Bolgarija jadra v diktaturo? Politične prilike v Bolgariji se v zvezi z vedno večjo gospodarsko krizo razširjajo v pravcu, ki da slutiti, da mora priti v Bolgariji v najkrajšem času do dalekosežnih in važnih sprememb. Na Bolgarskem je opaziti dva strogo ločena tabora: eden je za temeljito spremembo dosedanje politike v smislu demokracije in tesnejšega sodelovanja z vsemi sosednimi in pred vsem balkanskimi državami, in v tem taboru je pretežna večina bolgarskega naroda; v drugem taboru pa se nahajajo vsi oni, ki so na strani makedonstvujučih, ti krogi stremijo za fašizmom in so za uvedbo diktature. Da se dela v tcm drugem taboru resno na uvedbo diktature, je razvidno jasno iz raznih izjav na kongresu '.olgarskih oficirjev, ki se je vršil zadnje dni v Čustendilu. Ob tej priliki je izjavil bolgarski vojni minister Kisov, da je on za uvedbo nadstrankarskega režima močne roke, ki bo zastopal z vso odločnostjo politiko nacijonalizma. Režim močne roke in politika fašizma ne oznanjata ničesar drugega, kakor prikrito napoved diktature. Z gotovcstjo se lahko trdi, da je v Bolgariji na delu odločilna akeija, ki naj uvede v bližnji bodoCnosti režim, ki bode odgovarjal stremljenju 'uakedonstvujučih. Dolg srednjeevropskih držav. Zunanji dolg 8 srednjeevropskih drživ znai.a 24 milijard švicarskih frankov. Za to svoto se plačuje letno 1 milijardo 335 milijonov švicarskih frankov na obrestih in na amortizaciji. Nevarni izgredi angleških brezposeln."-. Iz vseh delov Angleške in Škotske so se zbrali v Londonu brezposelni, ki delajo po ulicah ogromne demonstracije in obračunavajo dejansko s policijo. Sovjetska Rusija je že priznala novo mandžursko držr-vo, ki bo otvorila v Moskvi svoj fconzulat. Med ame_-~kimi Združenimi dižavami in Rusijo se vršijo že dalje časa resna pogajanja s ciljem: Pod katerimi pogoji bi priznrla Amerika sovjetsko Rusijo? ITa priznanje Rusije delajo z vsemi močmi ameriški kapitalisti zasebniki, iki imajo po Rusiji razvito prav živahho trgovino. Zaključek sovražnosti med Bolivijo in Paragvajem. Že nekaj časa sta si v laseh z oboroženo silo južnoameriški državi Bolivija in Paragvaj. Krvav obračun je izbruhnil radi ogromnega ozemlja Gran Chaco, ki leži med obema državama kot neraziskana pokrajina, in po koje posesti so se vzbudile skomine obeh držav. Prišlo je med armadama obeh držav do spopadov manjšega obsega. Najnovejše vesti iz Amcrike pa pravijo, da je pristala bolivijska vlada na predlog nevtralcev, da konča sovražnosti v Chaco, dokler se ne konča ureditev spora s Paragvajem. Ker je Paragvaj že prej sporočil, da je pripravljen ukiniti sovražnosti, upajo, da bodo sedaj boji zares ponehali. Uradno poročajo iz Asunciona, da so Paragvajci imeli od zacetka vojne z Bolivijo okoli 250 mrtvih in 1000 ranjenih. Izgube bolivijskih čet cenijo mnogo višo.