SLOVENSKA BGELÀ. v«!^
Leposloven t e d n i k. Cislo 35._v četvertek26. avgusta 1852. III. tečaj.
Srečni Štefan.
Štefan, srečen si zares, Kfr tako blizo si nebès, Po celem mestu vidiš vse, Kakò lepò pobožno je. Na cerkve gledaš krog in krog, Kjer se casti naš gospod Bog. Oj srečen, srečen si zares, Ker tako blizo si nebès!" — Oj kranjska dobra duša ti, Ki svet te še ostrupil ni ! O srečen, srečen bil bi res, Ce bil bi niže od nebès, Da bi ne vidil krog in krog, Kakò se vsak dan žali Bog, Kakò me vsak dan kamnjajo In z grobljami podsipajo. Kar vidim jih okrog, ijudjè So marni, toda vsak za se, Ljubezni bratovske nikdar' Prikazal se mi ni oltar, In kamor se ozrem okrog
Se trop ini rev pokaže mnog, Bogaboječih prav ljudi Se malo malo le dobi. Oj srečen, srečen vsak svetnik, Ki nizi ima, ko jaz zvonik !
Oj kranjska dobra duša ti, Ki svèt te še ostrupil ni, Ti mene meniš srečnega, Ker vidim toliko cerkva O srečen bil bi že zares, Ko prišel bi čez gore čez Iz inèsla, na slovensko stran, Da lamki svoj imel bi stan. Le tuki v cerkev hodijo, Da le pobožne motijo, Možki, da ogledavajo, Ženske, da se skazavajo. Da gospod-Boga žalijo In mene vsak dan kamnjajo. Oj srečen, srečen vsak svetnik, Ki niži imä, ko jaz zvonik.
Pripovedka od pastirja.
(Dalje.)
Mladeneč je storil tako. Šel je s konja, slekel viteško oblačilo, ga pokopal pod verbo in svoje prejšnje obolkel. Konja Je spravil v votlo verbo, on pa je šel in prišel do kraljevega grada. Šel je v grad, prosil, da bi ga v službo vzeli. Ali vsi so se ga branili. En sam mu je sovetoval in rekel do kuharja stopiti in ga poprašati, če kterega pomà-gavca potrebuje. Šel je in poprašal. Ali kuhar se ga je branil. Pa ker le ni nehal prositi, ga je na zadnje le vzel in tukaj je živel in kuhati pomagal dolgo in dobro mu je bilo, in je imel dosto jesti in dosto piti, in vsega kar je želel.
Omožila se je pa kuharjeva sestra iu kuhar je bil v svate povabljen. Obljubil je priti ali kuharja namestnika ni mogel dobiti, ki bi
tri dni na mestu njega kuhal. Tedaj je naročil mladencu in mladeneč je brez pomišljanja prevzel kuliario. Sam še ni nikoli kuhal. Tudi je malo gledal in pazil, kako je kuhar jedila pripravljal. Začelo ga je sker-beti, kako bode jutri kuhal, in če se je bolj dan skerčeval, bolj ga je skerbelo.
Kar se je spomnil sivčela v verbi. Gre k njemu, polerka na verbo, ga praša, kaj je storiti in kakò, ker bode mogel jutri kuhali.
Konj pa mu reče in pravi: Ti julri leži do enajstih. Ob enajstih vstani, zakuri in vse kar imaš kuhali, kar celo in kosmato v en kotel zmeči, zapri in samò naj se kuha. Ko bode strežaj po jedi prišel, ga kar prašaj, kaj hoče imeli. Ti pa polerkaj na pokrov in kar bodeš rekel, bodeš imel.
Mladeneč je slišal in šel. Drugo jutro je osein, je devet, je tudi deset in on še zmirom leži. Strežaji kraljevi ga hodijo budit in klicat, da je že davno čas vstati in kurit iti. So mu žugali in djali, da je taka postava, če prec opoldne kosilo ne bode gotovo, kuhar glavo zapade. On pa je le ležal in ležal, in djal budivcem :v E pustite me; če bom glavo zapadel bom svojo, sej ne boni vaše. Se le o pol enajstih zleze spod odeje, se napravi, gre, zakuri in zmeče vse, kar koli so mu dali, kar celo in kosmato, vse v en kotel. Ga pokrije in več mu ni mar kako se kuha.
