha ušesa razen pri slovenskih ministrih. d Padec vlado in — žerjavovee. V ponedeljek 18. aprila ob četrt na 12. uro je izgovoril znani žerjavovec pred cvetličarno na Kongresnem trgu spremljajoči dami sledeče: »Kaj, če je vlada brez Hrvatov in Slovencev, saj je boljše kot pa te svinje notri.« — V vednost »Jutru«, da bo lahko napisalo »primeren« uvodni članek. d Obrtnikom! Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani si je tudi za letošnji ljubljanski velesejem, ki se vrši od 2. do 11. julija, zagotovil primeren razstavni prostor. Da omogoči revnejšim obrtnikom udeležbo na velesejmu, bo urad kril razstavne stroške. Obrtniki, ki se nameravajo poslu-žiti te ugodnosti, naj priglase najkasneje do 15. maja t. 1. svojo udeležbo pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št. 10/., kjer dobe tudi vsa. natančnejša pismena oziroma ustmens pojasnila. d Požari ob železniških progah. Vsako leto nastajajo v zgodnji pomladi vsled isker iz lokomotiv pogosti požari na gozdnih in poljskih parcelah, meječih na železniško progo. Taki požari nastajajo in se širijo ponavadi samo radi tega, ker niso obmejne poljske aH gozdne parcele očiščene v zmi-slu § 99. železniškega obratnega reda suhe- ga listja, dračja, suhe trave in drugih lahko zanetljivih snovi. — Vsi prizadeti mejaši ob železniških progah se opozarjajo na določbe § 99. železniškega obratnega reda s pripombo, da bo železniška uprava, kadar se bo ugotovilo kot vzrok požara zanemar-janje v g 99. ž. o. r. navadenih dolžnosti železniških mejašev, vsako povrnitev požarne škode odklonila, proti krivcem pa se bodo vrhutega postopalo po določilih § 101. železniškega obratnega reda. d Pojasnila glede romanja na Trsat daje brezplačno »Sveta vojska« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Ne odlašajte s pri-jtavami, da bo mogel pripravljalni odbor tudi za Vas prenočišče itd. pravočasno pripraviti. Romanje se vrši, kakor smo Ž9 poročali, v dne 23. do 25. julija 1.1. d Umrl je v Novi Cerkvi na Štajerskem g. Franc Kitak, duhovnik misijonske družbe oo. lazaristov. Bil je goi-eo misijonar, znan po celi Sloveniji. Bog mu bodi večni plačnik! d Umrl je v Ribnici na Dolenjskem župnik iz Ruš, g. Janko lic v 50. letu starosti. Dolgo časa je bolehal ter v svojem domačem kraju, kamor se je bil podal iskat zdravja, našel smrt. N. v m. p.! d Umrla je v Stari Loki ga. M. Š i f r a r, Pokojnica jo mati štirih odličnih mož, od katerih sta dva izvrstna duhovnika v Ameriki, tretji je uradnik državne železnice, četrti pa je obrtnik in gospodar na domu. Naj blaga mati v miru počival d Umrl je v Rakitnici pri Dolenji vasi (pri Ribnici) 81 letni Janez Hočevar, vzoren krščanski mož ter dolgoletni naročnik »Domoljuba«. Mir njegovi duši! Umrl je v Kamniku na veliki petek zjutraj daleč na okoli znani in splošno spoštovani gostilničar in posestnik gosp. Lovro Bergant v 74. letu starosti. Pokojnik je bil dober krščanski mož in dolgoleten pristaš naše stranke. Svetila mu večna luč! d Na steklini umrla. Pred več tedni je priletel tuj pes v G. Dobravo, občina Gor. Mihalovci v Medjimurju in je obgrizel več psov in 6 letno deklico od France Banek. V nedeljo 10 .t. m. je začel obgrizeno deklico boleti trebuh in 13. t. m. že ni več jedla. Oči so se ji napele, potemnele in gledala je strašno. Kričala je vedno, ustrašila se vsega, grizla jezik in si trgala ustne. Vsakega je prijela hlastno za roko, brado in nos. V četrtek 14. t. m. je dobila krče v prsih in sline so jo zalile in zadušile še isti dan. Ljudje, javite vedno oblasti vsak slučaj kadar stekel pes ugrizne katero žival ali č.loveka, da se ne bodo dogajali tako žalostni slučaji! d Strašna smrt 15 letne deklice. V neki hiši v Dolnji Lendavi se je odigral pred kratkim grozen prizor, ki je zahteval življenje petnajstletne služkinje Ilonke He-geny. Nesrečnica je v kuhinji likala z likal-nikom na špirit. Kako je prišel špirit v do-tiko z obleko in na kak način se je ta na njej užgala, je ostalo nepojasnjeno. Drugi so za stvar izvedeli šele v trenotku, ko so se sobna vrata iz kuhinje bliskoma odprla ln je s krikom drvela proti njim postava V plamenih. Kričali so dekletu, da se vleže na tla. S preprogami in rjuhami, ki so jih metali na njo, so plamen zadušili. Zdravniška pomoč jo je v toliko spravila k zave- a» Simr. STifi. sti. do so jo lahko prenesli nr dnu, Mladn. slubotna narava ni vzdržala velike bolečine in dekle je zatisniio oči. Dekle ni nushlo iu: smrt in je c do v največjih mukah ndslnv-ljala radovedneže, ki so vpraševali, kako se je zarod i ia nesreča, z besedami >povem. ko ozdravim.