Za tvojo reklamo pokliči Novi novi Telefon 0432/731190 tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgiJE 33100 Udine TASSARISCOSSA Italy št. 31 (1019) Čedad, Četrtek, 3. avgusta 2000 a Pdr Deseti praznik miru v Sedilih V Sedilih (Sedilis) nad Cento bo 4., 5. in 6. avgusta deseti praznik miru. Organizatorja sta vikarijat za kulturo videnske nadškofije in župnija v Sedilih, katerima se je letos pridružila tudi Videnška pokrajinska uprava. Praznovanja se bodo zaCela v petek, 4. avgusta ob 21. uri na cerkvenem trgu z "Molitvijo za novo tisočletje", pri kateri bosta posegla tudi furlanski in slovenski književnik Elio Bartolini ter Alojz Rebula. Predsedoval bo nadškof msgr. Alfredo Battisti. V soboto, 5. avgusta bo od 15. do 18. ure sreCanje z razpravo o temi 'Tri ljudstva za evroregijo". Napovedana je udeležba slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, italijanske ministrice za odnose s parlamentom Patrizie Toie in Franza Fishle-ija, evropskega komisarja za kmetijstvo. V soboto bo ob 21. uri v trdnjavi na hribu Bemadija oratorij "Ne vprašuj ničesar". V nedeljo, 6. avgusta bo o-srednja slovesnost, ki ji bo predsedoval ljubljanski pomožni škof Andrej Glavan. Sodelovali bodo pevski zbori "Lis Vilis" in pihalni orkester iz Coie ter pevski zbor "Nove stazice" iz Podbone-sca. Sledil bo ljudski praznik s plesom in zabavno gasbo. Tempo di bilanci e di progetti futuri Mittelfest, si pensa all’edizione del 2001 Va in archivio la nona edizione del Mittelfest, ed è già tempo di bilanci e di progetti per il futuro. Gli organizzatori annunciano un’edizione speciale, quella del decennale del festival, e perciò chiedono alla Regione e a sponsor privati un maggiore impegno finanziario. Questo è stato, per alcuni aspetti (soprattutto artistici) il Mittelfest del rilancio, per altri l’appuntamento pare ancora una “cenerentola” nel panorama culturale internazionale ma anche nazionale, e non solo per la scarsa attenzione dedicatagli da alcuni mezzi di informazione, Rai tre regionale in prima fila, (m.o.) segue a pagina 4 Un’immagine da “Bigatis” di Elio Bartolini e Paolo Fatui Društvo Rečan je v petek, soboto in nedeljo priredilo 25. Senjam beneške piesmi Mladi obrazi za Senjam Prvi Stefania in Angelina, druga je bila Katja Franz, tretji Igor Černo Kot je bilo pričakovati je 25. Senjam beneške piesmi, ki se je zaključil vCeraj na Lesah, zmagala pesem, ki sta jo zapeli najmlajši udeleženki,! 1-letna Angelina Sit-taro in 9-letna Stefania Rudi. Pridni deklici sta vzbudili naklonjenost publike že ko sta stopili pred mikrofon, priznati pa jima je treba, da sta prepričljivo predstavili po svoje res posebno pesem •Alda Klodica “Kam gremo”, v bistvu pravljico sestavljeno z izborom beneških pregovorov. Na drugo mesto seje uvrstila ljubezenska pesem “Ne pozabi me”, ki jo je napisala in zapela lanska zmagovalka Katja Franz, glasbo zanjo je zložil pa Davide KlodiC. Občinstvo, ki je s svojim glasovanjem v petek, soboto in nedeljo določilo najboljše pesmi, je kot tretjo nagradilo “Sin in sonce”. Lepo pesem v terskem dialektu o mladem Človeku, ki išče svojo pot, kjer se besede in glasba lepo ujemajo in dopolnjujejo, je napisal Igor Cemo. beri na strani 3 Stefania an Angelina, najmlajši na letošnjem Sejmu na Liesah A rischio la presidenza dell’Ente tutela pesca Vuga in bilico tra due cariche É sempre più a rischio, per il sindaco di Cividale Attilio Vuga, la poltrona di presidente dell’Ente tutela pesca regionale. Sull’incompatibilità tra le due cariche, messa in rilievo di recente da un’interrogazione alla Giunta regionale presentata da tre consiglieri diessini, si è creato, venerdì 28 scorso, un caso in Regione. Polo e Lega hanno presentato un emendamento che puntava a superare le norme che sanciscono l’incompatibilità, anche se senza fare nomi. L’opposizione ha però protestato, affermando che di fatto Vuga è già decaduto dalla carica di presidente dell’ente ed ottenendo l’ina-missibilità dell’emendamento. La maggioranza attraverso il forzista Saro ha annunciato la presentazione di u-na legge ad hoc, ma la situazione, per il primo cittadino di Cividale, non sembra rosea. Secondo l’opposizione è il presidente della Regione Antonione a dover sancire la decadenza di Vuga. Oppure sarebbe lo stesso sindaco a dover scegliere tra u-na delle due cariche, risolvendo così l’inghippo. V kobariški vasi Podbela so 26. julija slovesno odprli nov most čez Nadižo Most med dobrimi sosedi Posoški in beneški upravitelji so se zavzeli za podaljšanje urnika mejnih prehodov V četrtek 26. julija so v kobariški vasi Podbela slovesno odprli nov most čez Nadižo, ki ga je povodenj oktobra leta 1998 popolnoma razdejala in odrezala od sveta veC zaselkov breginjskega kota. Podjetje Primorje iz Ajdovščine je sedaj na istem mestu zgradilo zelo lep in trden most, dolg kakih stopet-deset metrov. Otvoritve se je udeležilo veliko domačinov in upraviteljev z obeh strani meje, Posočja in Beneške Slovenije, saj je bila Nadiža vsemu tukajšnjemu prebivalstvu stoletja simbol in vir življenja. Pozdravni nagovor je imel kobariški Zupan Pavle Slovesna otvoritev mostu čez Nadižo v Podbeli Gregorčič, ki je poudaril pomen dogodka, ne samo za krajevno prebivalstvo, paC pa tudi za stik rojakov ob meji. Zupan je pri tem spomnil na vse pogostejše stike in skupne načrte med poso-škimi in beneškimi upravite- lji, ki imajo interes krepiti pogoje za Človeka vredno življenje v teh krajih, (du) beri na strani 2 Četrtek, 3. avvista 2000 2 La vicenda discussa durante il consiglio comunale di S. Leonardo Grobbia, sindaco fiducioso: “Quella cava non si farà” In un consiglio comunale quanto mai rapido, poco più di una ventina di minuti, a S. Leonardo si è tornati a parlare della vicenda della cava che gli abitanti del paese di Grobbia temono venga realizzata a ridosso delle case. L’occasione è stata data, venerdì 28, dall’interrogazione presentata dal consigliere di opposizione Michele Tomasetig, secondo il qualerii Piano regolatore comunale decaduto l’autunno scorso prevedeva una “cintura” attorno al paese che non avrebbe permesso la realizzazione della cava. Il sindaco Giuseppe Si-bau ha risposto negando quanto sostenuto da Toma- setig e affermando che i limiti dalle abitazioni, di 150 metri, sono previsti nel Piano regolatore che l’attuale amministrazione sta predisponendo. Sibau, rispetto alla possibile attività estrattiva per la quale si è detto contrario appoggiando il comitato degli abitanti di Grobbia, si dice fiducioso: “Ho parlato con i funzionari re- Slovesna otvoritev v četrtek v vasi Podbela Nov most čez Nadižo s prve strani Most je za promet odprl državni sekretar slovenskega ministrstva za promet in zveze Žarko Pregelj. Na otvoritvi je bilo z obeh strani meje zaznati potrebo, da se tudi manjšim prometnicam, ki so usmerjene k državni meji, namenja posebna pozornost, kajti ravno CimveCja propustnost meje je za ohranjanje življenja v goratih predelih bistvenega pomena. V tem smislu je bila izrečena tudi želja, da bi se pristojni organi čimprej odločili za podaljšanje umika stranskih mejnih prehodov, (du) gionali, l’impressione è che non daranno la concessione”. Inizierà invece entro breve l’attività di ricerca che ha messo in allarme gli abitanti del paese. Dovrebbero venire estratti circa 8 mila metri cubi di sassi. Sibau nel corso dell’assemblea ha comunicato che sono state risolte dalla Protezione civile le frane che interessavano Cosizza e la strada Cravero-Raune. Si è detto per altro rammaricato perché “un componente del gruppo che sta all’opposizione, comunque non un consigliere, ha protestato in Regione per l’aiuto datoci dalla Protezione civile”. (m.o.) Pisnxo iz Rima Stojan Spetič Montecitorio dan pred počitnicami. Poslanci so v mislih