Poštnina plačana v gotovlni Irhaja v ponedeljek inpetek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7'50Din, :a inozemstvo20Din Ra'un pri poštnem čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova 2)of>a Cena 1 Din Redakdja in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, de.sno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisl se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkili in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. - Prcdpisi gltde prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnogti. Štcv. 33. Celje, petek 21. aprila 1933. Leto XV. Ustanovni občni zbor j Zveze ribarskih društev za dravsko banovino CELJE, 21. aprila. V sredo 19. t m. od 21.30 do 24. se ie vršil v hotelu »Hubertusu« v Ce- lju ustanovnil občni zbor Zveze ri- barskih društev za dravsko banovi- m>. Občni zbor je otvoril predsednik celjskega društva dvorni svetnik g. dr. Josip Kotnik ter pozdravil usta- novitelja Zveze narodnega. poslanca g. Rasta Pustoslemška i:n zastopni- ke ribarskih društev iz Ljubljane, Maribora, Novega mesta in Celja. Predsedstvo zbora jc nato prevzel po- «lanec g. Pustoslemšek kot predsed- nik ljubljanskega društva. V svojem poročilu je omenil, da je banska uprava odobrila pravila Zveze. Na- men Zveze je, da krepko zastopa in- terese ribarskih organizacij v drav- ski banovini tcr da öim bolj dvigne ribarski sport in mu pripomore do prave veljave. Občni /bor je soglas- no sprejel nova pravila. Z občnega zbora je bitla poslana brzojavna pozdravka ministru za poljedelstvo g. J. Demetrovicu. Po- sebna deputacija Zveze se bo osebno zglasila pri bami g. djr. Marušiču, podbanu g. dr. Pirkmajerju in na- čelniku kmetijskega oddelka g. inž. Zidanšku, jim razložila namen in ci- )je Zveze in jih prosiia za naklonje- nost. Sledila je volitev odbora Zveze. Na predlog predsednika marlborskega društva g. prof. Cotiča je bil soglas- no in z živahnim odobravanjem iz- voljen za predsednika Zveze narod- nü poslaneo g\ Rasto PustoslernSek. Za lajnika je bil izvoljen g. Vladimir Kapus, za blagajničarko pa ga. Min- ka Pehanijeva, oba iz Ljubljane. Ostali odbor tvorijo naslednji gg.: za Ljubljano Alojz Šulgaj, Ivan Bo- gataj in Karol Šircelj (namestniki Ivan Kopač, Franc Majcen in Egon Tancig), za Celje dr. Josip Kotnik, Bogomir Zdolšek in Anton Zorko (namestniki Fran Turnšek, Ivan Sta- nič in dr. Stane Vrhovec), 5a Mari- bor pa prof. Viktor Gotič, Božidar Gajšek in dr. Herman Kraus (na- mestniki dr. Janko Dmovšek, dr. Ignac Fludernik in Jernej Žmavc). Pregledovalca računov sta gg. Fer- dinand Grajner iz Maribora in Ka- rol Pajk iz Celja. Prvi podpredsed- nik, ki ga bo izvolil odbor, bo v Ljub- ljani, drugi v Mariboru in tretji v Celju. SARGOV KALO DO NT Kot članarino Zvezo bo plačalo vsako ribarsko društvo za vsakega rednega Clana letno 5 Din. članari- no je treba poravnati v prvem četrt- letju vsakega leta. Redni občni zbor Zveze bo prihodnje leto v Ljubljani, leta 1935. pa v Mariboru, ko bo ma- riborsko ribarsko dmštvo slavilo svojo 25-letnico. Pri slučajnostih se je razvila ob- širna debata o raznih organizacijskih in strokovnih zadevah, v katero so posegli gg. Pustoslemšek, prof. Cotič, dr. Kavčič, dr. Kotnik, dr. Vrhovec. Zorko, Šulgaj, Bogataj, Kapus in Gajšek. Glede razmerja ribarskih or- ganizacij do »Lovca« je bilo sklenje- no, da Zveza v prihodnjem letu ne bo izdajala lastnega glasila, marvefc je odbor pooblaScen, da stopi glede objavljanja ribarskih clankov in no- ti'c v pogajanja s Slovenskim lovskim društvom in »Ribarski m> listom« v Sarajevu za priklnrien aranžma. Na prihodnjem občnem zboru bodo stav- ljeni v tej zadevi konkretni predlo- gi. NaglaSala sL je nujna potreba razdelitve ribarskih revirjev. Novi ribarski zakon bo predlozen Narod- ni skupsöini poleti ali jesehi. Ker se dogajajo štovilni primeri, da oblasti mnogo premilo postopajo z libjinii tatovi, bo storila Zveza primerne ko- rake pri banski upravi1 in pri višjem državnom tožilstvu v Ljubljani. Prodaja obrtnega doma v Celju Pod tern naslovom je priobčil od- bor podružnice Društva jugosl. obrt- nikov v Celju v »Novi Dobi« z dne 18. aprila t. 1. članek, v katerem na- vaja, da namerava odbor »Sloven- skega« obrtnega društva prodati Obrtni dom za smešno ceno 320.000 dinarjev, ih trdi, da odbor Sloven- skega obrtnega druStva ni kompe- tenten prodajati Obrtni dom. Ker se odbor celjske podružnice Dmštva jugosl. obrtnikov v Ljubljani obrača na javnost, smatra odbor Slovenske- ga obrtnega društva v Celju za po- trebno, dati javnosti pojasnilo v tej zadevi, ne čuti pa potrebe odgovar- jati celjski podružnici ljubljanskega Društva jugosl. obrtnikov, ki nima z Obrtnim domom v Celju nikakega opravka. 