« d Sreča t nesreči. T Zagrebu ir sedemletni deček slonel no oknu 11 se si:ia-njel na dvorišča. V hipu mu ie zmanjknlo ravnotežje in je padel skozi okno. E sreči pa ie pri padru. preden je priietc! na tla zadel ne vrv, na kateri se k sušilo perilo in to if zaustavilo ntego'. padec tako. de se-mi: ni pripetile najmanjša nesreča. Bi je po činoma nepoškodovan. Preplašeni stalili so d~:čk*i takoj prepeljali v bolnišnico, misleč, de je zadobil kake ne vam. notranje poškodbe, tode zdravniki so nt veliko večere lahko ugotovili, de je ostal deček popolnoma zdrav. * Požar, c »elikonorniii pra&nikili T biiim Zica&epi moete se imel; ker tri počo-Tt ftajpTC STt pugOTela IliŠE IZ poflfcsl- ni::L Ilrame-ju v Velikena širjn. Open.; je nasut. \ kuhinj.. V Bnter proti Hrastniku « p-oi. Cehu vi je p orel gozd ee dveh roertlh. Lr.::nit. cvr požaru je zanetile iskre iz žeiez-a'š: e lofcomotiue. Eakor nem poročajo, je »ire iz kteiMiit povzročile vdŠk p^žar to-<1 pri Z-prep-čc. čl'.« pn Mirni pet" in ta Sf:. i.ier je paw«arifcn Drnovšku pogorel I!?t i m? kraK> ter mu je vsled p:žara po-g.iula tudi ena krava. d Nori ]M «zri t MectrU. F>ročajo nfm iz Kengi8: zadnjič smo poročali o ognju dre 3. a-rila. Dne 6. aprila in 10. aprila pa je hudobna roka že v druco in v tretje pt taVnila in sta pogorela z x?t dva po-f.-orar/a. Trije požari v erem tednu. Kaj čv la, da je razburjenje veliko in se že pri vsakem šumu po noči prestrašeno vprašujemo, če zoj et kje gori. — V noči od ponedeljka na t re'- so orožniki prijel tri sum-l;'i.e osebe. Ne želimo, da bi kdorkoli po nedolžnem trpel za hudobijo drugih. to-Ja če so prieti res pravi krivci, pričakujemo, ca ,ih zadene res zaslužena kazen. ir Viharji in sneg t Hercegovini. Po vsej Hercegovini, posebno š v okolici .Mostarja. razsaa že dva dni velik vihar, ki povzroča p- bivalslvu veliko škodo. Veter je odna.al ii-z hiše strehe in podrl več manjših poslopij. ^ s'?d velikega mraza ie povzročena škoda na sacnero drevju. Ker je med viharjem padal tudi sneg. ki je zasedel vsa pota. je prekinjen promet in so poškodovane tudi vse brzojavne in telefonske naprave. Od siinega mraza so zamrznile vse vode, in kar je najhujše, po vaseh so se pojavile tclpe volkov, ki uničujejo kmetom ovce in povzročajo silno škodo. d Mrlič na svoji lastni potrebščin'. V občini Buč-ak v Vojvodini si našli posestni- ' ka Ladislava Muto zmrznjenega ležati zu- ! nej. Ker so vsi za gotovo mislili, da je , mrtev, so ga položili na oder ter ga hodili ; kropit. Na dan pogreba pa je mrlič nenadoma o:;pri oči in ko je videl, da priprav- i Ijžjo obilno pogrebščino, je poprosil naj ' mu dajo jesti, ker že tri dni ni nič jedeh i ho so se domači otresli prvega strahu so ; mu dali obilo jesti. d Uboj. V župniji Ptujska gora se je zopet doigral te d;,i fantovski pretep ki jp končal z smrtjo. Po vinogradih opravljajo *>dni 1-frr m nt večer pred readom se pac pije mnogo va< nege je potrebno. Razora-ženi po preobilnem tltcoolu so se vračali 6 ko:' proti 6:mi trije tot^ Med potjo o st meri seboj sprli, prišlo je do pretepa m na:, vrvne a ste spravila ostala dva s ptpKK g';»rf Pod udarci sc- je fant zgrudil ni il u' ne tleh iežečeca s'ta ga obdelala r mntikoar.j teko. de sta mu razbila lobanjo in kmalu nato po prepeljavi v ptujsko bolnice .ie izdihnil. C ItalijeaisLs m-rama ta munieijo ile-teb t srak Po celi Itai ii hujskaio fašisti I1L vojsko proti Jugoslaviji: >Na Belgrad! Doli f Francijo k Kot protest proti U mu stanji; so protiiašistovski delavci blizu Neapia spustil; v zrak neko tovarno za murne V. Fašisti so zato svoja nasilja ponovili. d 123 cicaaOT zbolelo ta suklino. Blizu Sofije t Bolgariji so cigani neke vasi iz-kopa... kravo, ki je bila pobita radi stekline. h krave so skuhali obilno kosilo, od katerega je j:-alo 243 ciganov. Ko je policija to srvedela. je celo vas zastražila ter potila 70 p&ov. 123 ciganov je zbolelo za steklino. 20 cd teh jih je umrle. d Celo svoje imetje je zapustil mački. Neki bogatin v Langbeachu v Z^din jenih drlavah Severne Amerike je zapustil večji de! svojega imetja svoji desetletni mački. Oseba, ki bo oskrbovala to "račko, ima pra-vi.o razpeajati s tem denarjem. To je brez d.oma najbogatejša mačka na svetu. d Nove mamice pesmj. Franc Marolt je izdal 12 Martinih pesmi ?.a soli in mešani ztor z orglami. Skladbe so zmerno moderne, z lepimi in gladko tekočimi harmonijami, semintja zelo izvirnimi postopi. Večinoma v mogočno-slovesnem tonu iz-vene včasih v mehko nežnost. Pesmi delajo čast nas-' cerkveni glasbi in bodo povsod do'ro došle. ker Marijinih pesmi kljub njih velikemu številu zlasti v mainiku hitro zmanjka. Parlitura stane 12 Din, od 6 izvodov dalje po 8 Din, Lx>be se pri skladatelju 3 II. v Ljubljani. d Marija v senci na?ih dni. Šmarnice. Spisa! ^ Stanko Stanič, duhoven Gorica 1927. Katoliška knjigarna. — Te najnovejše kmarni?e obdelujejo v duhovitih, krepko i.i poljudno pisanih berilih najvažnejša