Ze na morju, redki v hribih. Berlusconi bo polnil baterije v svojih vilah na Bermudih in Sardiniji, Bertinotti v izposojeni prijateljevi vili na grškem otoku, Cossutta v hišici v ligurskih hribih, Casini z novo ljubico na jadrnici, D’Alema prav tako, z ženo in prijatelji. Castagnetti bo v Liguriji pisal knjigo, Bossi v hribovski vasici Ponte di Legno, Fini na križarjenju v Grčiji, Amato v Maremmi, kjer najraje igra tenis...Grazia Francescato si bo poiskala hlad na Finskem. Kakor da bi se hoteli odkupiti za greh, ker so v pol leta odobrili paket kar treh zakonov o pravicah jezikovnih manjšin, so poslanci odobrili tudi ustavno spremembo, po kateri naj bi italijanščina postala “uradni jezik republike”. Resnici na ljubo, o tem ni prav nihče dvomil, toda v ustavi ni bilo zapisano. Casi so se očitno spremenili in predsedniku zbornice Violanteju se je zdelo potrebno, da večmesečne parlamentarne razprtije zaključi s sejo, na kateri bi prišlo do izraza široko sogla- sje, od desnice do levice, v prid ustavni spremembi. Zaman so bile pripombe, da je določilo o uradnem italijanskem jeziku Ze prisotno v zakonu o notarski službi, implicitno v kazenskem posto-pniku in izrecno v samem prvem členu okvirnega zakona o zaščiti zgodovinskih jezikovnih manjšin. Predlog ustavne reforme, ki stavek o uradni italijanščini dodaja opisu zastave v 12. členu, je dal bocenski poslanec Pietro Mitolo, ki pripada Nacionalnemu zavezništvu, z različnimi motivacijami pa so ga podprli poslanci domala vseh skupin. Izjema so bili le komunisti obeh strank in manjšinski predstavniki, ki se jim je ustavna sprememba zdela pretirana in celo nevarna, saj bi utegnila spodbujati nacionalistične težnje prav v obdobju, ki ga zaznamujeta gospodarska globalizacija in evropsko združevanje. Za Caverija je bila ustavna sprememba v nasprotju s federalistično reformo, ki se obeta Italiji, podobno so razmišljali tudi poslanci Severne lige. Za komunistko Rossano Moroni je to korak nazaj po odobritvi zakonov o pravicah manjšin. Upoštevati gre vsekakor, daje dvojezičnost vsaj na Južnem Tirolskem in Dolini Aoste določena v deželnih statutih, ki so bili sprejeti z ustavnim zakonom, ki je enakovreden ustavnemu členu. Zanimivo je, da so se levi demokrati pri utemeljevanju podpore ustavni spremembi sklicevali na večetnično družbo, v kateri pa naj ima italijanščina zaščiteno vlogo. A niso prepričali niti lastne levice, ki se je glasovanja vzdržala. Za ljudsko stranko bo ustava bolj uravnovešena, ker bo ob členu, ki manjšinam zagotavlja zaščito, imela tudi člen, ki ščiti italijanščino. Vsi so se pri tem nekako sklicevali tudi na dejstvo, da zadnje čase vdira v splošni način izražanja veliko tujih izrazov, predvsem angleških. Temu je kriva bodisi ameriška prevlada v svetovnem gospodarstvu, kakor tudi dejstvo, da je angleščina jezik “interneta” in najpomembnejših znanstvenih ustanov. Na koncu je bila ustavna sprememba odobrena z 289 glasovi za, 27 proti in 20 vzdržanimi. Potrebna so še tri glasovanja, s trimesečno pavzo za razmislek, šele potem bo ustavna sprememba potrjena zares. Kako resno so poslanci vzeli zadevo in koliko je pri tem doslednosti pa priča polemična izmenjava, prav na koncu razprave, med voditeljem poslancev Levih demokratov Fabiom Mussijem in desničarjem Ignaziom La Russo, ki je šla v stenografski zapisnik: MUSSI: Sedaj lepo prosim desnico, naj več ne prireja raznih “tax free day” ali “security day”... IGNAZIO LA RUSSA: Yes. I care. 15. oktobra bodo volitve v državni zbor Slovenski državljani bodo 15. oktobra odšli na volišča in obnovili parlament. Volitve bodo potekale po starem, propor-čnem sistemu, čeravno delno spremenjenem. Glavni novosti predstavljata 4-odstotni vstopni prag ter brisanje nacionalnih list. Prva sprememba bo lahko povzročila zmanjšanje števila strank, ki bodo vstopile v državni zbor. Ce za primerjavo vzamemo zadnje parlamentarne, volitve, potem bo novo volilno pravilo najbolj otežkočilo pot Slovenski nacionalni stranki Zmaga Jelinčiča ter Demokratični stranki upokojencev (De-sus), ki na zadnji volilni preizkušnji nista dosegli 4-odstotnega konsenza. Odprava nacionalnih list pa pomeni izgubo določenega privilegija, ki so ga imele stranke, saj so svoje najvidnejše predstavnike vključevale na nacionalno listo in jim tako zagotovile izvolitev. Po novem se bodo morali kandidati, ne glede na njihov strankarski rang, pomeriti v posameznih volilnih okrožjih in si neposredno zagotoviti konsenz volilcev. Jasno pa je, da bodo najvidnejši predstavniki strank kandidirali v tistih okrožjih, kjer posamezne stranke uživajo največjo podporo. To logiko poznamo Ze iz italijanskega volilnega sistema, saj denimo predstavniki levice imajo največjo gotovost izvolitve v Emiliji Roma-niji, Toskani ali Umbriji oziroma v takozvanih “blindiranih” volilnih okrožjih. Kučanova določitev datuma volitev je nekoliko zasenčila dosedanje politično dogajanje in težave, ki so nastale znotraj de-sno-sredinske koalicije z Franc Zagožen napovedjo, da bosta premier Bajuk in zunanji minister Peterle zapustila pred tedni združeno stranko SLS/SKD. Oba sta napovedala nastanek nove stranke, ki bo imela “značilnosti ljudskosti in demokratičnosti”. Nekateri politični komentatorji ugotavljajo, da hudi zapleti med Janšo in Zagožnom bodo bistveno pripomogli k uspehu levosredinskega bloka, v prvi vrsti liberalnih demokratov in zdruZene liste. Drugi pa dodajajo, da Zagožnova odločnost do Janševega liderstva znotraj koalicije mu bo prinesla volilni uspeh, ki ne bi ga dosegel, ko bi ostal v senci obrambnega ministra, ki se je močno zavzemal za večinski volilni sistem, medtem ko se je Zagožnova stranka opredelila z levico za proporčne-ga. Kdo je pri teh političnih potezah imel prav, bodo pokazali volilni rezultati 15. oktobra. V naslednjih tednih bodo stranke morale izbrati kandidate za 88 volilnih okrožji. Obeta se dokaj ostra volilna kampanja, saj argumentov, ki bodo obravnavani, je nič koliko. Vprašanje pa je, koliko vse to zanima volilce. (r.p.) Slovenia: elezioni a metà ottobre Si vota il 15 ottobre Il Presidente Milan Kučan ha indetto per il prossimo 15 ottobre le elezioni per il rinnovo del parlamento sloveno. Nel definire la data ha tenuto in debito conto il calendario dei lavori parlamentari dove al primo posto c’è la normativa europea. 11 15 settembre infatti ci sarà la relazione annuale della Commissione europea sui progressi della Slovenia nel suo processo di avvicinamento all’UE. Da quel momento in poi il parlamento chiuderà i battenti ed avrà inizio la campagna elettorale. Premier senza partito All’indomani del voto del parlamento sloveno che a stragrande maggioranza, la settimana scorsa, ha modificato la Costituzione in materia elettorale, sancendo il sistema proporzionale e l’introduzione della soglia del 4%, si è frantumata la Coalizione Slovenia su cui si regge l’attuale governo del premier Andrej Bajuk. Frattura dunque tra il partito socialdemocratico (SDS) di Janša, a favore del maggio- ritario, ed il nuovo Partito popolare, presieduto da Franc Zagožen. Prima conseguenza del voto l’abbandono del partito di cui era vicepresidente da parte di Bajuk che ha annunciato di voler fondare un proprio partito. A lui si è subito unito il ministro degli esteri Lojze Peterle. Maquillage estivo Mentre i partiti saranno impegnati nella campagna elettorale si porteranno a termine i lavori di ristruttu- razione del parlamento sloveno già avviati. L’aula verrà attrezzata con le tecnologie più moderne ed a-deguata anche negli spazi. L’investimento previsto è di 450 milioni di talleri. Sempre più droga Il numero dei tossicodipendenti in Slovenia cresce. Aumenta il consumo dell’eroina anche se in modo più contenuto del previsto, mentre si diffondono sempre più