1. Slovenskemu obrtuemu društvu v Celju je svoječasno naklonilo nii1- nistrstvo za socialno politiko v Beo- gradu veCji znesek, ki ga je uprav- ljal prvotno konzorcij »Obrtniške samopomoči«. šele po več letih je ta fond v znesku 255.000 Di'n prešel v upravo Slovenskega obrtnega dru- Stva. Piscu je gotovo dobro znano, da so hotele obrtniške organizacije v dravski banovini ta znesek poraz- deliti medse in bi ne b'i'lo danes no duha ne sluha o fondu. Prav dana«- njemu vodstvu Slovenskega obrtne- ga društva v Celju je pripisovati za- slugo, da se je ves fond rešil za Celje s tern, da se je kupila tedanja zgi-ad- ba Zlatarke d. d. v Celju za kupnino 350.000 Din. Adaptacä'ja zgradbe je stala 275.000 Din. Za kritje se je na- jelo hipoteCno posojilo 250.000 Din v Celjski posojilnici d. d., ostanek pa se je kril iz subvencij ministrstva za poljedelstvo (razredna loterija) in Zbornico za TOI v Ljubljani ter iz posebnega fonda Slovenskega obrt- nega druStva v znesku 29.000 Din. Naklonila kr. banske uprave in drugih ustanov so bija namenjena za prosvetno delo Slovenskega obrt- nega društva. Celjski obrtniki oseb- no niso pi'ispevali ničesar za zgrad- bo Obrtnega doma, Če odžtejemo po- puste onili, ki so dobili razna dela pri adaptaciji Obrtnega doma. Grad- bena zadruga Obrtni dom jo bila že v začetku mrtvo rojeno dete in je zbrala na deležih 7.500 Din, ki pa so do danes nedotaknjeni in se bodo vrnili zadružnikom v celoti. Tudi celjski denarni zavodi niso pri'spe- vali direktno za Obrtni dom. 2. O^brtni dom ni javna last, pač pa je zernljeknjižni lastnik Sloven- sko obrtno društvo v Celju, ki ima edino odločati o svoji imovini. Edina resni'ca, ki jo je pisec v svojem član- ku povedal, je ta, da odbor Sloven- skega obrtnega društva v Celju ni kompetenten prodajati Obrtni dom. Res jo to, ker mora po pravilih o odsvojitvi nepremičnine odločati obcni zbor, ki' bo o tern razpravljal. 3. Pisec piavi, da hoße odbor Slo- venskega obrtnega društva prodati Obrtni dom za smešno ceno 320.000 dinarjev in se obrača na javnost, ne pove pa toj javnosti resnice, pac za- to, ker ni informiran. Odbor Slovenskega obrtnega dru- štva v Celju je uvidel, da vsled sla- bih gospodarskih razmer sploh ni priCakovati, da bi se hipotečni dolg mogel amortizirati, da niti toliko ne more donašati zgradba Obrtni dom, da bi se krile obresti, davki in dru- gi izdatki za vzdrževanje zgradbe, še manj' pa popravila I'll prekritje strehe, !ki bo slej ali prej potrebno. Odbor je iskal izhoda in je naslovil na Zboniico za TOI v Ljubljani spo- menico, v kateri je predlagal tri al- ternative: večjo subvencijo s «trani zbornicc, da se zmanjša hipoteka vsaj na 200.000 dinarjev, ali posojilo od zbornice za pokritje celotne hipo- teke in zaostankov na obrestih (to posojilo naj bi se obrestovalo po 5%), ali pa prevzem Obrtnega doma po zbornici. Za tretjo alternativo so bill stavljeni' pogoji, da se mora vknji- žiti, da ostane zgradba za večne ca- se kot Obrtni dom, da ima brezplaö- iio užitno pravico na vse sedan je prostore Slovensko obrtno druStvo V Celju zaso in za ev. svoje pravne na- sledni'ke, da ostane ime Obrtni dom in da imajo pravico do uradnih pro- storov vsa obrtniška združenja v Ce- lju. Zbornica prevzame hipoteko pri Celjski posojilnici in da poleg tega Slovenskemu obrtnemu društvu še znesek 70.000 Din. Iz Casopisnih vesti se je zvedelo, da je zbornica osvojila tretjo alter- nativo, Slovensko obrtno društvo pa do danes še ni prejelo zadevnega j oficijelnega dopitea zbornice. Sole po prejemu tega dopisa se bo počal z SILVIJ HRUST: Moje dogodivščine 10. Božja pot Klavžet Onkraj laSkega Vidma jo slavna božja pot Klavžet. Tja so nekoč vo- chh bolnike, ki so imeli hudi'ca v se- bi VeC desetin romarjev je potovalo skupaj. Vodil jih je kak nenavaden možak, nekak vojvoda, ki je med potjo glasno molil, sicer pa za skup- ne zadeve rad pobiral denar tako, ^la je ge njemu kaj ostalo. In o čude- *rt*> ki so se na bolnih izvršili v lavžetu, je med potjo pogosto pri- Povodoval. jenT Vs18"' Sem se Pridnižil romar- pi'sanaSdiPu°4ierOC6Sija msla' PmV bivnib ! ,.nas Je bila> tudi za- uavnin doprodiv^^ir, ^ x- manjkalo. 8°UlVbCm »efl potjo ni Z nami je hodila neka Ang6lica. doma z Doleniskeca n in VT,lM . . -»ni"4>a, ki Je venomer vpila, da ima satana v sebi. Baje ie ^ dolga leta hodila. po samih božjih Potih. Radar se je kje oglasil zvon, je pričela kazati obsedenost. Globo- JJJ Jo dihala, o«i obračala, obraz pa- cna, tulila, naposled se je vrgla na tla, z zobmi je škripala in si ustnice grizla, razplela si je lase. »Rešite me hudiča!« jo vpila. »Mo- lite zame! Tristo vragov me trapi. Pet let gradi'm že kapelo, sedemsto goldinarjev mi §e manjka, da jo se- zidam. Potem bom rešena! Poma- gajte mi z darovi!« In ljudje so ji metali denar v pred- pasnik, ki ga je razgrnila po tleh poleg sebe. Potem jo vstala in do zvonenja je bila mirnejša. Seveda so poizkušali vse, da bi na- podili hudiča iz nje, a ni se posre- Cilo, naj so jo še tako zalivali z bla- goslovljeno vodo. Nekaterim pa je Klavžet pomagal. SveCana procesija je bila tarn med streljanjem, godbo, petjem in molit- vijo. V monštranci pa so se videli ostanki svete rešnje krvi. In lep pla- ninski kraj je bil Klavžet, dvakrat sem bil tarn. DrugiC že leto nato. Takole je pri- šlo do tega. V bližnji vasi je bila Anca, starej- ša žena, a brez otrok. Nekoö je plola v zelju z dimgimi plevicami'. Pa pri- de vrtinöast voter in ji visoko dvig- ne krilo. Plevica poleg nje, ki ie to vi'dela, pa reče: »Kaznovana si, ker nimaš nič otrok. Prav zdajle je satan v tebe gel!« To se je prestrašila Anca, vsa zbe- gana je bila boljinbolj, glavo je po- vešala. Pod rebri jo je pehalo kakor z vilami. Včasih je rada prepevala, zdaj niti govorila ni več. Ni se upa- la veC v cerkev s satanom. Domači je niso nikjer puščali same, ker je hotela vselej kuriti, kjerkoli je bila. Kadar so drugi molili, je bežala proč: »Saj sem itak že pogubljena, mo- litev meni ne pomaga veC.