vprašanja sodobnega duhovnega življenja. Sedem beril < bravnava sedmero poglavitnih grehov; drugi teden n3m kaže — v luči Marijinega zgleda — sedmero krščanskih čednosti. V sledečih dvanajstih berilih nam kaže knjiga prt do čednostnega, boguvdanega življenja: razlaga nam milosti, ki kipijo iz sedmerih zakramentov. Zelo zanimivi in pripladni so zsrledi, ki jih je pisatelj večinoma vzel ?z slovenske verske zgodovine. >Šmarnice< stanejo v platno vezane 20 Din. Dobe se v Jugoslovanski t-njigarni v Ljubljani. d Angleške prevode in iz drugih tujih jezikov ali v te oskrbi ceno in hitro dr Ivan Čer ne Gospodarska pisarna, Ljubljana. Miklošičeva cesta 6. poslopje »Ljudske posojilnice*, ★ Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo >P e k a t e t e<, ki prekašajo po okusu m kakovosti vse druge. ln J-,Lrk°-rŽ)e Povija najceneje ln najbolje puskar F. K. Kaiser. lu.iji1. m mi. Kakor smo že poroča,j nas je Italija zatožila pri Društvu narodov' da se pripravljamo na vojsko zoper njo jn da namei-avamo udreti v Albanijo, ki jo j0 Italija s tiransko pogodbo spravila po prireditvijo Na sjioredu je bila lepa dektamacija »Junakinja*, m njo je bil govor poln ljubezni in hvaležnosti do trpečih mater. Višek prireditve jo pa bila igra petorodejanka »Roka božja'. Skoiaj vsa dekleta so nostopale prvič, a vendar so rešile svoje vloge zelo dobro in Jele za to mnogo pohvale. Obisk je bil zelo dober. Mnogim je ugajalo tako zelo, da so priSli gledat ludi ob ponavljanju dne 27. marca. ZAGRADEO PRI GROSUPLJEM. Umrl je (5. aprila v Zagradcu posestnik Jakob Kastelec. Pokojni ;e bil »tur 66 let. Moi. je bil celo življenje trdnega zdravja ter vzor krščanskega življenja, obenem zaveden pristaS SLS. Pokojnika bomo zelo, zelo pogrešali; in ne le samo domači, pogreSnla ga bo cela okolica. Pokojnik je bil zelo dober domač živinozdravnik. Nd v naži okolici gi*j;>odnrja, ki bi ga ne rabil. Prišel si ga lahko klical kadar je bila potrebo, on ni poznal neči, in ztnj ni nikoli deževalo aLi snežilo in nikdar mu ni bilo predaleč. Prepričan sem, da moram biti hvaležen le njemu, da imam še danes dvo kravi v svojem hlevu, katerih učeni živinozd ravnik ni mo-f"l ozdravili, šel sem pa po pokojnika, prišel je v najhujši nevihti in v noč ter hodil tako dolgo, da Je ozdravil mojo bolno živino. Plačila ni maral, vedno jo rekel: naj bo to »v dobro delo«. In tako se jo pokojnik dan za dnem nabiral taldh dobnili del. Tudi do revežev je imel ve<.no odprte roke. Naj mu bo Bog večni plačnik, njegovim domači.n pa Izrekamo svojo globoko 8ožalje. S. J. ŠENČUR PRI ivHANJU. V nedeljo dne 24. aprila ob 3 (»poldne bomo na odru Ljudskega doma predstavljali: 1'asijon ali Trpljenje in »mrt Jezu«! Kristusa v 10 slikah. Žal, da ga radi obleke nismo mogli predstavljati v postu, kar bi bilo bolj primerno. Pri tej priliki so bo pokazala nova oderska oprema. G. M. Bradaška (slil far) nam jo napravil 4 nove prospekte, 4 s'ebre, skalovje in \eč drugih potrebnih naprav. — V nedeljo 10. aprila pa smo imeli predavanje: Kako ostanem zdrav. Bila jo velika udeležba. Želeti je, da bi so nam še večkrat nudilo tako predavanje. I. Or, STRANJE. i. aprila ravno opoldne 6o vozniki (»vozili ucenca tukajšnje šole Alojzija Berlic. Na nogah je dobil precej hude poškodbe. Zdravi se v ljubljanski bolnici. _ Deset dni pozneje, dne 14. aprila, jo v Bistrici utonil dve in polletni Francelj Slevec « županjih njiv. — Na veliko noč pa je nepričakovano umrl gostilničar in trgovec z apnom, g. Franc Bodla. Zadela ga je kap. — V društvu smo na velikonočni ponedeljek ponovili Molierovo veseloigro »Scapinove zvijače*. IZ DRAŽGOŠ. Z bolečino v srcu in s solzami v očeh smo "a veliki četrtek popoldne spremljali na njegovi zadnji poti mladeniča Alojzija Brce. Poslovil se 1° od nas v cvetu let, star 21 let. Naša orlovska «''gnnizacija je zgubila z njim svojega bivšega načelnika, našo Katoliško pjrosvetoo društv® pa ■■nega najboljših igralcev. Bil je naš Lojze krep' ■<. fant. Kot vojak jo služil pni kraljevi gardi. A ko se jo vrnil domov, je čutil v sebi, da mu neusmiljena Jetika gloda nit življenja. Vsa skrb in ljubezen -i mogla preprečiti tega. kar jo sklenila božja Previdnost. Na mrtvaškem odru jo ležal kot cvet, presajen v božji vrt, med samim cvetjem. Belo oblečene deklico in dekleta so nesile pri mrtvaškem sprevodu vence, spremljali eo ga člani Prosvetnega društva, bratje Orli iz Dražgoš, Železnikov in Krope deloma v krojili ter mnogo prijateljev in znaccv. Pevski zbor se je poslovil od njega z lepim petjem, goepod profesor Šolar pa s krasnim in prisrčnim govorom. Ko smo se poslavljali od Lojzetovega groba, smo vsi Čutili v srcu lo, kar je izrazil v poslovilnih besedah njegov tovariš in prijatelj: Po poti krščanskega mišljenju