Učiteljska zborovanja v Ljubljani. i. Otični zbor ,,Nš.rodne Šole:' (V 9. dari septembra 1885. 1. ob 6. uri zvečer.) Na prošnjo g. prvomestnika ,,Narodne Šole" do g. župana Ljubljanskega, da nam dovoli letos zborovati v mestnej dvorani, zbralo se je le-tti v omenjeni dan 26 učiteljev in 2 učiteljici. G. predsednik F. Stegnar otvori zborovanje sŁ sledečim ogovorom: nSlavni zbor! Častita gospoda! Po preteku 12 let nastopila je doba za naše društvo, ki je glede na gmotne razmere gotovo sijajna. Ponosni smemo biti na ta društveni razvoj, kajti njegovo stanje se je za več ko 100 % izboljšalo. Zato mi je posebna radost, s tega odličnega mesta pozdraviti Vas, častita gospoda, ki ste sodelovali na prid ,,Narodne Šole" ter prišli, da Vam odbor predložf račun o društvenem gospodarenji in poroča, kaj in kako je delal od lanskega obcnega zbora. Številka XIII. pravijo, da je usodepolna, a za nas je zlata številka, ker je nam mnogo dobrega usodila. Naj bi financijelne razmere pretečenega leta tudi v prihodnje ostale tako ugodne, da bi mogli reči po zgodbah sv. pisma stare zaveze: ,,Po 7. slabih letih prišlo je 7 dobrih". Da je bilo društveno stanje tako povoljno, treba je bilo mnogo dela, katerega se v prid dobri stvari nismo ustrašili. Po prejšnjih skušnjah nismo mogli gojiti mnogo upanja o izvršitvi ukrepov lanskega občnega zbora; vender so bili prinesli obilega sadu. Slovensko časnikarstvo je, baveč se mnogokrat z vprašanjem, nkako bi bilo delovanje ,Narodne Šole' razširiti" zdatno pripomoglo, da so se odlični rodoljubi zanimali za društvo. Poseben, znan slučaj pa je bil povod, da se je slavno Ljubljansko narodno razumništvo ogrelo za dobrodelni ta zavod. Tako živahne agitacije ne pomnim v dobi društvenega obstanka, zato naj nslava" doni vsem blagim dobrotnikom, posebno pa literarnozabavnemu klubu in velečastitim gospodom dr. vit. Bleiweisu, profesorju Senekoviču in dr. J. Babniku za njihova znanstvena predavanja na korist MNarodni Šoli". (Napredlog g. predsednika zbor stoječ temu pritrdi.) Vesela prikazen je bila tudi ta, da so se naše narodne odlične dame najtrudoljubivejše poganjale za gmotno društveno povzdigo. Velezaslužui in rodoljubni gospe Murnikova in Lahova zaslužili ste poleg druzih dam, katerih imen nisem niti poizvedeti mogel, venec najtoplejše zahvale. Slava jira! Nic manj delavni so se skazali nekateri poverjeniki, katere je po lanskega zbora sklepu imenoval v svoji seji odbor za nabiro prostovoljnih doneskov po deželi. Koliko so poverjeniki storili, kaže nam sklep računa, kateremu smo dodali zapisek vseb dobrotnih darov. — Vsa čast in hvala jim za to! Najraje pa zabeležim zasluge, ki jih imajo nekatere gospice učiteljice za ,,Narodno Šolo". Prav radosten moram konstatovati, da se nežni del učiteljstva začenja zanimati za naš narodni razvoj in za povzdigo slovenskega šolstva. Omenim naj tti, da je nabrala gospica Ivana Bregar, učiteljica v Dobrepolji, 9 gld.; gospica Ivana Praprotnik, učiteljica v Velikih Laščah, 7 gld. 80 kr. in gospica Fani Verne, učiteljica v Kameniku, 20 gld. Bog živi te vrle Slovenke, in daj, da se jim kmalu pridruži dolga vrsta posnemalk! Vaša vzorna delavnost, Vaše prijazno občevanje in dostojna uljudnost, častiti gospodje tovariši, jih bode gotovo ogrela za naše vkupne interese ter jih priklenila k nam in spodbujala k vzajemnosti. Da bi našle še mnogo posneraovalk in postale dika slovenske vzgoje, v to pomozi Bog in njih zvestoba. Živile naše učiteljice! — Živeli slovenski učitelji!" Preidoč k drugej točki dnevnega reda, poročal nam je g. predsednik o društvenem delovanji v XIII. društvenem letu sledeče: ,,Odbor bavil se je v pretečenem letu posebno z izvršitvijo ukrepov občnega zbora z dne 10. septembra 1884. 