« Njenega moža, ki je bil dober go- spodar, pa je skrbela ta neprijetna roč. Stopil je k meni in me vprašal za nasvot, kako bi ženo spravil doli v Klavžet, saj tarn izganjajo hudi- fa. Ce bi morda jaz hotel iti ž njo, saj sem že bil tarn in vom, kako bi so to naredilo. Pa smo zares šli, tudi mož njen in še brat, močno spremstvo je biTo bol- nici potrebno. Jaz kot veščak pa sem vodil ckspodicijo. Na vlaku so nam dali poseben od- delek prav do Vidma, ker Anca se je upirala. Trdila je, da v Klavžetu ne pojde v cerkev, ker ji satan to brani. Sicer pa smo lepo potovali, jedi in pijače smo imeli obilo s se- boj. V Vidmu so nam dali dve sobici in smo legli. Anca je utihnila, nič ni spala, vsa zamaknjena jo bila vase, revica je zares trpela. Prihodnji dan smo jo peljali na kliniko, kjer so nam dejali: »Zanimiv slučaj! Pustito nam jo mesec dnl, da jo opazujemo!« Mož pa se ni strinjal s tern, zato smo odäli. Se pri znanom profesorju SI oven cu doktorju Trinku smo se oglasili. Bil je pobožen, uCen človek. Smilila se mu je ubožica, ki niC sla- bega ni zasledil na njej. Bližali smo se Klavžetu, čeprav ne v procesiji, kakor je to običaj. Vsak zase s,mo molili. Dejal sem možakoma: »Tarn vidita Klavžet s cerkvijo. Anca pa ne sine vedeti, da je to že Klavžet. Kakor doslej po vseh cer- kvah, bomo tudi tu drsali po kolenih okoli oltarja, prvi jaz, nato Anca, za I njo vidva. Tako pojde novede okoli Stran 2. »Nova Doba« 21. IV. 1933. Štev. 33. zadevo občni zbor Slovenskega obrt- nega društva v Celju, ki je edini kompetenten, da o stvari odloča. TaT ko stoji zadeva in nič drugače! Nfk- dai' se ni mislilo nä to, da bi se pro- dal Obrtni dom privainiku; ako pa zbornica, ki je vendar najvišja go- spodarska korporacija, prevzame Obrtni dom in to ne za smešno eeno, Ce se upoštevajo vse naštete služ- nostne pravice, bo prevzela le dolž- nosti za vzdrževanje in plačevanje davkov, a koristi bodo imele obrtniš- ke organ izacije, ki se bodo nemote- no in brez težkih gospodarskih skrbi bavile z di'ugimi vprašanji. Da bo pa še jasnost giede naslova društva, pripominjamo, da je ofici- jelni in pravilni naziv »Slovensko obrtno društvo v Celju« in nič dm- gače. Odbor Slovenskega obrtnega društva v Celju. 0]). ured.: Tudi ta do pis priobsiu- jemo s pristavkom, da s to objavo ne- zavzemamo v zadevi nikakega sta- lišča. DOMACE VESTI fl Odločna beseda slovenske me- tropole. Na seji ljubljanskega občn- skega sveta 19. t. in. je podal ljub- ljanski župaii g. dr. Dinko Puc na- slednjo izjavo, ki so jo sprejeli vsi člani občinskega sveta z bučnim odobravanjem: »V mednarodnih kro- gih se je v zadnjem času mnogo raz- pravljalo o revi'ziji niednarodnih po- godb. Videlo se je že v/. tega, kar je izza kuüs prifelo v javnost, da bi naj bila pri tern ravno slovenska zemlja plen zemljelačnih sosedov. Jugosla- vija naj bi se okrnila, Slovenija pa i'azdelila med tri države. Naj se vpra- šanje revizije mii'ovnih pogodb reši kakorkoli, potrebno je, da poveino s tega mesta kot prestolnica slovenske zemlje eelemu svetu: Mi nismo ple- me divjakov v kaki koloniji, s kate- rim bi mogel kdorkoli v Evropi kup- čevati po vzglodu srednjeveških obi- Čajev. Visoko kulturni narod smo, ki je ponosen na svoj jezik, svojo lite- raturo, svoje tradicije, svojo izobraz- bo, kar je dosogel zaradi svoje žila- vosti v dolgoletnili dobali suženj- stva, a izpopolnil v kratkem Času svobode. Po svobodni volji smo se uedinili z brati Si'bi in Hrvati ter tvorimo danes z njinii eno: z njiho- vo usodo je zvezana tudi naša uso- da, njihova bodoCnost je naša bodoč- nost. Naj vedo vsi, ki se jih tiče: le preko naših trupel so more pogaziti naša svoboda. Tudi mi nismo sogla- šali v celoti / mirovnimi pogoribfl- mi. Samo dve tretjini Slovencev sta v Jugoslaviji. Izgubili smo kraje na- §e gospodarske ekspanzivnosli. Ljub- ljana je postala obmejno mesto in niina zveze z morjein. Večja krivica se je zgodilo nani, nego drugim: Nam so vzeli to, kar je bilo vedno naše, drugim le to, kar ni bilo nikdar nji- hovo. Kljub temu smo lojalno spre- jeli sklep velikih držav. Danes mo- ramo pa izjaviti: Ce bi kdo jztegnil roke po naši zemlji, mu bo v&s naš narod od Triglava do Vardarja ort- govoril: Ne, stokrat ne!« „Slager" izposojevalnica gramofonov od Din 10'- gramofonskih plošč w „ T- Istotam „Rekord" manufaktura na obroke. C e 1 j e, Dečkov trg 4 a. oltarja, Cesar noben obsedenec ne more storiti, ako ga satan prej ne zapusti.« »Je to že Klavžet?« je zbegana vprašala Anca. »Tja me satan no pusti, tja ne smem!« »Še uro daleč je!