in življenja hočemo iti za teboj. Lojze, dokler se no snidemo v božjem objemu. ŽIBRŠE OBČ'. ROVTE. Občinske volilve so naše žerjavovce popolnoma spameti spravile. Mislili so kar na tihem postaviti odbornike iz svojih vrst potem da jih borno pa tudi mi volili. Pa ne bo šlo. Mi imamo dos'i svojih volivcev, pa tudi dosti mož sposobnih za odbor. Vedno se h val i M jo po Domovini, da so Zibrše napredne, zdaj pa naj jim SLS jjomaga iz blata! Pa bi kdo mislil, da morajo biti to kakšni visoki gospodje, ker so zmerom čila v Domovini o njih. Pa naj prido kakšen človek iz mesta k nam in naj pogleda naša napredna pota, pa niti nog ne bo mogel po'egniti iz tega naprednega blata. Rajši naj med tem časom, ko iščejo kdo bi jim v Domovino dopis napisal, pot popravljali, potem bomo šele rekli, da ste napredni. n Vsaka objava prireditve, pri kateri se običajeno pobira vstopnina stane tolikokrat po 25 par, kolikor besedi ali številk obsega. Denar se mora vposlati naprej, lahko v znamkah. Brez vnaprejšnjega plačila se objava ne priobči. n Šentviška orlovska družina priredi na be'o nedeljo 24. aprila 1927 v Ljudskem domu v Št. Vidu nad Ljubljano telovadno akademijo. Sodeluje člansld moški zbor in salezijanska godba iz Mladinskega doma na Kodeljevem. Začetek ob 7 zvečer. Prijatelji orlovstva vljudno vabljeni. Bog živi I n Ljudski oder v Šmartnem pri Litiji priredi na belo nedeljo ob 3 popoldne opereto »Mlada Breda< s pevskimi točkami. n Sela-Šumberk. Prostovoljno gasilno društvo priredi 1. maja t. 1. veselico s srečolovom, šaljivo poš o in prosto zabavo s petjem in godbo na Šuni-berku v razvalinah starega grada Ob 10 bo v farni cerkvi sv. maša, po maši kosilo, potem sprevod na hrib Šumberk, kjer si ogledamo daljnji razgled, nad 300 let staro razvalino, nato se bo vršila prosta zalmva in se bodo nudila vsakovrstna okrepčila. Ves dobiček je namenjen v korist društva. Iz najbližje postaje Radohovevasl je peš 1 in pol ure Pri notici v zadnjem Domoljubu je bil naveden napačen datum. n Udruienje vojnih invalidov, krajevni odbor v Ljubljani, javlja svojim članom, da zopet redno uraduje v svojem društvenem lokalu v Šentpeterski vojašnici. Uradne ure so začasno "sak pondeljek, torek, četrtek in petek od 9 do 12 in od 10 do 18 ter vsako sredo ln soboto od 9 do 14, Zrna. Pravi, da je gospodar, Pa mu hira slednja stvar. * * • Voznik v gostilni gnjat obira, na dežju zunaj konj mu hira. * * * Le on zadosti zna, ki veruje v Boga. A W * Na plesu ti je polnih rok, doma pa poje krop in sok. * * * Prijateljsko z ljudmi občuj, Prijateljstva pa ne vsiljuj 1 Priporočamo knjige. Domači vrt. Praktičen navod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Pojasnjeno z 69 podobami in 2 barvnimu slikama. Spisal Mariin Humek. Cena 83 Din, vez. 40 Din. Ta krasna knjiga nam nudi vse potrebne nasvete, kako si domači vrt obdelujemo, uredimo in krasimo, da bomo imeli z njim veselje, užitek in mnogoteri dobiček. Vsi ljubitelji vrtnarstva po kmeUh in mestih naj si to knjigo nabavijo. Budila bo vsepovsod veselje ia širila rajno ljubezen do domačega vrtnarstva. Knjiga ima mnogo slik in barvaiuh prilog. M. Humek: Praktični ladjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 24 barvanim! prilogami in 92 slikama v besedilu. Cena vez. izv. 80 Din. Knjiga obsega 409 strani in mnogo večbarvnih tabel. Okusna in sniotrena oprema ie naravnost sijajna in cena za tako obširno knjigo skrajno nizka. Lepe barvane podobe so poklicane širiti prepotrebno spoznanje sadnih vrst in škodljivcev sadnega drevja. Slike v tekstu pojasnujejo pa tako izrazito zlato nauke, da se že na prvi po* gled razumejo. Vsebina nudi vae kar treba vedeti za umno pridelovanje sadja. M. Iluniok: Breskev in marelica. Navodila k.iko ju vzgajajr.io in oskrbujmo. Pojasnjeno z 23 slikami in 2 barvanima prilogama. Cena 10 Din. Tudi ta knjiga je eminenlne važnosti za vsakega, ki hoče gojiti in pravilno ravnati z breskvijo in marelico, ki rodita izmed vseh našit1 sadnih plemen najplememitejši sad. Knjiga obsega vse kav tieba vedeti in jo okrašena i, 22 slikami in 2 barvanima prilogama. Za P Hugolin Sattnerjevo opero »Tajda* Je napisat libreto dr. Ivan Pregelj pod naslovom: .{aniposteljBki romarji. Knjižico je založila Jugosl. knjigarna v Ljubljani in <)e dobi v vseh knjigarnah x) 10 D.n za izvod. Dr. Pregelj nam riše v lej igri slovenske romarje iz srednjega veka ko so naši pradedje hodili na božjo pot k s-. Jakobu v Kampostelje. Dr. Pregljeva živa pesniška beseda je tembolj zanimiva, ker jo vzeta iz Slovenske zgodovine. Pastirski list o treznosti. 2. Odpor proti temu sovražniku. V tem oziru smo vsi dolžni, da ostanemo zmerni. Nekateri so dolžni, da so opojne pijače popolnoma vzdrže, vsem so pa popolna vzdržnost svetuje. 