1. — Kakor je bilo ob času objavljeno v -Učit. Tov.", postavil je odbor po vsej Kranskej 25 poverjenikov za nabiranje prostovoljnih doneskov ,,Narodni Šoli" v korist. — V posebnih pismih se je obrnil potem odbor do gospodov poverjenikov, da prevzamo jim odmenjeni posel, proseč jib, da po svojih močeh poskušajo praktično izvrševati to idejo. Vsem poverjenikom poslal je odbor tudi tiskana pisma, katera naj bi le-ti pošiljali svojim tovarišem in prijateljem šole, da z denarnimi doneski priporaogo ,,Narodni Šoli" k boljšemu materijelnemu stanju. Z jednako prošnjo obrnil se je odbor tudi do naših slovenskih učiteljic in kakor so gospodje ravnokar slišali, ne brez uspeha. Koliko smo dosegli po tem potu, razvidno je iz priobčenega imenika dobrotnikov ,,Narodne Šole". Da omenimo tu v prvo delovanja gg. poverjenikov, gre posebna zahvala onim gospodom, ki so po vztrajnem delu toliko pripomogli v zboljšanje društvenega blagostanja. Slava jim! Tudi slavni deželni zbor kranjski in slavni mestni zastop Ljubljanski sta močno pomagala našemu društvu, kajti prvi podaril nam je 100 gld. in slednji 200 gld. — Visokorodni g. dr. Fran vitez Močnik je po svojej navadi tudi letos ob novem letu poslal odboru 10 gld. kot novoletno darilo; ker je bil pa letos imenovan tudi častnim članom ,,Narodne Šole", poslal nam je tem povodom 60 gld. kot darilo društvu v korist. Zabeležiti nam je tu še doneskov raznih veselic, ki so bile osnovane tu in tam našemu društvu v korist in preostalih mnogih drugih dobrotnikov, ki so pripomogli, da je letošnja opravilna doba za naše društvo postala toliko sijajna. Jaz sklepam torej to svoje poročilo s tem, da izročam še enkrat vsem dobrotnikom presrčni ,,Bog plati!" Gosp. J. Jeglič vpraša: ,,Mej dobrotniki ne najdemo letos imena slavne naše hranilnice. Slavni odbor ,,Narodne Šole" blagovoli naj mi povedati, je-li vložil letos prošnjo pri direktoriju slavne hranilnice kranjske, da jej podari le-ta kako podporo, ali neV" Gosp. predsednik Stegnar odgovarja: ,,Kakor vsako leto, vložil sem tudi letos dobro podpirano prošnjo slavnemu vodstvu kranjske hranilnice. Da nam pa hranilnica nij hotela ničesar dati, iznenadilo je tudi mene, tembolj, ker si nikakor ne vem tolmačiti, zakaj nam je ravno letos bila odtegnjena 121etna podpora". Sklene se potem, da odbor v prihodnje vender še vloži svojo prošnjo pri direktoriju kranjske hranilnice. Pri tretjej točki dnevnega reda pokladal nam je gosp. Stegnar mesto bolehnega g. blagajnika, ki je tudi tajnik, društveni račun, ki je razviden po izdanem ,,Sklepu računa ,Narodne Šole', društva v podporo ljudskih. šol in učiteljev". — (Pri tej priliki bodi mi dovoljeno omeniti, da se kranjsko učiteljstvo še zmerom premalo interesuje za našo ,,Narodno Šolo". Ker šteje Kranjska sedaj blizo do 400 učiteljskih moči, moralo