« se lažomo. Tako smo se srečno priplazili pred oltar, kjer je bila jzpostavljena sve- ta rešnja kri. Poklonili smo se Bogu in prosili za AnCino zdravje. Potem. pa korajžno še naprej okoli oltarja brez zadržka! To smo bili veseli! Ko smo prilezli spet nazaj pred ol- tar, smo ugotovili, da vrag Alice ni- ma vec v oblasti, saj bi je sicer ne bil pustil hoditi okoli oltarja. Je to- rej spet zdrava, prosta, Klavžet jo je rešil! Strmela je ob teh besedah, solzc so jo zalile. Vsi smo se zahvali'li za milostno pomoC, saj je bil naž namen dosežon. Veseli smo odrinili domov. Doma se je Anca docela pomirila, bila je spet najboljša, najraxumnej- ža gospodinja. Samo na polje ni ma- i-ala več, kadar je zunaj pihal pre- hud veter. d Novi zakon o občinah je bil ob- javljen dne 18. t. m. v »Službenih Novinah« in je stopil s leni dneni v veljavo. d »Vezilja«. V Zagrebu je izšla A. Stevilka tega izvrstnega inesečnika za i'ocno delo s pestro vsebino, veli- ko izbiro narodnih in modei'nih roč- nih del ter lepimi' iliistracijami. »Ve- zilja« izhaja vsak mesec, stane Ceti't- leno 30 Din in. se naroča pri upravi' v Zagrebu, Tuškanae-Gvozd ät. 7. d Dunajska vreinenska napoved za soboto 22. aprila: Mrzlo vremc bo trajalo dalje, še vedno močna oblafi- nost in v mnogih krajih padavine. Celje in okolica ' c Ponovitev oratorija. Celjsko pev- sko društvo bo ponovilo na belo ne- deljo 23. t. m. v Marijini cerkvi v Celju veliCastni Haydnov oratorij »Sedem poslednjih besed Kristuso- vih«. Ustvavitelj mogofnega speva o Zveličarjevem trpljenju je v to delo svetovnega glasbenega slovesa vlil vse svoje najgloblje verske in srčne (^ute ter ovekovePil v slavospevu zmago ljubezni božje v blagor člo- večanstva. — CPD izvaja ta. oratorij za soli, mešani zbor in orkcstei* v zasedbi z domaCimi mof.mi; solospe- vi in njih kombinacije so v lokali flanic CPD, koncertnih pcvk ge. Go- lobifevo (sopran)'in'go. Rajhove (nit), g. Avgusta Živka, konrortnega, to- norista iz Maribora in gosp. Finka, predsednika CPD (bas). Skoraj 70- članski društveni mesani zbor obvla- duje z 1 ah koto to monumental no de- lo. Orkestrski part izvajajo Clani Celjskega godbenega društva, uči- teljstvo in gojenei eeljske Glasbene Matice in člani eeljske železničarske godbe. -- 0 izvajanjn oratorija dno 14. t. m. se je javna. kritika izrekla zelo pohvalno. — Ponovitev oratori- ja je namenjena vsem mesT'anskim slojem, posebno pa podeželskemu prebivalstvu, med katerim je veliko j število petje Ijubečega občinstva. Temu primerno so doloöene tudi oe- ne vstopnic: za sedeže po 10 Din, za stojišča po 5 Din, programi z be- sedilom po 2 Din. Sedeži so samo v klopeli, stojiSfta pa v ostalem prosto- iu cerkve in na koru. — Pričetek koncerta bo z ozirom na prikladni dohod in odliod vlakov in avtobusov točno ob pol 5. popoldne. — Naj nik- do ne zamudi redke jjivilike, da sliši delo iz svetovne glasbene literature v svojem maternem jeziku! c Zanlmivo predavanje na Ljnd- skem vseučilišču. V ponedeljek 24. t. m. ob 20. bo prednval v risalnici meščanske sole g. dr. Franta Mis iz Ljubljane o predmetu: »Solnce, svet- Ioba, zdravje in mladost«. Opozar- jamo cenj. občinstvo na to izrodno lepo in pouCno predavanjo, ki je ime- lo lotos v Ljubljani velik uspeh. S tern predavanjem bo Ljudsko vse- učiliš&e zaključilo serijo svojili pi*e- davanj v tern šolskem letu. c Predavanje o žlvinoreji se je vr- hüo v sredo 19. t. m. zvečer v okrilju krajevne organizacije JRKD za Ce- Ije-okolico v gostilni g. Hrastnika (prej Lovraßa) na Zgornji Hudinji. žtovilni ])oslufialr,i so z zanimanjoin slcdili poučnim izvajanjem sreskega veto? jnarskega referenta g. Maksixna Šribarja iz Celja. Gosp. Šribar bo predaval v sredo 20. t. m. ob 18. isto- tam o 3vlnjereji. Na to preJavanjo opozavjamo vse svinjerejee. c Iz učiteljske službe. Gosp. Joško Bizjak, upravitelj mestne dcške na- rodne sole v Celju, je napredoval v I DAN SOLNCA- V15 MINUTAH! Prej je moralo biti perilo dostikrat po cele dneve razgrnjeno po travniku.Zakaj peri- lo se beli samo tako dolgo, dokler deluje kisik pod vpüvom solnčnih žarkov. Koliko bolj preprosto se to dela zdaj z Radionom! Medtem ko čisto milo, ki ga ima Radion v sebi,odpravi vso nesnago, narede miiijoni učinkoviHh kisikovf!imehurčkov,da je peri- lo čisto in be!o ko sneg. Naj bo poletje aii zima—Radion stori tosam— v 15 minutah! tSchichfov jssss- eO5-33 ~o. položajno skupino. V isto položaj- no skupino je napredovala gdč. Ma- lija Zupanova, stiokovna uciteljica na dekliški meščanski šoli v Celju. V 7. položajno skupino so napredo- val i naslednji učitelji in učiteljicc v (lelju: ge. Vera Bolliarjeva in Ange- la Sadarjeva lev gg. Jnnko Pogačnik in Fran jo Ro?. c Iz železniške službe. ZvaniTiiira JI. kategorije gdč. Olga Lešnikova je jjremeščena iz Šmartnega ob Paki' v Celje. c Poriodbor Udruženja rezervnih oficirjev in častnikcv v Celju vabi g'g. Tezervne oficirje, da se v čim veCjem številu udeležo svečane iz- ročilve odlikovanja Karadjordjeve zvezdo obvezniku Francu Zoriču iz Krškega, ki je bil odlikovan za hra- brost v bojih na korošj^i fronti. Sve- čanost se bo vršila v nedeljo 30. t. m. v KrSkom. Gg. l-ezervni oficirji, ki se žele udeležiti s;kupnega obeda, naj to sporoče tajniku pododbora v Ce- lju (mestno nafelstvo, soba žt. 2), ki bo dajal tudi potrebn'e informacije. c Drušlvo hišnih pcsestnikov za Celje in okolico bo imelo svoj redni občni zbor v eetrtek 27. t. m. ob 20.30 v restavraciji v Narodnem domu. Na obCnem zboru bo tudi predaval pred- sednik pokrajinske zveze g. Frelih o etanovskih zadcvah. c članski sestanek bo priredilo Druätvo jugosl. obrtnikov v Celju v sredo 2Ö. t. m. ob 20. zvečer v spod- njih prostorih Narodnega doma. Na dnevnem redu je razprava o öetrtem delu obrtnega zakona »Prekrški in kazni« ter o statist*Cnih podatkih za mojstrsko zavarovanje obrtništva. Vabljeni vsi Clani! r Dravska sekcija Udružen^a /va- ničnikov finančne kontrole v Ljub- ljani bo imela svoj