In kadar ura enajst vdari, pride strežaj, reče za pervo jed. Ku-liarček pa kar polerka na pokrov, ga odvezne in vzame iz kotla jed, ki jo je strežaj hotel imeli. In strežaj pride v drugo, pride v tretje in tako dalje, kuiiarček pa vselej kar na pokrov polerka , ga odvezne in vselej iz njega vzame zaželjeno jed, da se je strežaj močno čudil.
Kralju pa je vse lako močno dišalo in se mu vse tako dobro zdelo, da še nikoli ne takò. Prašal je tedaj strežaja, kdo je danes kuhar. Strežaj pa je povedal, da kuharjev pomagavec, ker je sam za tri dni v svate šel; se je njegova sestra omožila.
Kralj pa reče: Prav všeč je vse narajeno; reci, reci, da naj k meni pride.
In strežaj je šel in je pripeljal mladenča v sobo, kjer je kralj ju-žinal in z njim naj večja gospoda celega kraljestva. Kralj ga je lepo v pričo vsih pohvalil in tudi vsi so ga hvalili, ker so bile jedila zares prav prav dobro narejene. Ali ker je bil pa kuharček pokrit v hišo prišel in se ludi odkril ni, ga je poprašal kralj, zakaj se ne odkrije n« zdaj in drugikrat ravno tako ne njemu, ne komu drugemu.
Svilli kralj — reče naravnost kuharček — se bi vam studilo, in gerdo zdelo, ko bi vidili mojo glavo vso garjevo.
Komej pa je to izrekel, je kralja in vse, ki so za mizo sedeli, tako streslo, da so kar nakral žlice iz rok djali in pljuvati začeli. Spravi se spred mojih oči — zareži kralj — da le nikdar več vidil ne bodem, in kuhar naj zve, kaj se pravi garjevca za kraljevo službo imeti.
Prec je po kuharja poslal, in ga strašno ostro obiral, da ni vedel in si tudi ni upal kar nič reči. Kar v tla je gledal in molčal, in ni veliko manjkalo, da ga ni kralj odstavil in iz službe spokal. Samo to ga je rešilo, da je mladenča se tisli dan od hiše spodil in brez plačila izgnal.
Ta pa ni sinel nič reči. Molčal je in šel drugam službe iskat. Pa daleč le ni hotel od grada iti, Dolgo je iskal, pa ni je mogel dobiti
službe. Še gre h kraljevimi! verlnarju, ki ga prosi v službo vzeti. Verlnar poinagavca ravno potreboval ni, pa bi mu vender prav hodil, če bi ga imel. Tudi je pripovesti in storie lako neizrečeno rad poslušal, da nobene stvari ne tako. Reče mu tedaj: Poinagavca mi ravno Ireba ni, pa bi mi vender prav hodil, če bi ga imel. Če veš kej slorij, in ako jih toliko veš, da mi bodeš vsak večer eno povedal, le vzamem v službo, drugač pa ne, si bodem pa drugega dobil
Tistih pa dosto vèm — reče mladeneč — vsak dan dve, če hočete, vam lahko povèm. Da bole verjeli, vam za aro koj euò povèm, če vam je všeč.
Verlnar pokima, in pravi, da mu je všeč, se vsedela na verlu na klop, in mladeneč začne pripovedovali :
Pripovedko ori tic» vedoinca.
Enkrat sta bila berač in beračica. Sla dobila sinčka, sta bila tako revna, da ga nista mogla preživili. Kaj jima je storiti? Oča misli in na zadnje jo zmisli, ki meni da bode naj bolj prava. Gre, dobi list, dobi tinto, dobi pero, spiše pismo, nese mlado dete v škofijsko cerkev, glavno v mestu. Ga položi na véliki aliar, ga dene na mašne blazine, ga odene s cerkovnimi oblačili in bismo verh njega z zunanjem napisom: „Svitlemu cesarju!"
Znolraj pa je bilo zapisano:
Svilli cesar:
To dete, ki na oltarju leži, ti je od nebès poslano. Imenuj 111 kersti ga Škandra, zredi ga po cesarsko, kakor lastnega sinu. Dete bode zrastlo, mogočen gospod na zemlji. To li zapovè in izroči gospodar v nebesih in na zemlji, kralj vsih kraljev, gospod vsih gospodov.
Tako je bilo v pismu začerkano. Oča pa je šel iz cerkve in nobeden ga ni vidil v cerkev priti, ne iz cerkve iti.