l'ecstasy ed altre droghe sintetiche. Nei programmi di cura della tossicodipendenza c.on la somministrazione di metadone sono stati inseriti l’anno scorso in Slovenia 2097 persone, quest’anno 1247. La mortalità dovuta a tossicodipendenza da droghe era nel 1999 di 9 decessi su 1 milione di abitanti. Notte di fuoco 2 mila colpi, sparati in rapida successione sul cielo di Capodistria e lo spettacolo è stato fantastico. Si è conclusa così la tre giorni della Notte di Capodistria, una manifestazione ricca di spettacoli ed attrattive, disseminate in 15 aree diverse della città. Ben 80 mila i visitatori, secondo le stime della polizia, che hanno visto gli spettacolari fuochi d’artificio. Asso del volante Quasi diecimila spettatori si sono assiepati lungo la strada di Šembije dove si svolgeva una corsa automobilistica in montagna a cui hanno partecipato 120 automobilisti provenienti da 9 paesi. La miglior prestazione è stata quella dell’austriaco Walter Leitgeb. novi matajur Q j\UltlÀTCl četrtek, 3, avgusta 2000 Druga nagrada je šla v Sauodnjo, tretja v Bardo - Tudi letos so posneli kaseto Stefania in Angelina sta bili prvi na 25. Sejmu na Liesah Pozdravu je šindak Canalaz s prve strani Igor Cerno je svojo pesem “Sin in sonce” zapel z Annaliso, zaigrali pa sta jo skupini iz Terske doline Cunjarji in Ames. Po oceni posebne žirije sta najboljšo glasbo zložila Luciano Feletig in Dario Causerò v pesmi “Cvetiti in...”, najboljše besedilo je napisala pa Loretta Bermeli, avtorica pesmi “Puoj-mo napri”. Preberimo jo: Na Coja na ognjišč na ku čarni, doložen še adno, de oginj gori. Na rožca na sred puoja se posuši, če zrase puno rož, puoje živi. An tičac gor na viej na more piet, druz tic parplujejo an zbudi jo vas sviet. Vsi kup lepuo je Ziviet an se ljubit, vas sviet objet z rokam, krivice odzad pustit. Daj mi an ti roko, puojmo napri, pojmo an vriskajmo nimar takuo. Vsak festival in seveda tudi tisti na Lesah mora imeti svoje zmagovalce. V resnici je bluo vič piesmi, ki jih bo lepo in prijetno poslušati, saj je kulturno društvo Rečan, ki Senjam organizira tudi letos poskrbelo, da so posneli kaseto z vsemi 12. piesmi letošnjega Sejma. Mimo tistih, ki so zmagale, naj omenimo pesmi “Pomlad” Leopolda Seklija, ki jo je zapeu Kekko, “Zemlja an nebuo” Mihe Obita, “Mlada dekeFca” Walterja Qualizza, ki stajo zapela Liviana an Patrick, “Cikorja an kafe” Guida an Franca, “Tou patok” Adriana Noac-ca v tipanskem dialektu, “V tvojih misli nazaj” Kekka an “Mrak v Dolenji Miersi” kantavtorja Daniele Capre. Senjam je potekal pod milim nebom, na športnem igrišču za cerkvijo na Lesah. Prireditelji so bili vse tri dni v skrbeh zaradi slabega vremena in so še posebej v nedeljo spremljali prireditev s pogledom stalno uprtnim v vse bolj črne oblake. Vse se je dobro izteklo, čeglih je v nedeljo popoldne začelo trikrat deževati. Resnica pa je, da je v takih pogojih izjemno težko delovati in da se vse bolj pozna na kvaliteti prireditve. Dobro vičer vsien, buonasera a tutti. Pozdravjan v imenu garmiškega kamuna vre parjatelje, judi, ki so do-nas na Liesah. Zahvaliti za vabilo, ki sta mi dal an po-Sjal. Zahvalin vse tiste, ki so dielal za narpavt Senjam beneških piesmi. Garmiška aministracjon je odparta za vse problematike, ki tičejo kulturo an naš izik. Je tud' odparta za rešit vse težave, ki so na tisti pot, ki eje valorizat in branit našo domacjo identità. Nie lahko iti napri, kar vemo, de je puno judi, ki die-lajo pruot an so sovražniki slovenščine. Garmiški ka-mun nie pruot nič. Gleda rešit in branit človieka, ki živi v naših dolinah an dieia za odparto mejo s Slove- Parvič smo letos poslušal Liviano an Patricka, na levi don Azeglio izroča nagrado Katji Franz, na varhu župan Canalaz pa Igorju Cernu Vsi kulturni delavci v Benečiji - in društvo Rečan prvi med njimi - zaslužijo kulturno dvorano, če že ne kulturni dom, da bi lahko nemoteno delovali. Se posebno na letošnjem Sejmu smo šli s spominom nazaj na nijo. Mi se troštamo na novo koperacjon na meji, in naš komun in Gorska skupnost nediških dolin diela-mo kupe za žvilup in koperacjon na meji. Ku šindak garmiškega kamuna san rad bit z van na Senjam beneške piesmi. Je pametno kar dielata, slovenska tiste lieta, ko je Senjam potekal v telovadnici, kjer se je zbirala vsa beneška mladina. Kdaj bo spet tako? Naj na koncu omenimo in pohvalimo tiste, ki so vse tri dni povezovali program, najprej Saro Scuoch, ki je piesam je še živa po naših dolinah. Je tud’ lepuo zak viden puno mladih na našiti sejme. Tuole je trošt, de nas izik an naše piesmi se na zgubjo. Hvala liepa za vse in sarčni pozdrav v imenu garmiškega kamuna. Lucio Paolo Canalaz bila prvič napovedovalka in se je prav dobro odrezala. V dobro oporo sta ji bli “veteran” Maurizio Trusgnach in igralec Beneškega gledališča Roberto Bergnach, ki sta poskrbela tudi za dobro voljo. Più di un clic sulla Val Resia Ogni anno in agosto il circolo culturale resiano Ro-zajanski Dum organizza alla Casa della Cultura/ Ta Ro-zajanska kulturska hiša, a Prato di Resia, una mostra tematica. Negli anni passati e per dieci edizioni consecutive, la mostra aveva come titolo “Una finestra sul futuro” e, con essa, si è voluto presentare e far conoscere meglio il lavoro dei valligiani nei vari settori: dall’agricol-tura all’artigianato, al l'arte. Negli ultimi due anni, invece, la mostra si è concentrata sul passato proponendo mostre etnografiche: sui tessuti, sui lavori di un tempo e, lo scorso anno, sulle fornaci. Quest'anno il circolo ha in programma una mostra fotografica dal titolo "Resia/ Rezija, immagini degli anni novanta”. L’autore è Santino Amedeo, autore di una mostra fotografica allestita, sempre a Resia, qualche anno fa. 11 fotografo da anni imprime nelle sue immagini momenti di vita quotidiana a Resia spaziando dai lavori nei campi, alla scuola ed agli eventi particolari. La mostra, composta da un centinaio di immagini, offre quindi uno spaccato della realtà della Val Resia di questi ultimi anni con particolare attenzione alle persone colte con maestria dall’ob-biettivo. La mostra verrà inaugurata lunedì 7 agosto alle ore 18 alla Casa della cultura resia-na a Prato di Resia. Resterà aperta tutti i giorni dalle 10.00 alle 12.00 e dalle 16.00 alle 18.00. 11 15 agosto sarà aperta tutto il giorno. Luigia Negro Martino Duriavigh sospetto di eresia - 16 Faustino Nazzi «Se vi si dice espressa-mente che in questo processo appare che voi andaste a posta alla detta chiesa di Sant'Antonio Bergogna in giorno che fu detta Messa i-vi et fecero certi conti di camerari et facesti retirare alcuni huomeni fuori di chiesa dalla banda dell’aqua Cossiza, quali furono il rev.do sacerdote del luoco, .Iaculi Qualizza et Arneo Scozai et chiamato Juvan, gli facesti riferire alcune paiole. il che così audacemente havete negato, et tuttavia negate, dal che si comprende che in nessun altra cosa fin’hora havete voluto scoprir, né dir la verità non o-stante tanti giuramenti datevi in questo s. Officio et però vi si protesta che dobbiate avertir di confessar la verità». Dunque poiché Martino, per salvare la sua strategia, è costretto a dire qualche bugia formale è bugiardo sostanziale: bella giurisprudenza “confessionale”! un solo peccato taciuto in confessione rende sacrilego l’intero atto sacramentale. L’interrogatorio di Juvan tende a smontare le costruzioni di Martino e a rendere così inutilizzabile per lui quel prezioso ed unico testimone. In quaresima Martino fa un pellegrinaggio al santuario di Barbana con alcuni preti di Cividale, fra cui il can. Michele Missio ed il cappellano Lucilio Graffi-co. A Palma incontra, quasi per caso, Juvan che con la carriola porta terra sui bastioni della costruenda fortezza e scambia con lui quattro parole, da vecchi