bi naše društvo vsaj 350 učiteljskih podpornih udov imeti; le 50. bodi dovoljeno pod sedanjo vlado prejemati darov od bolehnega kranjskega ,,Schulpfennig-a". Kakor pa sedaj lahko povzamemo iz računskega sklepa, imelo je društvo le 55 učiteljev in 50 šol, torej 105 pravih udov. Jedna cetrtina vsega učiteljstva se je torej zanimala za ,,Narodno Šolo", tri četrtine ne menijo se za njo.) Po končanem tem poročilu prosi besede gosp. Hinko Podkrajšek. Predlagal je: ,,Ker je sl. ministerstvo za uk in bogočastje pred kratkim z nekim odlokom prepovedalo rabo kvadrovanih tablic in številnic, bilo bi dobro, da se zbrani gospodje učitelji dogovorimo, kake številnice in tablice naj bi v prihodnje dajala ,,Narodna Šola", da ustreže naročujočim gg. učiteljem in da se ne pregreši zoper ukaz sl. ministerstva. — Jaz si usojam predlagati, da nam rabijo za prihodnje za pismeni računski nauk številnice z vodoravnimi črtami, ki naj bodo tako široke, kakor so sedaj vodoravnice v Grubbauerjevih številnicah. — Ker ministerstvo v tem ukazu ne zapoveduje kake številnice se smejo sedaj rabiti, smemo si omisliti takih številnic tem lažje, kar nam rabijo jednake spisovnice za jezikov uk in bode prvencem vsaj deloma olajšano težavno pisanje na ,blanco' papir." *) Gosp. Tomšič oporeka tej izjavi, češ, da ne pristoja učiteljem tu zborujočim vpeljevati novih učnih pripomočkov, tem manj, ker je ta ukaz vsaj deloma še zistiran, dokler sl. ministerstvo ne razreši prošnje gremija trgovinskih zbornic, da obvelja ta ukaz stoprav s početkom prihodnjega šolskega leta. — Ker se tudi gosp. predsednik Stegnar strinja z nasvetom gosp. Podkrajšeka, prepušča se po nasvetu gosp. Ravnikar-ja, odboru, da on o tem določuje. Gosp. Kos nasvetuje: nKer različna opravila pri ,,Narodni Šoli" povzročujejo gosp. predsedniku toliko dela in ker je pri tera delu popolnoma osamljen, bodisi zaradi tega, da ga nekateri v mestu stanujoči odborniki zbog pfeobilega druzega dela podpirati ne morejo, bodi - si da ga drugi odborniki zbog prevelike mlačnosti zopet nočejo, predlagam, da se dovoli gosp. Stegnarju primerna nagrada." Gosp. Stegnar ugovarja, da bi mogel vzprejeti kaj tacega, temmanj, ker ima društvo itak premnogo drugih potreb, vender se na predlog gosp. Tomšiča dovoli predsedniku 100 gold. za različna poselska opravila, da se mu tako deloma olahča težavno delo. Pregledovalcem računov volijo se gospodje Gabršek, Javoršek in Žvagen. Odbor ostane stari, dasiravno nekateri odborniki sami žele izpremembe. Pri točki nPosamezni nasveti" oglasi se gosp. Gabršek in vpraša: ,,Slavni odbor društva ,Narodna Šola' izrekel se je, da hoče izdavati tudi knjige za slovensko mladino; veselilo bi me slišati, kaj se je v tej zadevi zgodilo ?" *) Ravnokar beremo v Duu. časopisih, da je sl. ministerstvo dovolilo, da se kvadrovana pisalua tvarina še eno šolsko leto sme rabiti. Uredn. 