Kadar pa cerkovnik pride v božji hrain, najde dete na altarju. Gre k škofu in povè in škof pride v cerkev, vidi dele, vidi list, ga vzame in prebere, prebravši ga pa nese naravnost svitlemu cesarju. Cesar prebere in reče dete kerslili in imenovati Škandra. Ga vzame k sebi, ga redi ko lastnega sina, in podučuje v vsih rečeh, ki so kraljem in vladarjem potrebne vediti.
Kadar je pa dete zrastlo do mladenča, je cesarja jelo skerbeti, in težko mu je delo, da bi tujic na mestu njegovega sina cesar bil. Tudi cesarjevega sina je lo strašno grizlo, še bolje ko njegovega očeta. do-zdanjiga cesarja. Skušal ga je, kakor bi se dalo spod nog spraviti, pa mu je vselej spodletelo. Vsi, kar jih je bilo okoli cesarja, so mogli sovetovati, kakò storiti, da bode sin naslednik in ne rejenec. Pa karkoli «o z mislili in poskušali vsaka jim je spodletela.
Slišalo se je pa, da daleč daleč v sredi morja je neki lič védomec, tič ki vse reči vé, in vsakega, ki k njemu dojde, sterga in sne. Kdor pa do njega priti hoče, mora ili skozi tri kraljestva in hodili 6 mescev 6 lednov in 6 dni tje, in 6 mescev 6 tednov in 6 dni spet nazaj.
To je cesarju in vsim okoli njega ko nalašč prišlo. Cesar reče Skandru pred se priti, in mu takole govori: Ker je božja volja, da te imam naslednika izvoliti, se jej rad vdam. Vidim, da sim slab, ker me že starost maga, in da mi bode kmalo ta svet zapustiti. Preden pa umrem, bi pa rad imel tri peresa od tiča včdomca. Želim tedaj da ti
greš iti poiščeš tistega tica ili mi prineseš tri peresa od njega. Dam ti pol tretje leto odloga iti in nazaj priti in peresa prinesli. Fred te ne morem kralja zvoliti, in če o pravim času ne prideš in ali če perés ne prineseš, ne morem božje volje spolniti, in ti krone dati. Ti jo zapadeš, in kraljestvo je sinovo.
Škander se napravi in gre po svetu iskat tiča včdomca. Hodi, hodi in čez tri mesce 3 tedne in 3 dni pride v stolno mesto pervega kraljestva. Tukaj je šel h kralju, pri njem je osai tri dni in tri noči. So dobro pili in jedli in se po kraljevo gostili, in še le tretji dan so ga prašali, kdo je in kam gre. Rekel je, da je kraljevega rodu in da gre k tiču vèdomcu.
Kralj pa je imel na verlu vodnjak, v kterem je bila naj boljša in naj zdravejša voda na celem svelu. Do tega časa pa je bil žepokažen, da ni hotla več voda iz njega leči. Kralj je oznanil po celnn kraljestvu, če se kdo znajde, da bi vodnjak popravil, in je oblubil dati veliko veliko plačilo. Pa ni ga bilo, ki bi vedil vodnjaku ventati. Rad bi bil že dal pol svojiga kraljestva, pa je bilo vse zastonj. Ni ga bilo in ga le ni hotlo biti, ki bi bil vodnjak popravil. Tedaj naroči Škandru tiča ve-domca poprašati, kako mu pomagati, in mu obljubi, če se po sreči steče, dati pol kraljestva.
Ceterti dan gre Škander bogato obdarjen od lod dalje. Gre in hodi, in čez 3 mesce 3 tedne in 3 dni pride v stolno mesto drugega kraljestva. Tukaj je šel h kralju. Pri kralju je ostal Iri dni in tri noči. So dobro jedli in pili in se prav po kraljevo gostili in še le tretji dan so ga prašali, kdo je in kain gre. Rekel je, da je kraljevega rodu in da gre k tiču vedomcu.
Kralj je pa imel na verlu drevo, ki je zlate jabuka rodilo. Tri leta sem pa se je jelo malo po malem sušiti in medleti. Kralj je oznanil po celem kraljestvu, če se kak verlnar znajde, ki bi drevo bolezni ozdravil. Pa ni ga bilo, ki bi bil vedil in znal drevo ozdraviti. Rad bi bil že dal pol svojiga kraljestva, pa je bilo vse zastonj Ni ga bilo in ga le ni hotlo bili verlnarja. Tedaj naroči Škandru tiča vedomca poprašati, kako mu pomagati, in mu obljubi, če se po sreči steče, dati pol kraljestva.