a-mici, dicendo alla fine: «Lavora et sta qua giù, che se venirai là suso tu morirai di fame». Per l’inquisitore questo incontro costituisce un’ulteriore prova dell’intesa per tener lontano Juvan dalla giustizia e riuscire così a dimostrare la malizia e l’odio dei suoi avversari, senza possibilità di riscontro. Nel secondo interrogato-rio del 26 di luglio, dopo u-na notte passata in carcere, Juvan cede: «Io non voglio perder l’anima per altri.. É ben vero che lui (Martino) fu che mi chiamò alla presenza di detti tre huomeni a farmi confessare quello che io ha-vevo detto a lui di quanto Marcolino et il canonico Puppo havevano voluto farmi dire contra di esso Martino». Alla logica domanda: «Perché non lo dire prima, ma negarlo così affirmati-vamente?», la fragile risposta: «lo non mi raccordavo». Da lui però il tribunale non ebbe conferma di nessun'altra delle accuse contro Martino, anzi qualche efficace difesa: «Non ho mai sentito dalla bocca di Martino dir che Santa Maria non possa aiutar più che la sua femena, l’ho sentito da altri che lui l’habbi detto». Di fronte alla capitolazione di Juvan, anche Martino è costretto a correre ai ripari. E subito chiamato in tribunale e viene messo a confronto con le ammissioni di Juvan. Anche lui per ora non sa far altro che raggomitolarsi sull’ «io non mi raccordo segnanter d’essere stato alla chiesa di S. Antonio di Bergogna... Fate di me quello che vi piace che son confessato e comunicato et seben morirò, morirò per l'amor di Dio». Martino era sincero, perché quello che gli era successo. se scopriva le sue carte, non smontava la sua controaccusa. Che fosse programmato o meno quell’incontro, l’accusa doveva dimostrare che il tentativo di corruzione attribuitole non era avvenuto. E non lo farà mai, per il semplice motivo che, dimostrato il progetto “corruttivo” di Martino, rimanevano assolti gli avversari. Di che sorprendersi? Il povero avvocato di Zucco, sempre all’oscuro di ciò che avveniva in quelle aule di tribunale sia quanto ai nomi dei testimoni interrogati, che alle cose raccolte (segreto istruttorio sine fine anche per l’avvocato sempre escluso), deve accontentarsi di ciò che gli riferisce il suo assistito: cercar di capire, sciogliere i pasticci combinati, ristabilire una difesa credibile: fatica da Sisifo! e poi stare sempre attento a non difendere un eretico. novi mata jur Četrtek, 3. avgusta 2000 Mittelfest La “Marionetta d’oro” va a Praga L’ottavo premio “Marionetta d’oro” i-stituito dal Comune di S. Pietro al Nati-sone è andato alla compagnia Pavel Vangeli di Praga per lo spettacolo “Swinging marionettes”, rappresentato a Tribil superiore ed a Tarcetta. E questo l’esito degli oltre 3 mila voti raccolti nei paesi delle Valli del Natisone durante la rassegna di marionette e burattini curata da Roberto Piaggio all’interno del Mittelfest. Una commissione di esperti e operatori ha poi sancito il successo della compagnia ceca con un premio assegnato, recita la motivazione “per l’eccezionale tecnica artisti- ca che coniuga con immediatezza ed apparente semplicità il raffinato virtuosismo nelle manipolazione delle marionette ad una lettura ironica ed insieme poetica della vita”. I vincitori, assenti domenica mattina a S. Pietro al momento della consegna, torneranno il prossimo anno per ricevere il riconoscimento. Domenica è stata l’occasione per fare un bilancio dell’iniziativa, anche quest’anno positivo. Il presidente della Comunità montana Marinig ha parlato di “manifestazione nel complesso riuscita molto bene”. Per il sinda- co di S. Pietro Dorbolò quello delle marionette “è un approccio allegro alla cultura ed una riscoperta della vita dei nostri borghi”. Il presidente dell’associazione Mittelfest Pelizzo e l’assessore proviciale alla cultura Cigolot hanno garantito impegno anche per il futuro. Cigolot in particolare ha prospettato per la prossima edizione un coordinamento della rassegna con altre simili che si tengono in regione, ma anche la possibilità che alcuni spettacoli vengano presentati anche nei paesi al di là del confine, (m.o.) “Bigatis” ali pripoved o furlanski poti svile Uspešna predstava vfurlanščini - Tekst napisala Bartolini in Patui Pot svile je tekla tudi po Furlaniji, kjer je bila v začetku stoletja precej razširjena sviloreja in z njo povezana industrijska dejavnost, v prvi vrsti preja. Zaposlovala je skoraj izključno Zenske in “bigatis” je eden od furlanskih izrazov za predice. To je tudi naslov ene od boljših gledaliških predstav na letošnjem Mittelfestu, Premiera Široko zastavljenega gledališkega projekta v furlanskem jeziku je bila v četrtek v velikem zapuščenem kompleksu, v nekdanji čedajski pre-dilni in je doživela lep uspeh. Avtorja besedila sta pisatelj Elio Bartolini in esejist ter prevajalec Paolo Patui, režiser predstave pa Gigi Dall’Aglio. Vse se torej dogaja v predilnici, v resnici pa "Bigatis” prikazuje pol stoletja zgodovine Furlanije od prvih delavskih stavk do hladne vojne, od prve svetovne vojne do prihoda fašizma in pohoda na Rim. To doživljamo skozi oči in občutljivost mladih furlanskih žensk, saj se “velika” zgodovina zrcali in prepleta z dogodki vsakdanjega Življenja, ki je vsekakor v ospredju. “Bigatis” je namreč najprej pripoved o devetih predicali in njihovi strogi paznici Kolombi. Živele so v sami predilnici in tu ramo ob rami delile teZke delovne izSku-Snje in kruto izkoriščanje, Žalostne in vesele trenutke, si zaupale razočaranja in upanja, se prepirale ali veselo oz. žalostno prepevale. Zgodba je tako grajena, da se iz živahnega opisa tega Zenskega okolja postopoma dvignejo in osvetlijo posamezni liki bojevite Olge, Pa-scute, ki zanosi z napolitanskim vojakom, Lize in njenega ljubljenega Tanga... Prav filmski posnetek z intervjujem nekdanji predici Lizi uvede predstavo. In le ona sklene krog, ko na koncu stopi pred publiko in zaključi pripoved, (jn) Quattro appuntamenti nella sezione poesia Dal Mar Nero al Friuli Dal Mar Nero alle mura spesse e sorde di un convento, alla terra fertile friulana. Passi lunghi ma intensi, quelli compiuti dal Mittelfest nella sezione dedicata alla poesia curata da Cesare Tomasetig. A rappresentare l’Est europeo sono stati i versi del rumeno Nichita Stanescu ed il turco Fazil Hiisnii Daglarca. E stata invece rimandata al prossimo anno la presentazione di alcune opere di una poetessa bulgara. Nella serata di sabato l’attrice Giulia Lazzarini ha recitato le poesie di suor Maria Grazia del Getsemani del Carmelo di Rovigo, riunite anche in un prezioso volume e- Giulia Lazzarini dito da Ciscra edizioni. La conclusione è stata affidata alla poesia del Friuli con i versi del car-nico Leonardo Zanier, di Elsa Buiese, poetessa di Martignacco scomparsa nel 1987, e di Pier Paolo Pasolini. Da Budapest due esempi di sacralità Rigore e sacralità sono i termini giusti per definire “Il giardino dei ciliegi” portato in scena mercoledì 26 al teatro Ristori dalla Compagnia della casa mobile di Budapest per la regia di Là-szló Hudi. Quest’ultimo, appena trentenne, si è dimostrato aperto all’ascolto della grande scuole teatrale europea pur mantenendo alcuni connotati della propria cultura nazionale. Il capolavoro di Cechov è risultato più che trasformato (tanto che inizia dalla fine), reinterpretato in una chiave contemporanea con alcuni riferimenti anche alla situazione sociale attuale dell’Est europeo. Il testo è stato ridotto a poche battute, tradotte anche in italiano con didascalie proiettate e con le im-magirti su uno schermo degli stessi recitanti, che interloquivano con quanto succedeva sul palco. I giovani attori all’inizio sono comparsi sul palco nudi per poi recuperare le proprie vesti, il gioco delle apparizioni, in uno spazio ristretto, è stato reso agevole da