18* društva v podporo Ijudskih šol in učiteljev za XIII. opravilno dobo od dne 1. septembra 1884. do 1. septembra 188 5. l. Gosp. Stegnar odgovarja: MKer smo po prostovoljnih doneskih nabrali nekaj denarja za izdavanje slovenskih knjižic, jel sem takoj misliti na to, da čim preje izide prvi zvezek. Uverujoč pomanjkanja berila za naše prvence polastila se me je ideja, da priredimo res kaj primernega za našo osemletno deco. Dobil sem nekaj koloriranih slik, kakoršnih se je veliko nahajalo na ovitkih Grubbauerjevih zvezkov. Ker so podobe precej čedne in tudi ne predrage, stopil sem v dogovor z gosp. Grubbauerjem v Lincu, ki je tudi obljubil preskrbeti tisk in vezanje te knjižice. Gosp. učitelj Funtek je k 15. slikam napisal primeren tekst v vezanej besedi, in tako je bilo vse pripravljeno za izdavo prvega zvezka. — Ko sporočim to gosp. Grubbauerju, piše mi 30. avg. t. 1., da mora rečene kolorirane slike naročiti z inozemstva, ker se kaj tacega, žali Bog, pri nas še ne dobi, čakati nam bo torej treba še nekaj časa, in to je vzrok, zakaj da nijsem stavil te točke na dnevni red." Za tem je bilo zborovanje končano. Gosp. Stegnar zahvali se navzočim za veliko udeležbo in živabno debatovanje, ki je in bode vselej stvari na korist ter jih prosi, da ostanejo še naprej društvu naklonjeni. Gosp. Močnik pa se zahvali gosp. Stegnarju na spretnem vodstvu zborovanja in mu zakliče kot prvemu učitelju — deželnemu poslancu presrčen ,,živijo!" Po zborovanji zbrali so se u&itelji v prijateljski razgovor v prostorih čitalnične restavracije. Hinko. (Dalje prih.) 0 javnih preizkušnjah in darilih v ljudskej šoli. (Spisal in govoril pri letošnjem občnem učiteljskem zborovanji, v 28. dan maja t. 1. v Ricmanjih Kr. Bogatec.) Svoj spis moram naslanjati na vzgojno — praktično vrednost in nekaj tudi na zgodovinsko veljavo pedagogije. Vzgoja in praktična Djena vrednost sta vedno tak6 združeni, da popolnoma posebč, za-s_ o vsakej, ne moremo govoriti. V toliko se pa vender da ločiti, da se preje morejo navesti načela vzgoje a čisto gole, nikoli ne; sicer bilo bi za življenje okostje brez m-č. Zgodovinska veljava nam pa vedno pripomore v spregled, kako se je vzgoja razvijala. Tako, n. pr. vemo, da so se v Grcih, pri raznih narodnih igrah odlikovali nagradotn prvenci, rekše, premagalci. A sm.r njihove telovadbe ni bila le lepa rast in okretnost telesa, nego več za vojniške svrhe. Torej ne zabimo, ka se je mladina vzgojevala za državo, a ne individualno, v svrho kot človeka. Vemo, da so koncem srednjega veka vitezi pri svojih turnirih vzprejemali darove iz rok odličnih gospa, ali ti darovi so bili včasih s krvjo pridobljeni. Do tega je prišlo zbog strastne častiželjnosti, a osobite svoje svrhe je ni doseglo, ker je tudi ni imelo, ter vsled tega morala je tudi ta — furora, a ne namen v človeštvu — propasti. A kmalu na to se nam pojavijo načela mož, koji so už_ začeli promotrovati človeka kot stvar, katera ima v svrho svoj individuval, ki se ga more vzgojati kot tako — v človeka. V 17. stoletji moremo označiti tacega moža, znamenitega pedagoga in filozofa Angležkega, menim, Ivana L6che-ja. V svojej knjigi _ob vzgoju", katera je po največ domačim vzgojiteljem namenjena, priporoča dotnačo vzgojo proti javnej, ter pravi: BŠola, v katerej se vse dela po zvonu, vpliva nepovoljno na značaj vzgojencev". — To je: ne inore se toliko na vsacega pojedinca ali individuvala — individuvalno ozirati; ker se njegove zmožnosti ne morejo dobro proučiti. No, pomisliti bi morali, da tedaj v istej. dobi se ni še občno skrbelo za občno naobražbo ljudstva ter, da je to njegovo načelo največ veljalo plemenitnikom in takim obiteljem, koje niso bile