24 -x $LOVAN. *- Štev. 2. Dr. Benjamin Ipavec je izdal zopet dva zvezka novih skladeb za klavir. Prvi zvezek ima naslov: „Muzikalni listi", drugi pa: „Spominčice". (Tiskala Eng. lmann & Mühlberg v Lipiji). „Muzikalni listi", v veliki obliki in prelepem tisku, predočujeje vrsto kratkih glasbenih slik, ki so v nekaki zvezi, ker pričenjajo z zibeljo in končujejo z gro­ bom. Komadi se zovejo po vrsti: I. Pri zibeli, II. Pri plesu, III. Alj še misli na me?, IV. Spavaj sladko, V. Na grobu. Vsa oprava zvezka je lična in krasna. Skladbe same se DRŽE majhnih, kratkih oblik in so nejednake vrednosti. Vender pa imajo vse veliko skupno prednost, in ta je blago glasje. Po blagoglasji se odlikujejo sosebno L, III. in IV. komad, ki so v obče bolj me- lodijski, ko je v po­ slednjih dveh skladbah pred vsem tok (ritem) krepkejši. Največje vrednosti je brezdvojbeno prva točka zvezka. Jako srčen, mehek je njen temat, katerega ponav­ ljanje prav za prav ustvarja ves komad. Ali ta je izdelan takó lepo, da se igralec še ne za­ veda ponovitev, pač pa čuti, kako komad na­ preduje z vedno novimi obrati istega ternata. Ta skladba zahteva godno igranje, katero tudi zaslužuje popol­ noma. Kljubu temu je čudno, da more v tem lepem komadu užitek glasbe znatno pokaziti glasbenemu ušesu jedna sama sekirica. Ta sekirica je c gorenjega glasu le­ vice, — takoj za cisom gorenjega glasu desnice, druga sekirica 1. takta. Danes ne gledajo več 'na vsporedne kvinte, oktave in druga pedantska pravila starih sklądo- slovij, samo da se glasi glasba dobro. Na navedenem trdem mestu pa bi se moralo iznajti pravilo, ako bi že davno ne veljalo : Ne izpreminjaj kromatiški zvoka v katerem koli glasu, ako ga je imel tikoma poprej drug glas neizpre- menjenega ! Ker se pa to mesto v komadu povraća kakih desetkrat, utegne ta zvok zares ujeziti človeka. Temu pa se je možno izogniti lehko popolnoma, ako namestu spred­ njega c podržimo ais kot četvrtino sekirice, in potem ne Slovenec iz tržaške okolice trpi škode ne pomen, ne vodba glasov. Igralcem pripo­ ročamo ta pomoček. 0 skladbi „Pri plesu" mi je reči, daje vender slo­ vanski komad, ne pa, kakor toliko slovenskih skladeb, brez slovanskega duha. V njem se giblje življenje češke Polke, še bolj pa jugoslovanskega Kola. Škoda, da kaže komadič premajhno osnovo; tudi se glasi pusto, čeravno se ne daje lahko igrati. Ta skladba bi bila primerna, da bi se širše izvršila ter priredila za 4 roke ali pa zelo za orkester. V komadu tiči iskra izvorne in zgra bij i ve glasbe, ki bi dobila hvaležno občin­ stvo ludi v koncertni dvorani, ako bi te izde­ lala obsežnejše in spretno. Prehvapen in mičen je sosebno konec komadića. „Alj še misli na me?" je jako nežna in izrazita glasba, skoro bi jo imenovali kopr­ nečo, in jo je ti^jba skrbno igrati, sosebno z ozirom na znamenja. Tudi ta komad razo­ deva svojo mičnost v tem, da se jedna in ista glasbena figura razvija v vedno novih izpreme- nah. Jednoličnosti pa jo varuje jedino krat­ koća, ker ne prinaša ne medstavkov, ne dru­ gih novih življev k melodiji, katere deli se vrhu tega ponavljajo že v njej sami, Neznatna je na­ slednja številka, dasi je lepo izdelana. Takih tematov je dovolj v vajah klavirskih učnih knjig za otroke in v jednakih glasbah, katerih ni po- števati umetniški, in te nedostatnosti ne mo­ rejo komadu nadome­ stiti ne lepi spremljajoči glasovi, ne blagoglasne