1. Torej zmerni moramo biti vsi. Zmernost je ona čednost, ona notranja moč duše, ki uživanje zamamljive pijače drži v pravih mejah, v mejah popolne treznosti. Alkohol se sicer ne pije čist, ampak je primešan v pivu, v vinu in posebno v žganju. V pivu pride na sto delov okoli 5 Kanprn za moške obleke se dobro kupi R. M1KLAUC. „PRI ŠKOFU", UUBL3ANA 4» delov alkohola, v vinu do 12, da celo do 15, do 20 delov, v žganju pa od 50 do 70 delov. Po tem presojajte nevarnost in škodljivost pijač. Otrokom, pa tudi odraslim, ki niso trdnega zdravja, opojne pijače navadno škodujejo, tudi če jih ne uživajo ravno pre-oblino. Zdravemu človeku ne bo škodilo, ce izpije kdaj čašo vina ali piva. Tudi naš Gospod J. K. je užival vino, če je bil povabljen na kak obed, in tudi o mnogih svetnikih vemo, da so ga pili. seveda le malo in navadno samo ob velikih praznikih. Zmernega uživanja vina ali piva nam sveta vera ne prepoveduje. Kakor hitro pa človek mero prekorači, ko vino že v glavi začuti, ko postane nenavadno zgovoren in se mu začne že jezik zapletati, postane uživanje pregrešno in kaj lahko dovede do popolne pijanosti, ki je smrten greh. Za dosego vseobče zmernosti je potrebno, da se že otrok v tem duhu vzgaja. Nikar mu piiače ne hvali kot nekaj posebno zaželjenega. Otrok naj ve, kako nevarna je opojna pijača. Gnusi naj se mu žganje, boji naj se vina zapeljivca, na pivo naj se ne navadi. Ako kak pijanec mimo hiše kriči, pokaži ga otroku, da se mu za-Btudi in sklene, da nikdar tak ne bo. i\atto pametna je državna zapoved, d h ee otrokom že v šoli zbuja gnus do pijane-ti. Skoraj v vseh šolah imajo slike o delih našega telesa, kakor jih pokvari nezmeren užitek alkohola. Podpirajte delo šole posebno vi starši. Nikdar ne dajajte otrokom vina, še manj pa žganja. Nikoli ne vlivajte otrokom v čaj žganje ali rum, pač pa jim dajte zadostno mleka ln kruha. Nikar ne uničujte svojih lastnih otrok. Mladenič, ne navadi se na gostilne. Sploh se ogibaj opojnih pijač vsaj tako dolgo, da si telesno razvit, pa ima telo dovolj odporne moči zoper opojno pijačo prav zmerno zavžito. Zoper pogubno ne-zmernost v pijači pa tudi dozorelo telo nima dovolj odporne moči, pa ji podleže. Ko se pa na nezmernost navadiš, se je skoraj ne boš mogel več odvaditi. Skušnja uči, da se nečistnik more izpreobrniti, akoravno težko, pijanec pa skoraj nikdar. Mladenič, sedaj si še popolnoma trezen, blag, plemenit, zdrav in vesel. Čast in dika našemu narodu. Kaj pa mladenič udan pijanosti? Kako je surov, kako neotesan, kako ostuden! Prava sramota za ves narod! Nikar ne postani taka grdoba! Da tako globoko ne padeš, ostani popolnoma zdržen celo življenje, ali vsaj do svojega osemnajstega leta! 2. Da, popolna zdržnost od opojnih pijač! O ko bi mogla postati splošna! Ne- j kateri ljudje so pred Bogom in pred svojo , dušo dolžni biti popolni abstinenti, mnogim ' se pa popolna zdržnost nujno svetuje. Popolno zdržnost od vsake opojne pijače mora skleniti mladenič ali mož pijanec. Druge pomoči ni, ako hoče, da se te nesreče resi. Ni dovolj, da obljubiš zmernost, ker nisi več v stanu, da bi jo držal. Kakor začneš piii, se ne boš mogel več premagali, ker so tvoii živci popolnoma, ali ; vsaj skoraj popolnoma opešali, pa nimaš nobene odporne moči. Alkohol je strašen nasilnež, vjetega, uklenjenega te ima. Za te nI drugo pomoči: ostani v grehu in 8ra moti in surovosti in nesreči, ali pa se nija?i popolnoma odpovej. Nekoliko Časa bn težko, toda kmalu ti bo zdrž iost dosti lahka, pa boš prav vesel. Popolna zdržnost je tudi otrokom in nedoraslim mladeničem vsekako potrebna Starši, bodite o tem prepričani! čuvajte otroke, da kam no zabredejo. Ne jemajta nedoraslih v tovarišijo in gostije, kjer s0 pije in pije. Zanesem 6e, da sami ne boslo otrokom opojnih pijač ponujali, in jih v nesrečo pehali. Starejši mladeniči pazilo na mlajšo in jih ne zapeljujte v nezmernost! Tako zahteva od vas prava krščanska ljubezen. Sami bodite vedno trezni, pa boste tako tudi s svojim lepim zgledom na mlajše fantičke vplivali. Nujno se pa popolna zdržnost prjpo. roča vsem ženskam. Kako me zapeče ko ob času birmovanja zvem, da v tej ali oni župniji tudi dekleta po gostilnah posedajo in oelo pozno v noč s fanti nečedne pesmi pojo. Kako me zapece, ko ob istem času včasih čujem, da ženske celo žganje pijo in se marsikatera upijani. Dekletom in ženskam, posebno vam materam, nujno priporočam popolno zdržnost od vina in žganja. Čujte, matere, ko ste v blagoslov-Ijenem stanju! Ako pijcte vino ali žganje, pride strupeni alkohol v vašo kri in taka zastrupljena kri je hrana vašemu otroku. Ali se inore zdravo razvijati? Ali ne dobi od svoje nespametne matere kal bolezni in morda kmalu umrje, ali pa nobenega pravega življenja nima? Matere, ki doje, si 7, alkoholom spridijo mleko in z njim dojenčka. as •nazariissras srce" T5T ».