Ceterti dan gre Škander bogato obdarjen od tod dalje. Gre in hodi in čez 3 mesce, 3 ledne in tri dni pride v stolno mesto treljiga kraljestva. Tukaj je šel h kralju. Pri kralju je ostal 3 dui in 3 noči. So dobro jedli in pili in se po kraljevo gostili, in še le tretji dan so ga prašali, kdo je in kam gre. Rekel je, da je kraljevega rodu in da gre k tiču vedomcu. Rekel je, da pa že dolgo išče, pa še ni nič zvedil od njega. Zdaj pa so mu povedali, da je tič vedomec na kraju tega kraljestva. Stanuje na otoku v sredi morja, od slol.nega mesta en mesec en teden in en dan daleč. Ali nobenega, ki je k njemu na otok šel, še ni bilo nazaj. Sovetovali so mu tjekaj ne hoditi, pa Škander je djal, da gre, če ima tudi smerli v roke priti, ker je tako rednikova volja.
Kralj pa je imel inlado hčerko, lepo, lepo, tako zalo, kakor je našega kralja mlajša hči. Kraljevina pa je bila bolna in vsak dan ji je bilo hujše. Kralj jo je strašno rad imel, ker je bilo njegovo edino dete in sama naslednica Irona. Kralj je oznanil po celem kraljestvu, če se kak zdravnik znajde, ki bi kraljičino ozdravil in je pripravljen dati obilno plačilo. Pa ni ga bilo zdravnika, ki bi pil vedil in znal kraljičino
ozdraviti. Rad bi bil dal pol svojiga kraljestva, pa |e bilo vse zastonj Ni ga bilo in ga le ni hotlo biti zdravnika. Tedaj naroči Skandru, tiča vedomca poprašati, kako je pomagati, ter inu obljubi , če se mu po sreči steče, svojo hčer dati in s hčerjo celo kraljestvo.
(Dalje sledi.)
Z n a j d b e.
» ečidel je bila nuja (sila) mati modrosli, včasih tudi kak primerljej, ki je ljudi k pervim znajdbain privedel. Niso bili zmiraj dušni velikani, ki so imenitne in važne reči znajdli. Drugi so se laislih pooblastili, kakor občenine, in so jih človečanstvu v korist izveršivali in dalje razprostirali. Kitajci so že >eč slo let pred nami jako koristne reči znajdli, pa zpopolnovaii jih niso, zatoraj je cela njih omika od predavnih časov sem zmiraj na tistej stopnji. Čem bolje se razvija duh človeški, čim više ga sila naganja, lini hitreje sledijo znajdbe; potreba sili k premišljevanju, to pa vede k poskušnji.
Ze mnogo časa pred Mozesom so Egipčani s poljodèlstvom se pečali. Tudi so takrat že perslene lonce imeli. Steklo so Feničani 2000 let pred Kristom poznali, kakor tudi pisanje s čerkaini. Lesene pismenke v usnje uliskali so Kjlajci že i000 let pred Kristom znali. Vednost, kako kruh peči, je bila v Rimu 400 let pred Kr. znana. Blano (pergainent) je vkazal kralj Eumen v Pergamu 170 lèt p. Kr. napravili. Bumago (papir) iz drevesne luliadi, iz bambusa (terstike izhodno-indianske) so na Kitajskem i Japanskem narejali že 160 lèi pr. Kr. Sleklena okna so že v tretjem stoletju po Kr. imeli. Zvoni so bili znajdeni u osmem stolèlju v Noli na Laškem. V Jeruzalemu so bile 400 lèt pr. Kr. že orgle znane. V štcrtem stolèlju po Kr. so Rimljani na Mozeli mline napravili. Yèler-mkesože o križanskih vojske poznali —Berlhodld Švarc je znajdel 1354 v Fribergu na Brizgavskem smodnik, Janez Gutlenbeig pa umetnost tiskarstva med lèlama 1423 — 1440. Tudi Kitajci, Indiani in Arabci, kleri so številke naj pervie na špansko prinesli, terdjjo, da so oni smodnik znajdli. Gotovega tedaj ne vemo, samo to znamo, da se je začel smodnik o srèdi štirnajstega vèka v vojskah rabiti. Tudi Hollandani znajdbo tiskarstva svojemu rojaku Laurentu Jahnsonu (rojen 1370) pripisujejo.