baS siromašne. Ali, da se ne more mej celo množico, individuvalu, povoljna ugajati, to načelo menda velja baš tako, kakor tedaj, in danes, akopram se mnogo prizadeva s taktiko po psihologičnih študijah pojedincu zadovoliti. Naj glavnijim in uspešnijim vzgojnim pripomočkom, smatra Lodie — pohval-o in grajo. — ,,Od vseh povodov, s katerimi se move delovati na dnšo najvažnejši, sta čast in sramota". če se more deci vzbuditi ljnbav do časti, ter v njih razviti čut sramote, tako ae je v njih zasadilo tudi načelo istine, ki jih vedno vodi k dobremu. — Uprav v tem je velika tajna vzgoja. — Torej s povodom ali pripomočkom, pobvale in graje, vaja — je tu — učitelj, vcepi se deci spoznanje istinitosti; če ta izrek motrimo, moramo dostati, ter izvestno izreči: res — tajen pripomoček je le-ta. — A to radi tega, ker težko se pogodi pojedincu psibologične klice, izvore zlega in dobrega to v šoli tem težje, ker se ne pozna popolnoma njegovega doma in roditeljev odnošaje. Pri individuvalu je uže jako težko, a kam li pri tolikej ranožici učencev?! — To, res ni lehka stvar! Emanuel Kant veli: -Ne velja deco vzgojati samo za sedanje nego i za bodoče, rekšc, idejalne odnošajc človeštva. To je izvestna resnica i baš to mora učitelj — vzgojitelj dobro razumeti. Učitelji — vzgojitelji imamo v svojih rokah deco, bodoče krmilce sveta. — A učitelj — vzgojitelj, ako hoče to dobro umeti in le nekoliko vplivati vzgojno, on mora biti samostojen; njemu ni iskati srednje poti, namreč take, da bi se krhal zdaj ob desno, zdaj ob levo; on ni to, po mojej misli, da bi zadovoljeval Ijudi v njihovej nevednosti, teraveč, da jih uči, a vedno le bolj pasivno, da jih privadi na kaj novega, istinitega, da jim sname pokrivalo raz očes, a ne, da bi se jih še vedno v teraoti pustilo; njihovo deco pa da pripravlja v zavednost — bodočnosti, i makar bi roditelji sami, temu nasprotovali. Srednja pot, je tčdaj, prava srednja pot, da se ne ozira ni na levo, ni na desno, da ima svojo smer, svojo uverjenost, torej svoj pravi istiniti kažipot v daljino življenja in njega bodočnost. — Da ono, kar čini zato, ker je prav, ali pa ker bi imelo biti prav, in za kar se nadeja, da bodočnost Ce biti temu, učiteljica se svojimi posledicami. A na tej istinitosti pot dosledna i krepostna je približovanje značaju — svetemu idejalu. S tako potjo in načelom se gotovo ne ugaja velikemu broju ljudstva. Ali istinitost to terja — sicer nimamo nikakove trdne osnove. A mož, bo li krenil od istinitosti? — Ljudska šola mora osobito delovati na značajnost, kajti ona mora biti, pred vsem, naj bolj zavod istine. Iz tega uvidimo, da je spoznovanje pojedinca, velevažno načelo vzgoje. A k značajnosti pripomore mnogo i to prav mnogo, stroga pravilnost in red vsem. V tej pravilnosti in redu mišljenja in vedenja a največ delovanja je prva in živa slika učitelj sam, kot lik istinitosti. V naravi sami, deca ne more še izcimiti ovo načelo, radi tega je uspešnije, da jiui pripomoremo s pravimi značajnimi slikami minulosti, izvestno pa, da morejo spomenjeno zorno sami uvideti, torej i opažnje sedanjosti. Znano nam je tudi, ko vsi pripomočki vzgoje so v to, da se privadimo k praverau, dobremu in lepemu. Jeden najvažnejših tacih pripomočkov je poslušnost. Gorje obitelji, ako je koji dece