un soprapalco. Non c’era nemmeno un ciliegio, nella scarna scenografia, e alla fine il testo di Cechov è parso soprattutto un pretesto per raccontare qualcosa della vita sociale e dei rapporti umani dei giorni nostri. Un prodotto in qualche modo tipico dell’arte teatrale dell’Est europeo, che fa arrossire alcune versioni troppo legate al testo di casa nostra. Stesso discorso e stessa atmosfera per un’altra produzione della stessa compagnia e dello stesso regista, la versione ungherese di “La tragedia dell’uomo” di Imre Madach. Anche qui, nella vicenda di Adamo ed Eva e nel loro viaggio-sogno attraverso il tempo, una lettura contemporanea se non futuristica, (m.o.) Gran finale in musica, il ritmo conquista tutti Tre concerti in due giorni in piazza Duomo Già si pensa all’edizione del decennale dalla prima pagina Va dato atto di un'offerta artistica nel complesso di buon livello, con alcuni spettacoli d'eccezione, quasi e-sclusivamente provenienti dai Paesi dell’Est europeo. Nel fine settimana conclusivo è stata indovinata la scelta di privilegiare la musica, con concerti di qualità ma fruibili da tutti. Il pubblico ha risposto bene, forse senza i “tutto esaurito" ma neanche lasciando troppo vuoti gli spalti. E per il 2(X)I arrivano due proposte: un prolungamento di qualche giorno del festival e alcune rappresentazioni al di fuori di Cividale. Contributi permettendo, (m.o.) Finale nel segno della musica, per la nona edizione del Mittelfest. E che musica! Sabato 29 piazza Duomo ha ospitato un doppio concerto, quello della Budapest klezmer band e quello della macedone Kočani brass band. Due diversi generi musicali accomunati dal ritmo trascinante, tanto che era davvero difficile rimanere seduti. Ci ha pensato la pioggia, alla fine, a “smuovere” il pubblico. Il gruppo di Budapest, trascinato dall’eccezionale Illéni Katica al violino ed al canto, ha proposto i motivi della tradizione ebraica Entusiasmo a Cividale per la Budapest klezmer band dell’Europa orientale, con un suono antico e attuale allo stesso tempo. Una musica terrena e vitale che ha visto nella Budapest klezmer band degli interpreti eccellenti. Grandi applausi anche per la Kočani brass band, fanfara macedone che, più che la tecnica, predilige le formule ritmiche diventate famose negli ultimi anni con Goran Bre-govič. Rispetto a due anni fa, quando un nubifragio non permise l’esibizione, quest’anno la pioggia ha quasi atteso il finale. Così gli ultimi pezzi- della Kočani sono stati suonati in una piccola parte del palco, con una parte del pubblico attorno. A concludere il Mittel- fest è stato il concerto dei Gitani del Rajasthan, musicisti nomadi che, dopo l’inaugurazione con la fanfara indiana, ha chiuso il cerchio riportando il pubblico lungo le strade dell’India. Viale Venezia Giulia, 17 - CORMONS (GO) Tel. 0481/639387 mm.immobiliareducale.it Proposte in vendita: TOGLIANO (Torreano) nuova quadrifamiliare, appartamenti tricamere biservizi; giardino proprietà, pagamento dilazionato. TARCENTO centro, nuovi appartamenti bicamere in corso di ultimazione, finiture personalizzabili, L. 170 milioni. CIVIDALE loc. “al Galto", nuovi bicamere e tricamere, biservizio, giardino proprietà, doppio garage. CIVIDALE zona centrale, trifamiliare in ristrutturazione, mansarda bicamere, garage e posto auto, pagamento dilazionato. CIVIDALE zona centrale, spazioso bicamere termoautonomo in ottime condizioni. CIVIDALE centro storico, nuova ristrutturazione, ampio appartamento bicamere soppalcato, possibilità garage. TOGLIANO (Torreano) in ottimo contesto villette in bifamiliare di nuova costruzione, pagamento dilazionato, L. 320 milioni. PREMARIACCO ampia villa con 2.000 mq. giardino, ottime finiture. Trattative riservate in ufficio. TORREANO villetta su due piani con ampio scoperto. S. LEONARDO terreno edificabile dì circa 600mq„ buona posizione, L. 30 milioni. CIVIDALE Centro storico, nuovissima ristrutturazione, negozi e uffici di varie metrature. CIVIDALE Centro storico, cedesi avviata attività abbigliamento intimo, trattative riservate. CIVIDALESE lotti di terreno edificati urbanizzati di varie metrature. CORMONS zona residenziale, recente villa indipendente CORMONS centralissimo nuovo bicamere ampia metratura con garage. CORMONS zona centrale, recente ampio bicamere autonomo. CIVIDALE cedesi avviatissimo bar-caffè, trattative riservate. Proposte in affitto: S. GIOVANNI AL NAT. villa completamente arredata con ottime finiture; affitto impegnativo. CIVIDALE centro ufficio 40 mq. primo pano; altro piccolo studio al piano terra. CIVIDALE centro nuovi negozi e uffici di varie superfici. CIVIDALE ufficio di 180 mq. circa in zona con buona viabilità. CORMONS zona centrale negozio-ulfido circa 100 mq., vetrinato. Cerchiamo per ns. clienti rustici anche da riattare nelle Valli del Natisone, Colli orientali e Colilo. An ruski dielovac zguoda napune ’no sta-klenco vodke an gre v fabriko. An francuoski dielovac napune ’no sta-klenco vino an gre v fabriko. An niemški dielovac napune ’no sta-klenco pive an gre v fabriko. An italijanski dielovac napune ’no sta-klenco scanja an gre na Usi!!! Na carini, dogani, gor na Stupci: - A imate kiek za prijaviti, dikjarat? - Pu zajca. - Je živ al mar-tu?!?!?! - Halo? Al guorim z manikomjan? - Ja, poviejte mi. - Na zamierte, Ce klicem takuo zguoda, pa muorete poSjat subit dva infermierja, de po-pejejo v manikomjo adnega norca, ki vsako jutro, o peti an pu, za-Cne gost na trombo! Sigurno ob peti an pu, an sevieda nas vse zbudi! - Kduo guori? - Tle guori kažerma od alpinu!!! - Pogledi Giovanin tiste dva, kuo se buša-vajo, kuo so zaljubljeni. - Zaki na naredeš tudi ti takuo? - Nu, nu, Milica, kuo morem? Tiste Čeče jo na še poznam!!! *** - Na zamierte go-spuod direktor, jutre bi rad ostu doma, ker bo petandvajste lieto moje ženibe! - Naj bo za teli krat, Toninac! Basta, de na rata adna navada, de me boš tuole vprašu vsakih petandvajst lieti!! Adna Zenska Ze nomalo par lietah je takuo lepuo an naglo plavala dol na muorju, de so jo vsi gledal. An mladenc jo je poprašu: - Na zamierte gospa, pa vi kadar ste bila mlada, al se partecipala na kajšno olimpjisko igro? - Ne, ne. - Pa kuo j’ tiste, de znate takuo plavat? - Zatuo, ki sem die-lala “tist mištier” dvajst liet dol v Benetkah!!! liep rojstni dan Je bla pravca, de v Seve so ble nimar lepe CeCe. So ble, so an bojo. An tudi pu-obci na škercajo, na morejo bit “di manj”. “Eh, Cez kako lieto bojo plul motorini tle tode” je jala kaka nona. Bojo, bojo an bota imiel ki ah tat! Tle jih videmo na “sejmu”, ki ga je organizala Francesca za nje rojstni dan. Dol za krajan je Emilia (nje mama je Federica Ba-lentarcova), potlè je Amalia (mama je Ines Tarbja-nova), blizu nje je Mattia (njega tata je Gianni Vuku), varje ga Jacopo (njega tata je Maurizio Tarbjanu), potlè so Francesca (nje mama je Luisa - al Vilma -Balentarcova), Sara (mama je Paola Matijacova), An- gelina, (mama je Antonella Balentacova), ta par nji, z zlo kratkimi lasi je Veronica (tata je Maurizio Tarbjanu), an potlè so še Martina, ki je iz Čedada an Serena, ki ima mamo iz Arbide, pa žive v Oleis. Za tole lepo fotografijo muormo zahvalit Francesco, ki je organizala festo an ki je zbrala okuole nje vse tele Cičice an puobčje. Nji želmo še puno veselih rojstnih dnevu. Sevieda, veselo življenje želmo an te drugim otrokam. A Francesca Pascolo (papà Roberto, mamma Vilma Loszach - Balentacova di Seuza), che ha organizzato proprio una bella festa per i suoi undici anni, tanti auguri anche da parte nostra! Corso P. D’Aquileia, 12 - CIVIDALE DEL FRIULI (UD) Tel. 0432/732294 - fax 0432/730061 jih prave... Četrtek, 3. avgusta 2000 Pismo Marije Qualizza - Vizontove iz Kravarja Lidia an Sonia iz Seucà nam že manjkajo! “Varnita se damu!” Purton za novice tam v Kanadi Renzo hode okù vprašat: “Duo jih je vidu? Chi le ha viste?”