^aKiaaaefBgiiiriiAiiiiin ■imasragas.'i- povest gorske mm. Tretja knjiga. 1. poglavje. . Minila je grozna noč in napočil je dan ... Solnce je izšlo, toda zaman je trkalo z zlalimi prsti na cerkvena vrata. Na njih je visel velik uradni pečat s podobo sv. Mihaela. Svetišče je bilo zaprto. Črna, mrtvaška za>tava je plapolala v zvoniku in težki čopi so mrtvaško udarjali ob zid: sv. Mihael je mriev! Ljudjo so hodili sklonjeni po vasi, izibali so se Cer.cve in plaho gledali na črno zastavo, ki je plapolala nad vasjo kakor mrk ptič nesreče. Oba mrtveca sta še vedno ležala nedotaknjena v Cerkvi. Ponoči je poslal župnik sela k sodišču in škofu ter naznanil strašni dogodek. Tako težko, tako tesno mu je Lilo v duši. Cerkev oskrunjena vsled umora' Selevišji nadpastir bo hišo božjo zopot očistil in no-Bvetil. r Takoj drugi .n je prišla sodna komisija, si ogledala kraj zlocir in nastanila v vasi pol stotnije vo-j ov' da bl ' "tili upornike. Toda vse je bilo tiho ?™TOr \ni,laclu' grešniki niso mi- enu na up* . Bdi so tako prepadeni in zmedeni radi zločina, da se kar poskrili v svojih hišicah, on „1 vod!teIi? .so hoteli odpeljati tudi Albana, a S S2lMiti^el.je gori v hišici na hribu iS S.JL?u? tt ^asa' da bi sl llmiI od sai ^ dima črni Obraz. Prav do jutra je delal neprestano in ni pnje nehal, dokler ni bil ogenj v gradu popolnoma po-gašen. Nato jo hitel k Riki, ter jo nesel s svojimi močnimi rokami v Gretino hišico, da bi obvezala Ri-kine rane. Sedel jo sedaj ob Hikini postelji, držal njene zavezane roke v svojih in govoril: »Ozdraviti moraš, draga, sicer me življenje ne bo več veselilo. Midva spadava za vedno skupaj. Za nekaj časa bom moral seveda romati v ječo, toda takoj, ko bom kazen prestal, se bova poročila. Potem bo šele prišla prava velika sreča.« ' Kljub bolečinam se je Rika nasmehnila in prikimala svetlolasemu velikanu. »Naj bo tako, Alban. Majhna hišica m velika sreča, kaj hočeva več!« Tedaj so vstopili orožniki: »V imenu postave, pojdite z nami k ^ ' Alban se je zganil. Vrgel se je preko Rilce ter jo poljubil. »Zdravstvi,j, moja ljuba!« Nato je pomolil orožnikom roke »Nate, zvežite me! Prav se mi god 1 Zakaj sem bil tak norec in hotel izsiliti pravico! .. Nato so ga odpeljali. Spodaj v vasi so bili že zbrani ostali krivci. Ža- I?k£H okSTŽS Tivod skozi vas-in °'rnc' vo riavih n fa er'm,i° kaPale Rvet'<> solze po rjavih licih Le nekaj mladih fantov, ki niso nikogar zapustili jo ponosno šlo z dvignjeno glavo T di s tarš °v.Ko' sejlje p^bj i žal h o V T" sramu Tam ie *t»l« tli ' •'e.skora zgrudil od solznimiočmije»Mat lffifmtD« J" f? 6 gov pogled je prosil IjubSnl ln stira žen^lI ^ X k njemu, vzela njegovo glavo v svnfJL, *pa no,, v ik rr^r&S',^; Razno. Krompir. Največ krom-pirja pridelajo skoraj na Nemškem. Leta 1924. so ga pridelali 364 milijonov metrskih centov po 100 kg, Vsa ogromna Rusija ga je pridelala lc malo vci, 423 milijonov centov. Na tretjem mostu i« Poljska z 291 milijoni, za njo Francija s 146 milijoni. Zedinjene države v Ameriki so ga pridela!« samo 88 milij. centov, Kitajsko ženske. I'udi Kitajko bo So združilo ia nočejo biti več sužnje, kot so bilo doslej. Kako slabo so jim je podila vidimo iz zahtev, ki eo jih slavile na nekem zborovanju: enakopravnost obeh flpolov, odstranitev mnogoženslva, clpvnva zakonov med otroki, prostost žensk pri »klepanju zakona, 'odprava prepovedi, da se vdove ne snieio možiti. Pisalni stroji. Ko so bili pisalni stroji šele par let v rabi, je izdal turški sultan ukaz, da se morajo vsi pisalni stroji v Turčiji uničili. V uksztt jc bil povedan tudi vz:M »Dokler bodo mogli za< rotniki razširjati oglase v obliki, ki onemogoči dognati osebo dotičnilca, toliko časa jih ne bomo mogli prijeti in se morajo zato pisal, »troji uničiti.« kesanje je ostalo. Vsa ta čuvstva so ga premagala in ve]j](i močni človek je pokleknil sredi ceste pred svojo mater in zaprosil: »Mati, odpusti mik Stara žena je prijela njegove uklenjene roke ter jjh položila na svoje prsi. »Hudo je,« je rekla, »če vzamejo materi sina na tak način. Vendar ima tudi to nekaj dobrega. Šel boš vase, Alban, ter se vrnil kot boljši človek domov. Božji blagoslov naj te spremljal... Položila je svojo roko na njegovo glavo J- nato je stopila stran in žalostni sprevod je šel mimo nje... Na stolpu pri Sv. Mihaelu je še vedno plapolala črna zastava in rdeči pečat je gorel kakor ognjena kuga na zaprtih vratih. Čez šest dni je prišel končno škof. Župnik mu jo šel s solznimi očmi nasproti ter poln spoštovanja jn ljubezni poljubil škofov prstan. Postava nadpa-stirjeva je bila sključena, obraz bled, snežnobeli kodri so padali izpod klobuka. Vse je bilo staro in zrušeno na njem — samo oči so še sijale mladostno in folnčno. »Dajte mi vašo roko, ljubi župnik,« je rekel, ko je stopil iz kočije. »Pastirska služba utrudi človeka. Osemdeset let človek že težko nosi, moj ljubi župnik, in škofova palica ima toliko trnov.