Po neklerih je Fiorenčan Salvino degli Amati, po druzeh neki redovnik Aleksander Spina h koncu 14. stolètja očala izmislil Dalejvogled je znajdel neki Hollandan Janez Lippervein ; kolovrat Jürgens v Brunšviku o letu 1530. — Naj slarejšo olejno sliko je slikal Tomaž z Mutine 1297 ; gosle so bile že o križanskih vojskah znane. Sekirice (note) je najpervi Guido iz Arecce v letu 1026 rabil Pečatni vosek je bil na Nèn^kem iz-najden lèta 1540. Žepne .časomere (ure) je izmislil neki Norimberčan, Peter Mele v letu 1500. Perve iglice so bile 1543 na Angelskem narejene.
Pletenje krajcev (špic) je izmislila 1561 Barbara Ultmann v Anna-bérgu; o začelku 16. stolètja so začeli klinčkati štrikati); skoraj sočasno je bila polopivka znajdena. Otlo z Guerike župan Dèvinski (Magdeburg je napravil 1650 zrakosisaljko, Toričelli 1643 zrakomèr ; Sa-
muel Moorland 1670 govorno trobilo. Nogovičarski stol je izmislil 1589 racunoslovec Lee v Kambridgu. Saksonski~porcellan (dolgo prej že n» Kilajskem znan) je iznalezel 1706 lèkar Bötticher, ko je zlato narejati poskušal. Elektricnico je znajdel Franc Havkeslee o 1706; opetovavni casomèr van Hnyggens o srèdi 17. vèka; Franklin 1749 strelovod; Bar-tol Kristofoli iz Padove glasovir; brata Mongolfier povèterno oblo (balon); Anglež Savary 1700 parostroj; Hippel 1708 Berolinsko modrino; Franc. Horn 1753 ošepničanje; grof Caylus v tem letu slikanje u vosku; Chappé 1793 dalekopisnik ; Scnnefelder 1796 kainnotisk; Robert Parker skoraj sočasno vsekaz (panorama). V ravno tem letu je Henrik Bell v Glasgovu pervi parobrod izdelal; 1839 je bila v Parizu perva s itoslika izobražena in 1845 — 46 so vpervic strelno laško volno in sumporni (žvepleni) vinski cvet poskušali.
Neizmerno je polje, na kterem se človeški duh sprehaja in vsaki den kaj novega znajde. Skoraj vsaka ura donese kako novo iznajdbo, kako zboljšanje itd. In čim več se znajde, lim širje se razprostira polje človeškemu duhu za nove znajdbe, ktere vedejo k premišljevanju in to zopet do novih reči.	Brndaška.
Književni pregled.
* Slovensko družlvn v Ljubljani je ravno kar izdalo 4, svezek sprelepe pesmarice „Gerlica" ktera 10 novih pesem s napevi *red obse/.e. Gotovo se bo kakor njene prejšne 3 sestrice vsiin Slovencem prav priku pila. Naša serčna želja je, da bi nam še dolgo dolgo izhajala in vselej tudi knam v Celovec prihajala.
Pri tej priložnosti naznanimo, da so k »šolskim p esinanì«, ki jih bo naše družtvo sv. Mohora te dni izdalo, tudi napevi že do-gotovljeni.
*	Od jugosla venskega imen oslovskega slovarja je že 28. pola donalisnjena. Mende bo to prevažno in koristno délo do konca tekočega leta doveršeno.
*	G. Don Ante Zorčič Rapo je ravno izdal v Zadru malo zbirko lepih ilirskih pesem pod naslovom: „Vila Dalmatinska."
*	V Novosadu je na svillo prišla nova knjiga pod nadpisoin : »D e-č ans k i per ven a c« in obseže: opisanje Dečanskega samostana, diploma kralja dečanskega, opisanje Ipekske patriaršie, mnogo starih zidanj in mest stare Serbie in kosovskega polja. Od Ged. Jos. Jurišiča, jeromo-naha dečanskega.
Z in e s.
Ogrsko — slovenske besede.