. Tisti, ki še na vedo, pravejo: “Ma al sta vidli Lidio an Sonio? Kam so pasa-le?“ Lidia, Sonia, vemo, de kjer sta se vam dobro gode, pa tle brez vaju je vse takuo niekan Čudno! Al sta jo ge-njale lumpat? Smo jal “an par dni”, ne “an par miescu” ta od duoma! Ben, naj bo za ankrat. Lepuo uživajta tam po Avstraliji, pa vsakoantar-kaj poštudierita an na nas, ki smo ostal tle doma an ki vas Čakamo. Pokličita na telefon vašega Renza, ki se nam pari pru obupan brez vas. An kar se vameta, gorie vam, Ce nam na organizata kajšan “party”!!! Liep pozdrav od vsieh nas! (Na denemo imena vsieh, zak cene Jole, di-retora Novega Matajura, na bo imiela prestora za napisat drugih novic!) P.S.: vi, ki imata sreCo jih sreCat, pozdravita vse naše ljudi tam v Avstraliji. Emidio Hlodukin, Giovanna Pirotta Marija Vizontova an Emidio Hlodukin kupe z Zovatto, Maria Vizontova an navuo- njih čečo Giulietto pod liepim purtonam. Bluo je di Giuliana an Matteo Zovatto 7. vošta lanskega lieta Vsa družina Vogrig - Qualizza kupe: Caterina, Patrizia, Emidio, Giulietta an Joey Kramar, Maria, Stefano, Annalisa an nje mož Flavio Zovatto z majhano hčerkico Giuliano v naruočju____________________________________________________________________________ Maria Vizontova iz Kravarja, ki Zivi v Kanadi z moZam Emidiam Vogrig - Hloduknega iz Platea an z nje veliko družino, nam je pošja-la pru lepo pismo. “Dragi Novi Matajur, 7. vošta bo adno lieto, ki naša hei Giulietta se je oženila z Joey Kramar iz Slovenije an ji Cern narest ’no sorpreZo... Tisti dan v Ottawi je biu “purton” na štierih kolonah, nie biu pru ku tisti, ki jih runata tan doma, pa vesta, tle niema-mo brušjana, zatuo smo muorli nucat smrieko, pa vseglih je biu liep purton an vsi tisti, ki tle žive so ga hodil gledat an ga hvalil. Na dragih fotografijah so naši otroc, dva zeta an navuoda an še ist an Emidio, naša konsuoCera Giovanna an naši navuodi, ki so otroc naše hCere An-nalise an nje moZa Flavia Zovatto. Vas zahva-lin za liep gjomal, ki napravjata an ki se nam store Cut buj blizu duoma.” Draga Maria, bohloni za vaše lepe besiede. Fotografije, ki ste nam jih pošjala, bojo liepa sorpreža za vašo hci an za vašega zeta, pa tudi za vse tiste, ki tle doma vas poznajo. So se zbral za an novi mata j ur Četrtek, 3. avgusta 2000 6 Lo studio archeologico di Lubiana romana ai confini della Venetia - 44 La struttura della colonia Iulia Emona romana Minimatajur La posizione geografica di Emona (Lubiana) era molto favorevole: posta in una conca attraversata dalla Ljubljanica, allora navigabile, tra il colle del castello e il dorsale collinario occidentale. Se si ha in mente la struttura di Forum Iulii non sarebbe difficile paragonare le due città, con certe ovvie differenze sulla loro vocazione e sulle dimensioni. Forum Iulii aveva però le medesime caratteristiche fisiche, ambedue poste in riva ad un fiume su un terreno elevato. Emona era posta all’incrocio di tre strade importanti: la strada verso nord per Celeia (Celje) e Poetovium (Ptuj), continuazione del decumano massimo, la strada verso sud-ovest per Aquileia e la strada verso sud-est per Neviodunum, Siscia ovvero verso l’attuale Novo Mesto, ambedue prolungamento del cardo massimo. La Emona romana, composta, come si è detto, dal quadrilatero murario, è stata costruita sopra un più m antico insediamento, un probabile accampamento legionario romano e, ancora in precedenza, presso un villaggio protostorico. Apriamo una parentesi domandandoci chi fossero, cioè a quale gruppo etnico appartenessero gli abitanti della Emona preromana. Abbiamo come ipotesi i Celti, gli Illiri ed i Veneti, tutte popolazioni vissute prima e al tempo dei Romani, come mostrano le necropoli dell’età del ferro anche recente. Che lingua parlassero non è chiaro. La teoria dell’autoctonismo sloveno è stata respinta sotto gli aspetti storici, archeologici e linguistici; sarebbe dunque azzardato non tener conto delle obiezioni avanzate. Emona comunque è considerato un nome precedente a quello che fu accettato dai Romani. I primi abitanti romani ossia i coloni furono famiglie romanizzate della pia- Kdor ne dela, naj ne je Belolasi učitelj Hia-Ku-Do je se vedno delal s svojimi uCcnci, Čeprav je imel Ze nad osemdeset let; urejali so vrtove, lopatili in žagali veje. Učencem se je stari učitelj smilil; menili so, da je toliko dela za krhkega starčka preveč. Zato so ga večkrat prosili, naj raje počiva. Ker pa jih ni hotel poslušati, so mu nekoč Ze navsezgodaj skrili orodje. Tistega dne ni učitelj ničesar zauZil. Stradal je tudi drugi in celo Ze tretji dan. "Verjetno smo ga močno užalili, ker smo mu skrili o-rodje,“ so šepetali učenci med seboj. "Koj mu vrnimo žago, lopato in gra-blje!“ Cim so to storili, je stari učitelj zopet nadaljeval z delom, kot da se ni nič zgodilo. Pri večerji pa jih je podučil: "Dragi mladi, brez dela ni jela.“ Vojan Tihomir Arhar Iz Galeba stev. 7, 1988 Gli scavi nell"insula’ numero 15 di Emona romana nura aquileiese e padana con una propria lingua. Per capire meglio la vita nella città, osserveremo che la cinta muraria era attrezzata di 26 torri e due fossati difensivi di 40 metri. Oltre a-gli isolati abitativi, che caratterizzavano l’aspetto urbanistico della città, vi erano alcune strutture pubbliche caratteristiche di ogni città romana. L’archeologia ha messo in evidenza il ‘forum’ che si estendeva sul lato occidentale dell’incrocio del decumano e del cardo massimo (le vie principali) per una estensione di sei ‘insu-lae’. Gli edifici pubblici messi in luce sono la basilica, i resti della pavimentazione della piazza, le basi del colonnato del ‘forum’ e costruzioni di tipo commerciale. C’erano infine le terme pubbliche. A Emona c’erano due acquedotti, il primo derivava l’acqua dal colle del castello, il secondo dai colli di Siska, ambedue ben documentati da tubi di laterizio. Sono state anche scoperte delle tubature di piombo di adduzione dell’acqua dai tubi principali. Al di sotto di ogni strada erano costruiti inoltre dei canali, le cloache, che andavano da ovest ad est di modo da riversarsi nella Ljubljanica. Se nel I secolo gran parte del materiale d’uso era di provenienza esterna, l’Italia settentrionale e il Mediterraneo, in un secondo periodo esso proveniva dai locali laboratori d’artigia-nato. Dentro le mura sono infatti stati individuati 42 i-solati costruttivi con affreschi e mosaici in qualche e-dificio. Fu anche possibile individuare resti di laboratori ed officine, di ceramica, vetro, tessitura, falegnameria, fibule metalliche, eccetera. (Venezia, 44) Paolo Petricig Kotič dan liw jazek ta-icte - e Matej Šekli Akuzativo an ni riSpun-dawa kòj na baranjè kiraga (človeka)? alibòj na baranjè kiro rič?, ko an stuji blizu noga verbina, tej to so Videi, Cot, met,jèst, pet, špegat, pušlušat,... An stuji pa ta-za prepozicjuni w, na; prid, za, nad, pod, mi; Ciz, skuza; po. Isi vijač óemò se postavit nu malu več tana isèh prepozicjunah. 1. Prepozicjuni w nuna Kan an gre? - An gre do w VidanO - gore na Ra-vanco - gore na Kuritu. Kan an gre? - An gre ta na danO viliki dwòrO -ta-w no lipo hišo - ta-w no lipe mèstu. Ziz prepozicjuni w nu na rumunimò od mèsta. Biside ta-za isèmi prepozicjuni ni stujijo tu-w aku-zativu, ko z nj'imi rispundawamò na baranjè kan?. To pri'dè ričet, da rumuni'mo od »tet ta-na nò mestu« (po laškin »moto a luogo«). 2. Prepozicjuni prid, za, nad, pod nu mi Kan ni so šle se skret utruce? - Utruce ni so šle se skret ta-za mir0 - ta-za hišo, ta-za hrasto - ta-za kuritu. Pa ziz prepozicjuni prid, za, nad, pod nu mi ru-munimò od mèsta. Biside ta-za isèmi prepozicjuni ni so tu-w akuzativu, ko z nj'imi rispundawamò na baranjè kan? anu rumuni'mo od »tet ta-na nò mestu«. 