« In vendar ste prišli, Presvitli, k sv. Mihaelu? Kako naj se zahvalim? Taka žrtev k »Ce kliče Gospod svojega hlapca ,mora slediti klicu,«: je odgovoril škofovski starček z izrazom nebeške miline v obrazu. »Rad sem prišel,'' je pristavil. ; Nesreča vas je hudo zadela, vaše srce krvavi... Zato potrebujete nekoliko ljubezni, tolažbe in prijateljstva, in to vam hočem dati. Zato sem prišel sam.-" Župnik je pri teh besedah sklonil glavo. ::Moj škof/, je jecljal, »moj dragi nadpastir...« »In niti pozdraviti ne morem svojega pastirja kot se spodobi,« je tožil župnik in se počasi dvignil. »Zvonovi Sv. Mihaela so nemi.« »Razvezal jim bom jezik. Jutri bo cerkev posvečena in vrata se bodo zopet odprla za ubogo župnijo. Potem bomo skupaj zapeli: Aleluja.« Škof se je opiral na župnika in stopal proti žup-nišču. Pred vrati je obstal in pogledal proti goram. Nad gozdovi, preko skalnatih pečin in gorskih vrhov je ležal zlatordeči žar podoben plamenaslim potokom. Drugo jutro je klečala vsa vas pred zaklenjenimi vrati. Spokorni psalmi in molitvice kesanja so odmevali skozi jutranje ozračje. Tedaj je stopil škof k njim, njihov blagoslov jih je dvignil. Bil je bled, zakaj ponoči mu je bilo zelo hudo. Predolgo je bilo to potovanje za njegovo starost. Njegove oči pa niso bile nič manj jasne. Tako je stopil v mlado, pomladno jutro ter veselo zadihal. In sedaj, moj ljubii župnik,« je rekel, »bomo zopet prižgali v tem svetišču solnce božje ljubezni. Večna luč bo zopet gorela za pravičnike in grešnike.« Skozi zakristijo sta šla v cerkev. Tu je opravil skof sveto daritev... Zunaj pa je klečala vsa občina ter v vzdihovanju in molitvi čakala vstopa. Končno so se vrata odprla, zvonovi zazvonili, večna luč je zagorela pred oltarjem! Ljudstvo je še vedno klečalo plašno in potrto na cesti. Ko so zagledali v svitu sveč bleščeči oltar, ko jim je mignil ško." , s častitljivo kretnjo, naj vstopijo, tedaj je marsikatero srce prekipelo sreče, in neglede na svet kraj so zavri skal i od veselja. Po kolenih so šli do odprtih vrat. Vedeli so, da je bila odvzeta z njih kletev: Sv. Mihael ni bil več mrtev, vstal je k novemu življenju. Orgije so zadonele, sveta pesem se je oglasila, duhovnik je stopil v svetih oblačilih pred oltar, oblaki kadila so se dvigali iz srebrtle posode, zvonovi so zvonili — in tam, obdan od sijaja in luči je stal škof kot poslanec božji in gledal ljudi s svojimi solnčnimi očmi tako jasno, tako milo in odpuščajoče ... Takoj po sv. opravilu je škof legel. V cerkvi je dvignil večkrat robec k ustom — ko ga je odmaknil, je bila na njem kri. Župnik se je smrtno prestrašil. »Presvitli, poslal bom po zdravnika ...« je rekel v skrbeh. Škof je lahno zmajal z glavo. Samo miru potrebujem. Mogoče bo minilo, če pa nc — pripravljen semk »Toda, Presvitli, tako daleč od doma! In radi nas!... : Moj ljubi župnik — naš dom je tam, kjer najdemo ljubezen. Duhovnik je doma tam, kamor ga kliče dolžno.-t, in četudi v smrt. Ne pripada sebi, pripada vsem, celemu svetu 1 To je ona veličina duhovniškega poklica, ki pa dviga nad kneze in kralje. Kjer prebiva uboštvo in stiska, kjer seka nesreča rane, tam je njegov dom. Duhovnikovo življenje je neprestana žrtev — žrtev za drii^e! Najprej pripada svoji čredi — šele potem sebi! Vse njegovo življenje mora biti življenje ljubezni, delo usmiljenja. Brez ljubezni ni delo nič vredno, šele ljubezen ga posveti in jKjplemeniti. Nič ni prijetnejšega in popolnejšega v nebesih in na zemlji, kot ljubezen v Bogu: dvigne se preko vsega in nas nese k Božjemu prestolu... Ljubezen moramo imeti!« Župnik je imel solze v očeh. »Presvitli, morate se varovati! Govoren je vas utruja k »Ne — lažje mi je. Marsikaj moram spraviti s srca; že dolgo sem to želel... Nekoč sem vas hotel poklicati ob svojo stran, da bi lahko ob veliki ločitvi položil pastirsko palico v vaše roke — toda takrat niste hoteli...« »Ne, Presvitli k je odgovoril župnik. »Kaj bi bilo z mojo ubogo čredo? Kljub vsej ljubezni je zašla — in zato potrebuje sedaj ljubečega pastirja.« Škof ga je resno pogledal. »Taka ljubezen ne mera ostati nepoplačana. Boljši časi bodo prišli za za Sv. Mihael. Sporočiti vam moram veselo novico... sedaj je mir v deželi, verski boji so končani. In tako so mi je posrečilo ugladiti pot, da boste zopet dobili nazaj podobo sv. Mihaela. Seveda, mogoče bodo pretekli še meseci — toda podob« boste gotovo dobili.