redni lctni obfni zbor v npjJeljo 30. t. m. ob pol 9 c!o- poldne v Celjskem domu v Celju. <• Novo pevsko društvo »Celjski Zvon« se snuje v Celju. Pravila so že predložena politični oblasti. Med ustanovitelji novega družtva so od- borniki in člani povskega zbora raz- puščenega Katoliškega pi'osvetnega društva. c Smučarski vrvež na Korošici. O praznikih je obiskalo Korošico okrog 110 smuCarjev iz Celja, Mariboi'a, Ljubljane, Zagreba in celo iz Čeho- slovaSke. Na Korošici je bilo o Veli- ki noči 1 m sncga, v sredo in četrtek pä ga je padlo še pol metra. Smu- čarji so ob lepem vremenu o prazni- kih temeljito izrabili prilike za vož- nje po idealnem smuškem terenu. Izuniili so tudi nov sport — sinu- čarski hockey. Hockey tekma med SPD iz Gelja in SK Olimpom se ja končala neodloCeno z 1 : 1. V Kocbe- kov dom na Koroäici, ki jo dobro oskrbovan, prihajajo vsak dan novi smuCarji. Do doma so napravljene /imske nnarkacife, tftko d« ni treba vodnikov. — O Veliki noči je bilo v Kocbekovem domu več obiskoval- cev nego v vseh postojankah v Lo- garski dolini in na Okrešlju skupaj. Kocbekov dom vestno oskrbuje 75- letni posestnik Franc Dežman p. d. Suhc iz Luč, ki jo menda najstarejši oskrbnik planinske koče v Evropi. c Odprte planinske koce. Kocbe- kov dom na Korošici je do Binkošti stalno odprt in oskrbovan. Najideal- nejši smuški svet. Cene v domu niz- ke. Dohod iz Luč ;mimo Planinška in cez Vodole, od kodor vodi dalje zun- ska markaeija, in dohod cez Presed- ljaj iz Kamniške Bistricc. Frisch- auf ov dom na OkreSlju odprt in oskrbovan ob lepem vremenu ob so- hotah in nedeljah. Za srnučanje tudi lep svet. Dohod skozi Logarsko do- lino. Stalno je odprta in oskrbovana koča na Mozirski planini. Izhodiäöe iz Mozirja po markirani poti čez Šmihel, divno gorsko vasico. Najlep- ši daljši pomladanski izprehod! — Prav tako vabi pomladanske izletni- ke Celjska koča nad Celjem. c Savinfska podtnzötca SPD v Ce- lju opozarja, da bodo pristojbino v planinskih koCali letos izdatno povi- Sano; zato priporoČa ljubiteljein pla- nin, da pristopijo k SPD. Clani so deležni v kočah znatnih popustov, posebno pri prenoönini, pa tudi na železnici velja zanje polovična voz- na cena v skupinali po šest oseb. Že- lczniške ugodnosti bodo letos še bist- veno izboljSane. Prijave za pristop k druStvu sprejema blagajnik g. Vrto- vec, drogerija Central, Celje, Kralja Petra cesta. c Zima v apriln. V sredo 19. t. m. zgodaj zjutraj je priCelo v celj'ski kotlini deževati. Dež se je kmalu iz- premenil v gost sneg, ki je do veče- ra pobelil hribo in dolino. V noßi na petek 21. t. m. je zopet snežilo. Tein- peratura je znatno padla. c Delovni trg. Pri celjski ekspozi- turi javno borzo dela so je od 10. do 20. t. m. na novo prijavilo 57 brezpo- selnih (43 moških in 14 žensk), po- sredovanj je bilo izvrSenih 125 (za 85 moških in 40 žensk). Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 10G1 brezposel- Šti>v. 33. »Nova i)oba« 21. iv\ 1933. Stran 3. EM. LILEK : Slovenski šolniki v Bosni in Hercegovini ?a V*™0*09**^* aospodstva od 6. novem- jugoslovcnskc vladc od 1. nov. 1918 do 1929. (Dalje.) svctatirnliSt0V, Ua VrSOkih šolah J'e imela P^- domovih 4QoSl'e njih S0lah ?2' a V svojih Prosvetnih srbX i, 490K°Jencev. Podpirala je vajeniSki dorn s ill "n 80V ° iU °brtlle ml«di^e v Sarajevu in po- Mala 20 vajencev v razne obrti. no ul'*^0St hiä in zemlJiSe, ki jih je dobiJo društvo ^nnfn ' faSa 11'000-000 Din, vrednostni papirji düU.OOO Dia, lastne nepremičnine 1,000.000 Din. Na celu društva stoji glavni odbor; poleg njega obstojijo ob astni in krajevni odbori. Predsednik senega oclbora je dr. Savo Ljubibratič, glavni taj- nik Vasilij Grdic, predsednik centralne knjiSniee dr. Pejanovič — vsi trije moji nekdanji učenci na sarajevski Veliki gimnaziji. Ali učenci gori imenovanih šolskih zavodov se ne odlikujejo sarao s svojim politicnim, prosvetnim in Jmmanim delovanjem, ampak ludi s svojo izredno hvaležnosto napram svojim bivšim učiteljcm in vzgojiteljem. Kako lepo, s kakSnim spoätovanjem in globoko hvaležnostjo piše g. Petar Grgič, bivši travniški dijak, v »Travnički spomenici 1882—1932« v članku »Učitelji in odgojitelji« o očetih na trav- niški giinnaziji in v semenišču! »U vijeku tolikili promjena pali su u naSm očima mnogi autoriteti. Ali preina svojiin starim učiteljima i odgojiteljima. sa- cuvali sino poštovanje, koje je možila još i veče, ne- goli je bilo ono, dok smo bili njihovi dad'. Zato im dajemo iskreno priznanje: fttujemo Vas kao ljudo dužnosti i požrtvovnosti1. Dali ste nani najsabranije časove svoga života, pripravljajuči nas za moö i sreču radinosti. Dali ste nam i vi'se, nego što ste nam bili dužni dati. Zato Vam kao objektivni ljudi izričemo svoju hvalu, premda znademo, da Vi ne tražite na- grade i slave ocf svijeta, nego jedino od Boga!« O inšpektorju D. Nemaniču piše Grgič v isteit! članku, da je bil »do skrajnosti sävjesan i pravedan< Tudi sarajevska Veli'ka gimnazija (od 1922 Prv; drž. g.) se je v Čukovičevi spomenici hvaležno spom nila svojih starejših slovenskih profesorjev in direk torjev, kakor sem že prej omenil. ; V »Pregledu« junija 1920 je pisal g. Čukovic r meni: »Bivši dugogodišnji i od sviju nas nekadašnjil učenika jednako i duboko poštovani nastavnik ov< Gimnazije g. Emilijan Lilek . . .