smatran kot obiteljski faktor v svojem govoru! — Iz poslušnosti nastaja trudaljubivost in izpolnovanje svojih dolžnosti; torej krepost v ožjem pomenu. Ako pa se teniu nasloni, ne radi primernosti, nego svobodno, samostojno, še vestna izpolnitev, vcepi se torej v dušo pošteno, razuiuno ter ugodno Bogii in ljud.m. Samovolja pa, prva je detinska in otročja strast. Če se jim ne dovoli ono, kar bi radi, jočejo in drejo se, a kadar odrasejo in se ojačijo, zahtevajo ono, kar bi se jirn hotelo. Torej — na kaj bodemo otroka privadili? Pokažimo mu svet, po vzgoji, negativno in pozitivno, kakoršen je! Otročja mamila v stran! če hoče po svoji prirojeni strasti česa, ne smemo dovoliti istega, kar v poznejšem življenju spozna, da ni tako, fcakor se je ž njim ravnalo, da ni v istem istinitosti, ter ne sme ničesar zapaziti, kar bi rekel: To je bilo le mamilo, torej budalost nam od naših prednikov in prosvetnikov. — Torej paziti in ogibati se moramo onega, kar bi nam potlej lehko očitali, da nismo bili vešči ukrotiti njihove samovolje. Henrik Stefani pravi: nNravnost pri deci ne sme se vzbujati šibanjem, pa tudi s pospeševanjem častiljubja ne; temveč častiljubje mora biti plod slobode in pravega spoznanja. Deca sama mora presojati in odločevati, je-li pojedinec kriv, ali ne in — v kakej m.ri še celo." Herrmann naglasuje z najnovejšo knjigo, naj bodemo v kazni in pohvali z učenci jako varčni in previdni. Da je to res, uvčrjeni smo dobro, če ne radi druzega, izvestno radi tega, ker je pohvalo in kazen pri učencih silno težko istinito presoditi. A kaj je istinitost? menda bi bilo prav, če odgovorim. Upam se, reči: Istinitost je upoznanje bitij, bodi si realnih ali vzornih, po vseobčnih zakonih, v kojih opažamo osobito — red in pravilnost. Da moramo biti varčni s kaznijo, to nam je tudi znano z državnitn zakonom, in lehko se pripeti, da učitelj sam je v kazni, ako preskoči mejo, če prav mnogi pedagogi trdč, da je ,,šiba še vedno dobra masf, in jaz bi le dostavil: uprav dan danes ko ljudstvo uživa večjo osobno prostost, vsled katere se je bati, da pri onemu, ki je ni vreden, prav lehko zagazi v razuzdanost. Baš iz tega se nam pojavlja, ker poslušnost, morala bi biti za rana — tako ali tako; sicer poučila nas bode bodočnost, če kdo ne čuti še. Torej — telesna, čutna ali osjetna kazen, nam ni dovoljena; a tudi čutne, rekše, take pohvale, ki bi vzbujale zunanje čute z nagradovanjem ali darili, nam niso državno, ne deželno nalagane. — To pa je še več kakor prav, v zmislu izreka: -Struna kadar je prenapeta, poči." Ali napeta vender le — more in še celo mora biti. Da je pa napeta, naravno je, čeprav se jo nateguje le na jednem konci, istočasno nateguje se tudi na nasprotnem; in le tedaj je v ravnotežji. Hočem reči: MČe nagradujem koga, moral bi dosledno in naravno imeti pravo i kaznovati ga. To bi bila čutna pohvala in graja. Akopram bi stoprv v pravem razmerji bilo tedaj, po načelu pedagogije, ki pravi, da otrok se porodi z izvori zlega in vedno le bolj hudemu nagnjen, — da bi se telesna kazen rabila, brez čutne ali osjetne pohvale. Pri nas v Istri pa deluje se v tem oziru baš obratno. A to, le v Istri; v bližnjih, sosednjih deželah večinoma ne; kar je tam uže pred leti ovrženo, se tii še vedno rabi in ima za dobro. A to