mo­ dulacije. Zato pa je škoda, da je skladatelj svoje skrbno delo potratil za toliko reven napev. Poslednji točki je videti v začetku, kakor da bi bil komad; ali v nadaljnji izvršbi se nam ta nadane izpol­ njuje. Zlasti je očitati skladatelju, da je priteknil stopaju plitev in vsednji Trio ter ne sklepa po tem nikakor pri­ merno zanimivega zvezka. V celoti spadajo komadi k takim, katere imenujemo domačo glasbo v plemenitem pomenu besede; taki komadi ne razveseljujejo človeka v koncertu, pa tudi ne v salonu, pač pa v samotni sobici. ŠTEV. 2. -δ* SLOVAN. K- 25 „Sporn inči c e", katere obseza đrngi snopič v manjši obliki, so prav lepe in tekoče melodije. Tudi jih lahko igrajo malo izurjeni igralci. Uganka pa mi je 4. valček, ko igralec na klavir ne more izslediti, kaj mu je početi z drobno tiskanimi srednjimi sekiricami desnice, katerih ne more izvršiti nikakor. Skladatelj ni na­ pravil nobene opomnje o tem, ali naj se igrajo te male sekirice ob ponavljanji dela namesto gorenjih — kar bi zopet ne bilo v redu. Ob tej priliki me opominja dr. Ipavec S svojimi plesnimi glasbami, da gojé slovenski skladatelji samo jedno vejo narodne glasbe, namreč pesem in pesmim podobne komade. Drugi, jednako plodoviti del, namreč ples, pa zanemarjajo, kolikor je meni znano, malo ne popolnoma. Tukaj pa ne menim jaz take plesne godbe, ki je za krčmo, ampak umetniške idejalizovane plese, t. j. take komade, ki so podobni narodnemu plesu v ritmu in obliki, pa raz­ širjeni po obsegu in oplemenjeni v izrazu. CESA niso ustvarili poljski skladatelji, njim na čelu Chopin, iz „Polake" (Polonaise) in Mazurkę? Chopinovi plesi se vspenjajo do najidejalnejših višin, in vender ne pozabimo niti za trenotek, da so jim podstava poljski na­ rodni plesi. Iz poslednjih je tudi res pogostoma posnel melodije in jim podelil jedino s svojim genijalnim izde­ lovanjem salonsko elegancijo in umetniško plemenitost. Kolikrat niso že Italijani porabili svoje „ Tarantelle" za umetniške glasbene komade! Spominjajmo se dalje španjskega plesa „Bolero" in še bolj francoskega „Menu­ eta," ki je dobil mesto kot neizogiben del klasičnih sim­ fonij, sonat, kvartetov i. t. d. Tudi valček se nahaja v najrazličnejših izdelkih kot salonski in koncertni valček in še celo za petje kot šaljiv komad. Ali tudi Jugoslovani imajo svoj narodni ples, ki je ravno takó izvoren, kakor kateri si bodi ples drugih na­ rodov, in ta je njih „Kolo". Še ni dolgo, odkar je F. S. Kuhač v svoji velikanski zbirki jugoslovanskih narod­ nih pesmi priobčil veliko melodij h Kolu. Seveda so oni Slovani, pri katerih plešejo Kolo še sedaj, prvi poklicani in sposobni, obdelavati ta ples in porabljati za umetne oblike. Vender pa so napevi že sami posebi dovolj zna- menljivi, da dajejo tudi drugim glasbenikom za plesne fantazije. In za Slovence, med katerimi se še ne vpraša, imajo li ali pa so li imeli svojstven narodni ples, bilo bi važno to zasledovati, da bi ne usahnil jeden vir narodne glasbe, ko bi bil morda pozabljen ali prekrit. Ako bi ne našli sledov narodnemu plesu, ni slovenskim skladateljem pač nič bliže od „Kola", in se jim je gotovo najmanj po­ treba naslanjati — na valček, ko se seznanijo s Kolom kot izvornim slovanskim narodnim plesom. Hrvaški spomini. Spisal J. Trdina. (Dalje.) |J§a strahovita nenravnost Bahove vladavine je rodila |J|S tretjo vrsto denuncijantov, zloglasne