« V »Kalendara« »Prosvete« za 1. 1932 je napisa ör. Savo Ljubibratic, sedaj senator, k moji osfrm desetletnici superlativni panegirik, ki je meni razum Ijiv, ker sem ga takoj prevzel v svoje mentorstvo, k< sem od njega zvedel, da mu je bil stric Mico Ljubi bratic, vodja hercegovskih vst'a§ev: s ltaterirn ime nom so tudi mene krstili za mojega službovanja v Dunajskem Novem mestu za časa hercegovsk« vstaje. Povabil sem ga v svojo hižo, potoval z njiii' na njegov dbni v Hercegovino, in tako se je spletln /aupna zveza med nami. nih (0(H) mofikih in 95 žensk) naprani 1151 (1029 moškim in 122 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobe: 5 hlapcev, 2 siadoledarja, 2 raznašalea pcciva, 2 opekarska delavca, 1 kolarski po- moCnik, 2 kuharici, 1 kuharica za orožnikc, 1 služkinja, 1 kmečka de- kla, 1 perica in 1 likarica. Tudi Vi poskusife pravo Ravnikarjevo kavo. posebno mešanioe so izvrstne poslastice c Skavtski luikovni oder bo upri- r/oril v soboto 22. t. in. ob 10. v Zdrav- stvfnom dornn lutkovnoi vescloigro »Gašperček straSi«. Vstopnina ma- lenkostna. Starši, privedite svoje otroke k prodstavi! c Zaključno tekmovanje v frizira- nfu, žclezni in vodni ondulaciji jo priredil pomoCniSki zboi1 brivskih pomočnikov in pomočnic v Mai-ibo- vu dne 9. t, m. v gornjih prostorih hotela »Orel«. Tekmovanje se je vr- §ilo tik ol) zaključku 3- in (.5-inesoč- nega strokovnega tečaja za želozno in vodno ondnlacijo. Udelcžili so so ga tudi obiskovalei celjskega ti'inio- sečnega sti'okovnega tečaja za želez- no ondnlacijo. Pri tekmi profesijo- nalcev mai'iborskih mojstrov in po- močnikov skupno je celjska skupina nastopila posebej ter je bil rezultat naslednji: Prvo mcsto z diplomo je dosogel g. Vik. Pegan, drugo mesto z diplomo g. Jos. KuCan, tretje mesto sto g. Anton Aubrin in peto g. Jurij Kuk. O lepih.rezultatih, ki so jili do- segli Celjani v Mariboru, je bila kri- tika v splošnem izredno laskava in pohvalna. Saj je pa bilo zelo živah- no delovanje teCaja, ki ga je z vso vnemo in neumornostjo vodila gdč. Jolanda lložančeva. Tečajnikov ni'so strašile razne kritike in nerganje poedinih ljudi z nainenom, da pre- prečijo tcčaj, temveč je dalo to te- čajnikom le elana za še agilnejše de- lo v bodoče. c Uinrl je v Zagradu pri Celju 83- letni obCinski revež .Tanez JanežiC. N. p. v m.! c Priobčitev vojnega razporeda bo v nedeljo 23. 1. m. ob 8. zjutraj v »luSaju slabega vremena na dvorisYui mestnega magi.^ti'ata, v slučaju lepo- ga vremena pa na Glaziji. Voz in konj ni trßha privesti s seboj. c Pregled vseh motornih vozil za obniofje j>i'culstojnislva mcstne poli- cije in sreskega načelstva v Celju bo v petek 28. t. m. ob 8. zjutraj (za srez ob 10. dopoldne) na Spodnjein Lanovžu pri mestni garaži. Vsak lastnik vozila mora piinesti s seboj: 1. Prometno knjižico s potrdilom o plačanein drža"vnem in banovinskem flavku na motorna vozila za 1. 1933. in uradno potrjeni tebniCni listek; 2. obi'tno pooblastilo (dovolilo), ako izvršuje obrtoma prevažanje oseb ali tovora z motornimi vozili; 3. takso za komisijski ogled: za vsak avtomo- bil (avtobus) (30 Din, za motorno ko- lo 30 Din. Komisijski stroški se po- razdele sorazmerno. c Glavno cepljenje 1. 1933. v Celju. Mestno načelstvo v (lelju razglaša: Kedno javno cepljenje malih otrok fpj-vocopljcmu'ov) iz mostst Celja bo Icto^ v četrtek 11. maja od 16. do 18. v celjskem Zdravstvenem domu, Gre- gorčičeva ulica 4, I. nadstropje. Pre- gledovanje cepljencev in cepljenje izostalih oti'ok bo teden >!ni pozneje, t j. v četrtek 18. maja i ^otam od 16. do 18. Cepijenju ol). . ni so vsi otroci', rojeni leta 1932. (t. j. od 1. ja- nuat-ja 1932 do 31. decembra 1932). Dalje vsi mali otroci, ki so pri lan- ski cepitvi ali prejSnjih cepitvah i1/- kateregakoli vzroka izostali. Opra- vičbe zaradi izostanka pri cepijenju, odnosno spričevala za otroke, ki so bili cepljeni po zasebnih zdravnikih, sprejema uradni zdravnik na dan copitve in na dan pregleda v Zdrav- stvenem domu. c Tatvina v točilnlci. Na veliko soboto med 18. in 20. sta ukradla 25- letni delavec Franc Leskovar iz Ko- njic in njegova prijateljica 23-letna delavka Amalija Paklerjeva iz Polj- čan ge. Pajmanovi iz njene točilnice palmira milo je dvojnato parfimirano na Slomškovem trgu 1200 Din vre- den l'jav damski pla^c. Storilca so aretirali v Celju v četrtek 20. t. ni., ko sta se potikala okrog brez dela. Ukradeni plašč sta dala 18. t. in. ne- keinu krojaču v popravilo. Poprav- ljeni plažč so vrnili lastnici, ki ga pa menda ne bo mogla več nositi, ker ga je krojač že zmanjšal. c Francoski krožek v Celju na.zna- jija svojiin članom, da je otvoril v Narodnem domu lastno Citalnico, kjer so članom stalno na razpolago razni francoski dnevniki, revije in ilustraeije. Citalnica je otvorjena vsak dan od 9. do 21. KI jus sobe so sJii'anjuje pri hišniku. c Najdba ukradenega kolesn in tat v stanevanju. Fred dnevi so našli v Desinicu pri Krapini kolo, ki je bilo ukradeno lani 24. septembra izpred trgovine g. Delakoj'de na Mariborski resti v Celju tovarniškemu delavcu Antonu Gordku s Sp. Hudinjc. Ixslc- dili so tudi storilca v osebi posestni- kovega sina Alojzija Boräi'ca iz De- siniča in ga izi'ofiii sodišču. — Na volikonočno nedeljo se je splazil ne- ki tat v nezaklenjeno stanovanje po- sojilniSkega uradnika g. Maya na Kvalja Petra cesti 28 in odnesel so- progi g. Maya 800 Din vreden drap ženski plaSC iz covercoata. c Zagoneten strel. O velikonočnih pi'aznikih je Jioznan storilec ustrelil s samokresom v pisarniško okno v tovarni tvrdko Schimmel & Co. v Ipavčevi ulici. Ki'Ogla je })rebila l'ii- lo in dve šipi tei' obtičala v š-panski steni v pisarni. Škode je okrog 100 dinarjev. c Srebrna moška ura, vredna 150 Din, je bila izgubljcna 18. t. m. na Mariborski cesti v Gaberju. c Nočno lekarniško slnžbo ima od sobote 22. t. m. do vštetega petka 28. (.k in. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. c Gasüno in ie§evalno društvo. Tedensko gasilno službo ima od ne- delje 23. t. m. do vštete sobote 29. t. m. I. vod pod poveljstvom g. E. Berne, reševalno službo pa III. sku- pina. Inspekcijsko službo ima stroj- ni niojster g. B. Gi'adt. Sport i SK Olimp : SK Atletik. V nede- ijo 23. t. m. ob 15. se bo pričela na spoi-tnem igrišcu pri »Skalni kleti« prvenstvena nogometna tekma med SK Olimpom in celjskimi Atletiki. Oba kluba sta letos v dobri formi, zato bo tekma gotovo zelo zanimiva in napeta. t Lawn-tenis v Celju. Teniška sek- cija SSK Celja sporoča vsem damam in gospodom, prijateljem tega, v zad- njem času zelo razširjenega belega sporta, da se je začelo 15. aprila red no igranje in trening. Kdor želi sodelovati v tej sportni panogi, se naj Um j>rej prijavi pri! blagajniku kluba gosp. Kocuvanu v Hranilnici di-avske banovine, Cankarjeva 11, ki PIERRE BENOIT: 71 KÖNIGSMARK Zgodovlnskl roman PoslovenU B. Rlhteršič Še zdaj se izpraSujem, kako sem mogel tisio ju- ts o vojvodi Joakimu predavati zgodovino. Ogibal sem se zrcal v strabu, da MP \}\ za^ledal v nJih preveö strašne slike. Ob enajstih sem vstopi'l v mali budo.-u' veliko vojvodke. ri(.aM.elU!i.ina' ^1 Jo je šla poklicat stara ruska soba- Je Pok° llitl° Prišla; Po veselem iznenadenju, ki ga so jji z*j?ala\ko me je zagledala, sem dobro cutil, da »Ve]ikn0J °bisk ()b te-^ uri neilavaden. je prosite Vojvodko bi radi videli, dragi nioj? Ker Mod tei101^0 lm6ti paC zadostne vzroke . . .« tranjega Hoffca^S ^ .<1v^nil%^ves(;- Soj ^ dobro POglodala rn to I11'0!1 T-i -? J m6 J° nT.,i ¦ • , toJiko, da ni kriknila. »lakoj jo pokliCem,« jo rekla hvez odlasanja. Kodok SGm tja kak01> v sanJah- StraSni nočni do- sam ;"10-JC gnaI k nje-i- K« «em ostal za trenutek Umnnnt ^1 ^ ZdGl0' da sem se odic>Cil za. veliko ne- »PiS n ?° V °braZ naj J11° Pogleda! Kako bo P'ejela moje besede? »j.trgati jo moram njenim crni'm mislim, tistemu pokvarjenemu moralihm»iu 1'avnotežju, ki škoduje njenomu telesnemu zdravju.« Teh besed sem se spom.nil. Friderik-Avgust mi je naroCil, naj to poskusim namesto njega. In kako iz- višujcm zdaj njegovo nalogo? Naj raj ši bi bil zbcžal. Toda prav todaj je stopila skozi vi'ata volika voj vodka. Tako vesela jo bila videti tisto jutro! Bal sem se, da ji ne bom mogel povedatf tega, kar mi je te- žilo srce. »Torej, prijatelj?« je deja.la. »Čemu naj se zahva- lim za vaš obisk? Ali gi%e vaša ura narobe? AJi me mislite odslej obiskovatf zjutraj?« Moj spaceni obraz je deloval nanjo prav tako kakor na Meluzino. Prijela. me je za roko in me posadila zraven sebo na divan. »Ma.lo da niste omahnili, ko ste hotoli sesti,« je resno rekla. »Meluzina, daj mi vižnjevo skrinjico!« Družica ji je prinesla majhen zabojček, okrašen s turkizi. Kakšno bai'barsko, pomirujoCo zdravilo je bilo v njem? Ko mi ga je dala Aurora pod nos, da ga vdihnem, sem se str-esel, kakor bi sc bil dotaknil akumulatorja. «Glej,« je dejala, »zdaj je že bolje.« In pot em je dodala: »Ko se zberete, povejte! Poslušali vas bova.« Povedal sem ji vse, kar že veste, začenši s prv'hn raziskovanjem Königsmarkove zgodbe, pa vse do konea, do trenutka, ko sem vdii v grobnico za ka- minom v orožarni in naletel tarn na straSno odkritje. S čudovito liladnokrvnostjo me je poslušala do konea, Niti besedice ni rekla, le časih je izmenjaln zz Meluzino pogled, ki je bil bolj presenečen kakor vznemirjen. Ko sem konCal, je za trenutek pomolčala, poten» pa, mi je mirno dejala: »Kar ste nama pravkar povedali, je res razbur- ljivo. Najbrž pa boste razočarani, Ce vam povem, da me ni prcveC vznemirilo. Le ne'kaj se mi zdl Cudno: da ste dobili v Lautenburgu okostje prav tarn, kje; bi moralo biti v hannovcrski palasii. Toda ker vemo. da lastnik okostja ni mogel umreti prirodne smrti, dokazuje to samo dejstvo, da stari lautenburški voj- vode niso človeškega Življenja nič bolj spoštovali kakor njihovi hannoveranski sosedje. O tern sem bila prepriCana, zato me tudi ni vznemirilo.« »Madame, tudi mene ni okostje samo tako prose netilo,« sem odvrnil. »Ampak?« je vpraSala s tistim prczi» Ijivim na- giasom, ki ga je pokazala zmera.j, kadar jo opazila, da jo ho?e kdo posekati. »To,« sem odvrnil preprosto in naglasil vsako besedo posebej, »to, da mi je prišla sluCajno v rokr desna golenica ti'upla, ki leži tarn, in da je imela t.i golenica na zunanji strani', ravno na si-edi, sledovc preloma.