3. Prepozicjuni ciz nu skuza Ke an gre? - An gre ta-Ciz targo - ta-Ciz gurico, ta-Ciz vaso - ta-čiz poje. Ziz prepozicjuni Ciz nu skuza rumuni'mo od mèsta. Biside ta-za isèmi prepozicjuni ni se nalaZajo rudi tu-w akuzativu. Z nj'imi rispundawamò na baranjè kè? anu rumunimò od »hudet ta-po nin meste« (po laškin »moto per luogo«). 4. Prepozicjun po Po kiro rie an je Sài nu w butego? - An je šal nu w butego po krohp - po wódo, po mastO - po mliku. Ziz prepozicjuno po anu bisidi ta-za iso prepozi-cjuno tu-w akuzativu marnò wojo ričet, da dan Clovèk an jè Sei po no rič anu jo parnèsal/parpàjal nazèt. Jtaku rispundawamò na baranjè po kiro rie?. Akuzativo an riSpundawa na baranjè kiraga (C-loveka)? alibòj na baranjè kiro rič?. (Kiro rie an ji? - An ji danO zrèli kostànjo - no zrèlo hruško - nò zrele jabulku.) An stuji pa ta-za prepozicjuni: w, na; prid, za, nad, pod, mi; Ciz, skuza; po. Ziz prepozicjuni w, na; prid, za, nad, pod, mi rumunimò od mèsta anu rispundawamò na baranjè kan?. (Kan ni so šle se skret utruce? - Utruce ni so šle se skret ta-za miro - ta-za hišo, ta-za hrasto - ta-za kuritu.) Ziz prepozicjuni Ciz, skuza rumunimò od mèsta anu rispundawamò na baranjè kè?. (Ke an gre? - An gre ta-Ciz targo - ta-ciz gurico, ta-Ciz vaso - ta-Ciz poje.) Ziz prepozicjuno po rispundawamò na baranjè po kiro rie?. (Po kiro rie an je šal nu w butego? - An je Sài nu w butego po krohp - po wódo, po inasto -po mliku.) Za paračat isò somò doparali librine, ka an jè je napisal profasòr Han Steenwijk. N E D 1 s Kil P U 0 B 1 P E S E M 0 R P R L 0 R AlDlOlDlA R E N 0 1 O R M T D o L E N J A v A S A Z LA N r A E K 1 S A i T N A s V E T A T A R E •'i J A E S S A A R M L K K ' N n ' R B K J 0 U 1 P A ‘ T E n N A K | C P T T G C T A N C 0 0 0 t T J E « P O E P R A v A R S R E K O A A |G|V A N T N L T R S V 0 U 0 U L M 1 B D 0 M N E B E S K O 0 C Y V 1 V A S A N A L N E u M N O s T A K v N 0 A R v L A A C 1 « 1 A D R J A li no ti Pi ja rešitev prejšnje številke 7 četrtek, 3. avgusta 2000 | La società ritorna al calcio dilettantistico iscrivendosi al campionato di Terza categoria Audace, aria di novità Nella prima squadra della Valnatisone è stato confermato l’ allenatore Ivano Martinig Barbiani alla guida della Savognese - Cantoni: Il bomber Plesničar resta con noi” A Povoletto Si corre domenica la gara ciclistica sociale organizzata dal Gruppo ciclistico di Povoletto (nella foto). Una corsa di 80 km. con partenza da Povoletto e percorso che proseguirà per Tarcento, Gemona, Carnia, Amaro, Tolmezzo, proseguendo per Cedarchis e imboccando la vecchia strada che porta a Paularo Bogateč prva, Furlani tretji Prejšnji teden je za slovenski šport v Italiji potekel v znamenju dveh novih velikih dosežkov. Mateja Bogateč, tekmovalka športnega društva Mladina iz Križa pri Trstu je v Cervinii osvojila absolutno prvo mesto na svetovnem pokalu ski roli. Jadralec tržaškega pomorskega kluba Sire-.' na Jaro Furlani pa je na svetovnem prvenstvu kategorije "optimist" v španski La Corunii dosegel tretje mesto in bronasto kolajno. Mateja Bogateč je osvojila svetovni naslov povsem zasluzeno in je v močni konkurenci premagala vso svetovno elito, med temi Nizozemko Strobl in Poljakinjo Džakovic. Jaro Furlani pa je v La Corunii dosegel njegov najboljši osebni in društveni rezultat doslej. S tem se je mladi slovenski jadralec dokončno uvrstil med najboljše jadralce v Italiji in Evropi. La Fige regionale di Trieste ha chiuso le iscrizioni ai campionati dilettanti. Riconfermate le due società valligiane che hanno disputato l’ultima stagione: l’Us Valnatisone e l’As Savognese, alle quali si è aggiunta la società di S. Leonardo del Gsl Audace con la squadra che disputerà il campionato di Terza categoria ritornata in auge dopo una “pausa di riflessione” durata dieci anni. La nota dolente è l’aumento del 20% del costo delle iscrizioni, rispetto all’ultima stagione, che peserà ulteriormente sulle magre casse delle società, costrette a fare salti mortali per assicurare l’attività ai propri tesserati. La Valnatisone del presidente Andrea Corredig disputerà il campionato regionale di Prima categoria Girone B assieme a Azzurra Premariacco, Ancona Fidine, Castions, Comunale Gonars, Flumignano, Lu-mignacco, Majanese, Ma-ranese, Reanese, Riviera Magnano, Santamaria, Tar-centina, Tre Stelle Cam-poformido, Union Nogare-do Faugnacco e Venzone. Oltre alla squadra mag- giore scenderanno in campo anche i ragazzi delle categorie: Juniores, Allievi, Giovanissimi ed Esordienti. Il riconfermato tecnico Ivano Martinig allenare la squadra di Prima categoria. Al “promosso” nella categoria Juniores Giancarlo Armellini è subentrato negli Allievi il tecnico Luciano Bellida che potrà continuare il suo lavoro iniziato con il gruppo dei Giova- nissimi. A distanza di sette anni la Valnatisone partirà al nastro di partenza con le squadre dei Giovanissimi e degli Esordienti, ritornate alla base dopo l’esperienza di San Leonardo. Per seguire queste due squadre nelle vesti di dirigenti responsabili sono arrivati in prima persona i fratelli Daniele ed Andrea Specogna. La società san- pietrina sta completando le pratiche di tesseramento dei ragazzi. Ci sono posti disponibili per il tesseramento dei ragazzi nati dal 1986 al 1990. Chi desidera entrare nella grande famiglia biancazzurra può telefonare allo 0432-727453. I nomi degli allenatori dei Giovanissimi e degli E-sordienti saranno comunicati nei prossimi giorni. La Savognese sarà gui- data dal tecnico cividalese Walter Barbiani che sie-derà sulla panchina dei gialloblu dopo la partenza di Flavio Chiacig (allenerà la squadra Juniores della Cividalese). Alcune voci di radio mercato circolate insistentemente, che davano per sicura la partenza del bomber sloveno Plesničar, sono state smentite dal presidente gialloblu Fedele Cantoni. Il massimo esponente della società ha chiuso così l’argomento: “Mi spiace per la pretendente Cividalese, ma la Savognese potrà contare anche per l’imminente stagione sulle prestazioni della punta slovena Plesničar”. Si respira aria nuova nella rigenerata Audace del presidente Claudio Duria-vig, che sta completando l’organico da mettere agli ordini dell’allenatore, ancora da ingaggiare. La società di San Leonardo si è iscritta al campionato Pulcini con due squadre allenate da Pio Tomasetig, Michele Podrecca ed Antonio Primosig. L’inizio degli allenamenti dei Pulcini è previsto nei primi giorni di settembre sul campo di Mefso di Sopra. Sotto, la squadra di S. Leonardo “Distributore Shell Cemur", terza classificata al torneo di calcetto di Liessa. Un flash meritato anche per le ragazze di Oborza, terze classificate nel calcetto femminile A sinistra in senso orario il Pulfero “B.C.B. 2000 officina fabbrile Cont", giunto quarto. Il premio come miglior portiere, consegnato da Mario Paesano, è stato assegnato a Michele Martinig. Ad Almer Tiro è andato il premio di migliore giocatore del torneo, consegnato dal sindaco di Stregna Claudio Garbaz četrtek, 3. avgusta 2000 SPETER Puoje Dva puobčja! Kadà se je zadnji krat zgodilo, de tu adni naši vasi sta se rodila dva puobčja v štierandvajst urah? Ce pru niesta dvuojčeta, je zlo težkuo, de tuo se zgodi. Pa v Puojem se je zgodilo an za tuole se muormo zahvalit dviemam parom, ki po poroki sta se ustavla tle doma, imata hišo tle v Puoju. Začnimo po varsti. Parvo je paršu med nas Luca Podorieszach an kar smo zaviedel, kakuo hitro se je rodiu, smo poštudie-ral, de je pru ku njega mama Teresa: kar se je Teresa imiela rodit nje mama Anna iz Stefeniča je bla na pot za iti v Čedad, pa nie bluo cajta, se je muorla ustavt že po pot an čičica je paršla na sviete v Podarju, v hiši od Ninette “la cornar”. Takuo če