kruhoborce. Kdor ne more dokazati sposobnosti svoje s stro­ gimi izpiti in z dejanjsko spretnostjo, začne se pri­ lizovati, hliniti, sliniti, naznanjati vladi neskončno lojal­ nost svojo in neskončno nelojalnost ilirskih svojih to- varšev. Bah mu morda ne verjame, ali si misli: „Ta človek bi mi utegnil koristiti. Pripravljen je pospeševati namene moje, domovina mu je deveta briga. Dajmo mu kruh, saj ne gre iz mojega žepa." Jaz bi prisegel, tako čvrsto sem uverjen, da ne zamišlja in ne kuje nobeden Hrvat proti državi punta. Ali če poveste te moje besede Bahu in njega pomagačem, bodo vam se zasmijali v brk. Za rogovileže in zarotnike imajo vse Ilire, vse hrvaške rodoljube in tudi bana Jelačiča. Očitno se ga zdaj še ne usojajo prijeti, ali on sam prav dobro ve, da je na Dunaji nehal biti persona grata že pred dvema letoma, če priporoča kakega izvrstnega uradnika, škodi mu več s pohvalo svojo nego koristi. Malopridneža, katerega graja, pouzdignejo o prvi priliki samo zato, da pokažejo, kako malo se brigajo za banovo mnenje. Da pride iz nebes kak angel ali sama Mati božja, ne bi mogla pre­ veriti Bahove vlade, da Hrvatov ni okužil peklenski pan- slavizem. Ta pogubni duh hoče zdaj z vsemi sredstvi pregnati in ugonobiti. Varaždinsko županijo bode daro­ vala morda res Štajarcem, da se gosti in odebeli ž njo J nezasitni nemški molóh. Tukajšnji častniki, vem za go­ tovo, ne bodo ji tega svetovali, nego jo svarili in od- I govarjali z vsemi razlogi pameti in politične previdnosti. Ali jako se bojim, da bodo vrgli poročilo njihovo v koš. ι Kdor je tako oslepel in pobudalil kakor Bah, ne da si nič dopovedati. Ostalo hrvaško deželo pa menda mislijo zjediniti z granico in povojačiti, nadejaje se, da bo vojna strogost najprej zaprla sapo vsem panslavističnim škratom in skušnjavam. Črno Strohuberjevo prerokovanje se ni izpolnilo, ali zle slutnje in domišljaje njegove mu ι bo oprostil rad vsak človek, ki poznaje takratne razmere in okolnosti. Brezozirnost, budalost in neumnost Bahove zisteme je bila tolika, da se je mogel verjeti in priča­ kovati od nje vsak nezmisel in tudi pošastni projekt, da bo vrgla hrvaško kraljevino pod graničarsko disciplino I in — batino. Nekaj let po tem je zahtevala jako uzvišena in odlična oseba, da bi se na prospeh in korist vojnemu brodovju osnovala iz vsega avstrijskega primorja od Be- netek do Kotora jedna provincija. O tem predlogu so pi­ sale avstrijske in tuje novine in mnoge so ga popol­ noma odobravale upajoč, da se bo na tak način avstri- sko primorje najlaže in najprej ponemčilo. Govorilo se je, da ga je vlada že skoraj sprejela in potrdila, ali zadnji trenotek, da so se dvignili proti njemu uplivni nasprot­ niki in ga podrli. Da se je nakana uresničila, zgubila 4 2. Slovenec iz tržaške okolice. sier narodne noše po Slovenskem kar vidno izginjajo, Jßß zdi se nam potreba priobčevati v našem listu pola­ goma one narodne noše slovenske, katere so se do denašnjega dne še ohranile čiste in nepokvarjene. Evo torej danes slovenskega junaka iz tržaške oko­ lice ! Njegova noša je še nepokvarjena: taka, kakeršno so imeli njegovi predniki v preteklem stoletji. Lepa je ta noša in prav ukusno prikrojena; pa se tudi kaj dobro podaje. Posebno brdki in krepki okoličanski mladenci so v njej zelo prikupljivi ; žal ! da jo tako radi opuščajo in da osobito izvornih kučem že skoro ne poznajo več. — b.