zakaj? mari je Istra glede reda in napredka vzorna dežela drugim ? V tem menda, žali Bogu, je ni v našej državi koservativniše, v pravem pojmu besede, v vsacem oziru zaostale, uego je baš Istra — da, srednjeveško vse, vse — kakti bilo bi nama krmilo Kalabrije. Jeli v korist učiteljstvu in učencem samim, s konecletnim nagradovanjem poslednjih? Tu mi stoprv zdaj nastane razmotrovanje bolj praktično, raej tem ko dozdanje bi bolj imenoval neko površno sliko o mnenji mož minulosti in sedanjosti ob razpravi nagrad. Občno načelo je: le pridnost naj se pohvali. A v kratkem bodemo razvideli, da to — ne z nagradovanjem. (Dalje prihodnjič.) « Dohodki Posamezno "gldT kr. Skupaj gld. | kr. 2 3 4 5 6 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 5 13 6 6 12 2 1 2 1 1 1 50 15 12 10 2 5 2 6 1 1 1 55 7 5 57 5 Ostanek pretecenega leta D o h o d k i: «) ljudskih šol po 1 gld. . . » !) » » » » » » » » n n » » 2 3 4 5 7 8 10 22 54 55 ljudskih šol je torej vplačalo b) učiteljev po 1 gld. 10 12 učiteljev je torej vplačalo Ijudskib šol je vložilo nadplačila  učiteljev istotako  dobrotnih podpor in doneskov  ustanovnin, in sicer: od 2 ljudskih šol po 20 gld. od neinienovanih dobrotnikov . . „ literarno - zabavnega kluba . . „ dobrotnega ustanovnika II. obrok Vsota dohodkov 77 5 — 26|- 18; — 24 60 14 8 20 22 54 55 15 24 30 8 25 14 48 9 10 12 306 2 61 2i 16 40 20 20 10 195 1003 90 42 77 98 . . 1677: 17 Od onstran pod št. 20 navedene naložene gotovine je: a) tekom leta vplačane neporabljive ustanovnine b) po eskompti banki v likvidaciji vrnenih 50 % pri nji naložene ustanovnine  in c) za prihodnje leto porabljiva vsota s prišteto blagajnično gotovino  595 — 90 115 — 390,— 44 i 62 Pri sklepu računa ima torej društvo poleg ostalega šolsk. blaga gotovine  205 434 639 62 62 o o F>- >w Koliko T r o It i gld. kr. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 a b c d e f 42658 1423 202 312 696 74 616 6900 10 50 55 15 2 122 Knjige šolske, pripomočne in druge  lepopisnih, spisnih in številnih zvezkov .... finejših pisank v rujavem zavitku  grosov jeklenih peres  tucatov peresnikov  prožnih in škriljastih tablic  škatelj črtalnikov  tucatov svinčnikov  pikčastih risank  Učila za čitanje, številjenje zemljepis i. t. d. . . škatelj radirk po 144 kosov  rizme pivnika in druzega papirja  Izvanredne potrebščine  Prinos k najemščini za stanovanje  Vožnina od šolskega blaga neposredno naročenega Upravne potrebščine  Dopisnina od društvene korespondence .... Poselska opravila in postrežnina  Razpošiljanje: zavitni papir, vosek, poštnina i. t. d. Poleg 2 knjižic naložena gotovina  Vsota troškov Blagajnični ostanek v gotovini 66 354 22 80 19 47 17 58 119 92 10 18 28 40 19 17 5 8 11 595 44 Od teh troškov je dobilo podpore: ljudskih šol za vloženih 306 gld. šolskega blaga za učiteljev za vloženih 195 gld. šolskega blaga za . ljudskih šol v dar učnih pripomockov za . . . . učitelja brezplačno šolskega blaga za  deležnikom se je razdelilo torej vrednosti za . . Šolskega blaga je ostalo v zalogi za  V Ljubljani, dne 1. septembra 1885. 1677 414 305 94 13 827 78 Feliks Stegnar, naielnilc. Matej Močnik, blagajnik in tajnik. Henrik Podkrajšek, odbornik. 18 72 11 17 68 48 36 45 98 42 09 25 78 01 65 26 90 1632 55 62 17 02 86 85 13 86 78