« Stran 4. »Nova Doba« 21. IV. 1933. Štev. 33. sprejema prijave vsak dopoldan od pol 9. do 12. Vsak Clan teniške sek^ cije mora biti obenem tudi clan SSK Celja. Cim plača takso za tenis, dobi takoj pri blagajniku posebno teniä- ko legitimacijo, brez katere ne more igratf. — Uprava, t SK Jugoslavija Oelje. Nogomet- na sekcija ima sestanek drevi ob os- mih v klubovi sobi v Samostanski ulici. Udeležba obvezna za prvo in rezervno moštvo. Kino Elitni kino Union. Petek 21. t. m.: »Kraljica sužnjev«. VeliCaste.n zvoč- rii film. V glavnih ulogah Marija forda, Hans Marr in Arlette Mar- shall. Dve zvočni predigri. — Sobota 22., ncdolja 23. in ponedeljek 24. apri- la: »Jonny ukrade Evropo«. Pusto- lovski velefilm. V glavnih ulogah sloviti Harry Piel, Dary Holm, Alfred Abel in Kurt Lilien. ZvoCne pred- igre. Sloviti avtomobilski dirkač grof Duvernois vodi nekega obiskovalca po gradu svojih očetov. Vstopita v staro- davno lovsko dvorano, kjer visi ne- šteto rogovje. »Zaboga«, se čudi obi- skovalec, »ali ste vse sami povozili ..?<. * * »Jean«, vpraša grajščak svojega slugo, »ali ste novemu kuharju že raz- kazali vinsko klet ?« — »Da, gospod baron. Želite, da spravim moža v po- steljo, ali naj ga dam odpeljati z avto- mobilom ?« Opremljena soba ev. s hrano se takoj odda. Naslov v upravi lista. lice se stanovanje z 2 sobama in kuhinjo v bližini tovarne »Metka«. Naslov je oddati v tovarni »Metka«, Sp. Lanovž. Stanovanje ©bstoječe \z 4 sob, kuhinje, kopalnice in pri- tiklin ter boljši lokal se odda takoj. Naslov v upravi lista. Dobra domača hrana: Kosilo 7'50 Din večerja 4'50 Din » 4 50 » » 350 » Vabimo Vas na poskušnjo ! Javna kuhlnja v Celju. Paplr vsake vrste in pisarniške potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni «Franc Leskovšek Celfe, Glavnl trg 16 Semena vseh vrst vrtna in poljska, sveža dobite pri tvrdki Karol Loibner, Celjo PH „Zffonou" — Kralja Petra o. 17. I S č e s e sedemsobno stanovanje po mogočnosti zasebno z vsemi pri- tiklinami v Celju ali neposredni oko- lici in sicer za takoj. Naslov v upravi »Nove Dobe«. Najvarneje in najugodneje se nalaga tienar pri pupilarno varnem zavodu, ki obstoji že 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (w lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v Amerikl, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodisüa, ter naložbam cerkvenega In občln- skega denarja posvela posebno pažnjo Hranilnica daje poso- jlla na zemljisüa po najnižji obrestni meri Vse prošnje rešuie brezplaino Za hranilne vicge jamči poleg premoženja hranilnice še mesto Celje z vsem premoženjetn in vso davčno močjo Posestvo obstoječe iz hiše, gospodarskih poslopij (vse v dobrem stanju) in 20 oralov zemlje, pol ure od Celja, se proda za 200.000 Din. Po- jasnila daje Valentin Vede, Celje, Zagrad 20. Kupujem staro železo, medenino, gume, baker in druge kovine. Bremec, Celje. Redni obcvsi zboi* Druitva hi&tifh ponestnikov za Celje in okolico se bo vršil v četrtek 27. aprila 1933 ob pol 9. zv. v gostilniških prostorih Narodnega doma v Celju Na občnem zboru bo tudi predaval prcd- sednlk pokra)inske zveze g. Frelih o sta- novskih zadevah. Člani se vljudno vabijo, da se zbora polnoštevilno udeležijo. V Trnovljah pri Celju prodam tpgowsko hiso za 100.000 Din. Vzamem v plačilo polnovrednost hranilnih knjižic. Naslov v upravi lista. ' VQZICKl in DECJE OPßEME KRAMAR&MISLEJ CEUE Nagrobnl vend trakovi za vence z natisom v vsaki barvi, krste v vseh velikostih in iz- vedbah se dobe zelo poceni v modnl In manufakturni trgovini Fr. Karbeiitz, Celje, Kralja Petra c- 3. PcRILU direktno iz tovarne OKSFORD srajca Din 27 — POPLIN srajca Din 36 — TOURING srajca Din 42— samo ^* • 5G0VSKI • 00V. mmiMikh -^^^^OVAßnA- PERILA • «1 • OBIÄ CELJE Oglejle si izložbe. Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema wsa « zgoral navedene stroke ipadaloča dela In poprawila — Cene zmerne — Postrežba točna In solldna Celje Za kresljo Telefon 245 Amateralbumi4 Albumi za razgiednice * Spominske knjige v veliki izbiri pri tv. K. Goričar vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7 veletrgovina s papirjem In pis. potrebščinami Razni pisalni pribor LEO INKRET INSTALACIISKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzerna vsa'instalacijska dela, vodovode, hišne instalacije, vsakovrstne črpalnc na- pravc, sanitarne naprave (umivoinicc, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d.t kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvrSba — Točna postrežba — Znierne cene — Zahtevajte ponudbe JCSIP CO RENJAK mesarski in prekajcval. mojslcr.'posestnikjgostllne pri Jclenm* CELJE, KRALJA PETRA CE|STA 37 i z d e 1 u j e vsakovrstne specijalne mesne izdelke, klobase, šunke, salame itd. z moderniml avtomat. stroji na električni pogon. Na drobno in debelo. V gostilni dobra kuhi- nja in dobra štajerska vina. Vsak dan radio koncerti. Sprejemajo se abonenti na hrano po nizki ceni. Lastnik avto- takse. Se vljudno priporoča za obllen obisk. Vinho Ruhovec, obi. feonces.mestni tesarshi moisten na Lavi UPI fiPlhl izvršu)c vsakovrstna tesarska dcla, moderne stavbe, ostresja za |JI I UulJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Cckovi"ra(un štev. 14.737 PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE ( | t J E t prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižice in tekoöi račun*lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- öe posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in v s o = davčno močjo = Uröjuje Rado Počnlk- — Odgovoren za koiizorcij »Nove Dobe« In Zvezno tiskarno Milan Cettna. — Oba v Celju.