Teresa je nardila sorprežo nje mam, tudi nje puobič jo je naredu nji: v pandiejak 24. luja Teresa an nje mož Fabrizio sta šla kupe s parjatelji na koncert, ki ga je imeu Goran Bregovič v Villanova di San Daniele, pa ga niesta Cula, kak minut priet sta se muorla hitro parjet an iti v špitau... kako uro potlè, je paršu na sviete Luca, njih parvi otrok. So ble parve ure 25. luja. Takuo, ki smo jal, mama od puobčja je Teresa Cer-noia - Stiefinčjova iz Stefeniča, tata je pa Fabrizio Podorieszach - Urbanu iz Pu-oja. An na vrata njih hiše so bli kumi obiesli plavi flok, kar je v vas paršla druga vesela novica: rodiu se je še an puobič. Zgodilo se je 26. luja. Na sviet je paršu Matteo. Mama je Maria Francesca, ki ima kornine v Puoju, ži- viela pa je z družino v Franciji, tata je pa Paolo Blasutig - Velentu, le iz Puoja. Tudi ona dva živta v teli vasici an Matteo je njih parvi otrok. V družini se vsi veseljo, pa tudi vasnjani, ki v 24 urah so dobili dva puobčja! Lucu an Matteu, ki bota kupe rasla, želmo puno srečnih an veselih dnevu. Mladim družinam čestitamo. Spietar Oženila sta se Alessandro an Claudia V saboto 29. luja na špietarskem kamune sta se pred sindakeso Bruno Dor-bolò obljubila, de se bota za nimar ljubila Alessandro Osgnach iz naše vasi an Claudia Pollano iz Vidma. Kar nas je veseli je tudi, de Claudia bo Ziviela tle par nas, v Spietre. Novi družini želmo vse narbuojše v življenju. SVET LENART Gorenja Kozca Novici V saboto 29. luja smo i-miel v naši vasi noviče. Oženila se je adna naša čeča, Federica Pittia. Pred utar jo je peju an puob iz Como di Rosazzo, ki se k-liče Daniele. Mlademu paru, ki bo ži-veu v Corno di Rosazzo želmo, de bi bluo njih življenje lahko an srečno. Hrastovije Zbuogam Lidia Po dugi boliezni an tar-plienju je v čedajskem Spitale umarla Lidia Bucovaz, uduova Scaunich. Imiela je 73 liet. Lidia se je rodila v Mi-zertovi družini go par Mi- CERCO ragazza o signora seria, amante bambini, ore pomeridiane, dal mese di settembre. Telefonare ore serali 0432/727208 novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad / Cividale Fotosiavek in tisk PENTAGRAPH srl Ulica/Via Tavagnacco 61 Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associato all'USPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 52.000 lir Postni tekoCi raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad - Cividale ______________18726331____________ Za Slovenijo - D1STRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SDK SeZana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm * I col Komeicialni L. 25.000 + IVA 20% CERCO con urgenza televisore d’occasione e in buono stato. Telefonare redazione Novi Matajur (0432/731190) CERCO con urgenza televisore d’occasione e in buono stato. Telefonare redazione Novi Matajur (0432/731190) Emigrante cerca Fiat 500 (modello L o altro) in buone condizioni. Telefonare dal mese di agosto al numero 0432/714245 zert (tista hiša gor mimo Hlocja, pruot Petarnielu), oženila se je bla pa v Hrastovije. Kako lieto od tega je bla huduo oboliela, parielo pa je, de pomuoč miedihu ji je pomagalo, saj je stala bu-ojš. Na žalost nie šlo puno cajta takuo napri. Puno je tarpiela, pa je vse prenašala z veliko kuražo. Posebno ji je stala blizu hči Antonella z možam Paolam, ki imata hišo blizu Lidie, blizu so ji stale tudi hčere Eda an Gianna. Z nje smartjo jih je Lidia pustila v veliki žalosti. Za njo jočejo tudi zeta Paolo an Guglielmo, navu-odi, bratje, sestre, kunjadi an vsa žlahta. Lidia bo puno manjkala an vasnjanam, saj je bla zlo barka žena. Na nje pogrebu, ki je biu v pandiejak 31. luja zjutra v Podutani, je paršlo puno judi za ji dat zadnji pozdrav. Naj v mieru počiva. Antonelli an nje družini naj gredo iskrene kondo-ljance vsieh kolegic an kolegu, pru takuo vsieh tistih, ki dielajo v dvojezični Suoli v Spietre, otruok an njih družin. GRMEK Vodopivac Zapustila nas je Lidia Vodopivcova V čedajskem Spitale nas je za nimar zapustila Lidia Sdraulig, uduova Chiabai. Učakala je lepo starost, 87 liet. Lidia se je rodila v Pre-dankni družini v Seve, za neviesto je šla v Vodopivac, v Vodopivcovo družino. Nje mož, ki nas je za-pustu puno liet od tegà, je biu Lucjan iz tele hiše. Lidia an Lucjan sta puno pre-dielala za zredit njih lepo družino. Pa jim je bluo všeč tudi piet, takuo sta začela piet v zboru, ki so ga imiel na Liesah. Kar se je rodiu Rečan, so le napri pi-el, an potlè, kar so zrasle, tudi njih čeče. Lidia je z nje smartjo pustila v žalost hčere Bernardo, Ginetto, Silvano, Andreino an Paolo, zete, navuode, pranavuodo, brate, kunjade an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu na Liesah v četartak 27. luja po-pudan. Naj v mieru počiva. MONTEAPERTA /VISKORSA SAGRA Dl SAN LORENZO 4-5-6-10 agosto mostra di pittura, concorso “giardini e balconi in fiore" e “orti in frutto’’ - staffetta podistica - tornei di calcetto -giochi per ragazzi - dimostrazione squadra cinofila antidroga delle Fiamme gialle - festeggiamenti per le “coppie d’oro" - cori Ass. Pro vai Cornappo di Monteaperta di Taipana Dežurne lekarne / Farmacie di turno 0D5.D011.V0STA Cedad (Minisini) tel. 731175 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Podboniesac: do 20. vošta Sriednje: od 7. do 13. vošta Cedad (Fontana): do 13. vošta Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če riceta ima napisano »urgente«. o disco estate Gli appuntamenti del week-end ven. 04.08: Manzano, “Summeron dance 2000” sab. 05.08: Manzano, “Summer on dance 2000” dom. 06.08: Manzano, “Summer on dance 2000” In consolle: > Alberto Maria della Rosa > Louchie Lou > Mr Elo Powerplay. la classifica dance a Rete Nord Est INTERPRETE TITOLO INTERPRETE TITOLO 1 BILLIE MORE Up&down 2 MAURO PICOTTO Komodo 3 GAYA' Never meel 4 DJ DADO Where are you 5 THE LOVE BITE Tate your lime 6 FRAGMA Toca's mirade 7 UNCONDITIONAL Computer love 8 LOVE CONNECTION The bomb 9 MABEL Bum bum 10 BAMBLEB. Crimeolpassion 11 CAROLINA MARQUEZ Super d.j. 12 PAPS 'N' SKAR Tum around 13 HOUSE OF GLASS Disco down 14 2THOUSAND Emotion 15 TOM NOVY FEAT. LIMA Now or never 16 ALEX PARTY U gotta be 17 ELIAN Callmebaby 18 FRENCH AFFAIR My head goes boom 19 TONY SWEAT Ghedoppa 20 BLOODHOUND GANG The bad touch Sabato dalle 19.30 alle 20.30 Fm 104.6 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: vsriedo od 13.00 do 13.30 Debenje: v sriedo ob 10.30 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj : v sriedo ob 11.30 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00' v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Òarnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje. v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje: v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 16. do 16.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 vsriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 v torak od 17.00 do 18.00 v sriedo od 9.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od zjutra do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. 12.17*, 12.37*, 12.57* 13.17,13.37,13.57,14.17*. 15.06,15.50,17., 18. 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji...............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES- INAC 730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad...............731762 Ronke Letališče. .0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza sbv. izseljencev.,.732231 Dreka...................721021 Grmek...................725006 Srednje.................724094 Sv. Lenart..............723028 Speter..................727272 Sovodnje................714007 Podbonesec 726017 Tavorjana...............712028 Prapotno................713003 Tipana..................788020 Bardo...................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281