« Župnik je zgrabil škofove roke in jih pritisnil na ustnice. Solze so mu stale v očeh, ko je v prekipe-'•i:oči radosti zaklical: »Kako naj se Vam zuhvalim! ..e najdem besed. Sreča je prevelika: podoba našega variha, podoba milosti! O, potem bo vse dobro, potem bo moja čreda rešena! Kako bo moja župnija vriskala, navezana je bila na sliko kot na dragocen zaklad.« Vztrajen in hiter tekač. Indijanec Zafiro jc pretekel v Mehiki 100 km v 7 urah in 35 minutah. Hitrost avtomobila. Nekoč smo pisali, da se jc peljal angleški major Se-grave v Ameriko, da preskusi tam ogromni avto, ki ga je zgradila angleška tvrdka Suebeam in ki ima 1000 konjskih sil. V Evropi ni nobenega pripravnega dirkališča za hitrost, ki jo jc hotel Scgravc doseči, ln kaj je dosegell 10 kilometrov je vozil s tako hitrostjo, da bi dalo to na uro 328 kilometrov, Ce bi se namreč dirkanje s to hitrostjo nadaljevalo. Seveda je to blaznost. Žaba diha lahko samo, če ima usta zaprta. Če bi usta odprla, bi se takoj zadušila. Kitajska pisava. Kitajci ne pišejo tako kot mi, temveč imajo za vsak pojem posebno znamenje. Za navadno življenje rabijo 6C00 znamenj. Neki Kilajcc iz mesta Šanghaja je izumil sedaj pisalni* stroj, ki omogoči pisavo 5000 znamenj. Iznajditelj trdi, da sc vsak omikani Kitajec po dvemesečni vaji lahko tako izuči, da napiše v uri 2000 znamenj. Atlantski ocean ima toliko vode, da tehta 325 trilijonov ton po 1000 kg. Trilijon je bilijon bilijonov, bilijon je pa milijon milijonov. Seda; si pa to predstavljaj, če moreš. V ledu spijo. Akvarij se imenuje posoda, napolnjena z vodo, v kateri imamo ribe in dru-f?e morske živali žive. Neki Amerikanec je hotel dobiti - ribe z obal mrzle Alaskc, pa ne bi n-ogle prenesti prevca. Zato jc dal zapreti ribe na Alaski v ledene kepe, prevrtane z luknjami za dihanje. Zlcdcne-Ie ribe v teh kepah spijo in prenesejo prevoz. Pot okoli solnca Zemlja napravi na poti okoli solnca na leto okoli 9"0 milijonov kilometrov. Na uro letimo 106 tisoč kilometrov daleč, na sekundo 29 kilometrov, pa tega nič ne čutimo. Pajki V vzhodni Sibiriji se je pojavila nenadoma nova vrsta pajkov, ki so tako veliki kot kolo pri vozu. ZciravFe ie nafvečie bogastvo! Kdor je malokrvou? Kdor jo bled? Kdor inm elabc živee? in vsled {e*a pomanjkanje spanja in pogosti glavobol. Kdor nima teka ? Kdor "oleha na pljučih ? Kdor je inaluiičen ? Kdor boleha na želodcu, naj pije „ENERSIN" žele/,nato kina vino. Slabi nerazviti otroei z vporabo „Encrgina" želez-natega kina vina prav golo r o dobe zdravo iu rudečo barvo, pridobili bodo na teži telesa in postali odporni proti vnem boleznim. Naslov za poštna naročila: LABORATORIJ „ALGA", SUŠAK 12 S poštnino vred 3 velike steklenice za 128Din, 6 velikih steklenic za 24*-Din 111 1 mala zastonj. — V ceni je računana poštnina, zaboj in zavojnina. JAVNA ZAHVALA. P. n. LABORATORIJ „ALGA", SVSAIi 12. Najlepše se Vam zahvaljujem za Vaii dobri izdelek „ENI:RGIN", ieleznalo kina vino, kateremu morem danes zahvalili svoje dobro zdravje. Bila sem slabokrvna, bleda 162 Brinje vsakovrstno, nudi najceneje tvrdka L KNEZ Ljufcljata, Gosposvetska cesta štev. 3. Najboljši in najekonomičneiši DcMroniotorji iz znanih čeških tvornic Shatiovft zavodov v Plznju se nahajajo v velikosti !/4 KS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na Civ. inž. M. A. STEDI Uubllara, Selcnburgova 7 Tel. 2966 Ali se hočete osvobodili protina bolečin v boku išlasa brez nevarnos?i ? Pevmatizem grozovita, zelo razširjena bolezen, ki ne prl-Mr..i>a ns revnemu ne boratemu, svoje žrtve išče v borni ko'i pa tudi v palačah. Zelo mrogotere so oblike, ki se r njdi po-javlja la bolezen, in prav pogosto niso boli, ki jiui dajemo vsa uruga imena, nič drugega kot r e vmatizem. mnogim trpečim pomagalo! Vaše zdravljenje je izborno in učinkuje naglo tudi pri zastarelih, kroničnih sluCajčli. Ua S' Pridobi™ prijateljev, smo se odločili, da bomo vsakomur, ki nam p«e poslali popolnoma zastonj ZPh V0?fD0.bro5uro 0 »o.1ne« zdravljenju, brez vlake nevarno gSTdiS " ^ 03 ^ bo,ozn. Aucrust Marzke, Reriin.Wilmersdor2 Eruchsalerstiasse 5, Ablh. 303. Izdaj;i. Ij J' ....."-^.U:-.!!!.'«!!! Dr Frnnc Ki.loter, mm, mu ss«a mmi Dobavlja dvoko1e»a. drle za »IvokoVK«, pneamatl-ke, šlvnln* stroje, gramofone gramofonske plošče Ur uujrometue toge po rajnlžjl cen<. Mehan.kl dobe popu.s t. Zahtevajte veliki ilustrovani fcrezp!a-ni cenik ter po&Jlte marko za Din 3'— ta poštnino. Danar si prihranite, ako kupite dobro bbgo za obleke in perilo; to pa le zato, ker najdete v občno znani, nad 50 let obstoječi trgovini R. Miklsu; „PSI ŽKGFU", LJUBLJANA zelo veliko strokovno odbrano zalogo prvovrstnega kamgarna za moške Obleke, fino svileno, volneno in perilno blago za ženske obleke, kakor tudi vse druge vrste blaga. — — Postrežba zanesljivo poštena. Naročila po pošti se takoj izvršijo. Ka.popoinejS' STOEIVER šivalni stroji K, li? ii«. kroiife io