I — i »owohl — als auch Küz. (si.); Istina Wahrheit Küz. Mal. III. 7. (gl.) ; istina — pa zwar — aber Küz. (il.); istinost inn) Wahrhaftigkeit Barl. 114.; istinski wahrhaft: Izoči voči von Angesicht zu Ange-
sieht Küz.; Izposred njih aus ihrer Milte heraus Küz. ; Jako sehr Küz.; Jakost Stärke Barl. 9. (il.); Jaliti se heiintükisch handeln Barl. 370 (hrvatski); Junoh (jünoh — inolO Jüngling; Edelknabe L. C. (sl.) junäk — junoša; Kat, katona Henker, Peiniger L. C. (češ. polj. luž.); Kejp (sic) Bild = kip Küz. (sl.); Kebzüvali wachen L. C. Koš.; Kagodi = ka -f- godi was immer Barl, (godi = koli = lite) (il.); Kebl1 Met zen Küz (si.); Kika = kita Schopf; Zopf; Buschen, Strauss L. C. (sl.); K os tr bit i se haarig werden; sich aufblasen L. C. (češ.); Ko t va Anker; (Katze) kakor mačak Kalter in Anker. Küz. Act. Ap. XXV1I. 29; Krhkoca Gebrechlichkeit Barl. 9. (il.); Konjati thun; vollenden L. C. (Na Pohorji, ces.); Kroti stark wild Barl.; kroto sehr prekrolo allzusehr Küz. (sl.) = okrotni; K um e z (s'/) Küz. Hebr. XII. 2. Küz Sv Hist. 24 auf, empor; aufrecht (= Kolmez — klmez!) un-de?; Kvarni schädlich L. C. Koš (il.); Lage v F. Fass L. C. (sl.); Lagodni — lagoj (j = dj) schlecht (ceš.); Laioka Kinnlade (il.) Küz. Sv. Hist. 49. = slav. lokanja, kakor gre. larynks — Ivnks; Lek Schrecken L. C. (ces.); leknoli se ersckrecken Küz. Luk. III. 48 ; L i tka Wade Küz. Sv. Hist. 78 (sl.); Liki so wie Küz. Act. Ap. XXIII. ti. 15. (sl. — leky); Ljubeznost Liebe Barl. 387 (sl.); Loši schlecht, mager Küz. Sv. Hist. 27.; Lovina Jagd, Terplan, Bibil. Hist. 18; Lukno Metzen (ceš); Mal m. Gastmahl (slovenski na Stajar. malica — malic) Küz Luk V. 29. (tedaj je mal 1. Zeichen, Gemälde, Mahl, Mall; 2 krat mal, mahl n. pr. kmala a nikoli popačeno kmalo, ker je dativ: k malu, srednje nèmecko ze male Grimm Deutsch. Gramm. = zumahl, allzumal; potler odsih mal, dosega mal. 3. = obed, kosilo, južina, popravom die Essenszeit i Mahl = Gastmabl (sanskr. mala); Malo ne Fast Küz. (si.); Marni eitel: marni svèt Barl. lil. (ceš.); Medtem-toga unterdessen Küz.; Morju va ti murreo Barl, (hrvat. morguvati); Moždžiti zerquetschen (mozg) Barl 20 (rus. mozziti, ceš. možditi); Mršiti Fleischspeisen essen L. C. (na Pohorji) (srb. il.); Način Ari u. Weise Küz. Sv. Hist. 85 (sl.); Najem Miethe; Lohn Barl. 57 (si.); Nakanjenje Vorhaben Küz. Sv. Hist. 52 (il.); Naklonost (nn) Neigung Küz (sl.); Nalecati-naleknoti Schlingen legen (ceš sl.) L. C. ; Naj agno plötzlich Küz.; Na vis t Neid (navidèti, neiden lat. invidere, lotiški nidet) Küz. Mat. XXVII, 18. (sl nenaviet); Narava Natur Barl. 107 (sl. nrav); Navzoči in Gegenwart (na vz -f- oči (oko) kakor pričati iz pri i oko glej nèmecko Zeugen, gotski augjan i Auge glej T. Grimm Deutsch. Gramm. 1 Th. 3 kusg. 226 1); Ne —ni; neti —neti; niti — niti weder —noch Küz. Barl, (si.); Nego 1. als in der Compa-ration: jaz sem vekši nego li; naše kakor je v compracii wie, so wie lat. sicut, tedaj grda nemčizna; nego 2. sondern (sl.) ; Nidèr nirgends; indèr anderswo Barl. Küz.; Napast Anfechtung Küz.; Nevka Zank L. C. Barl, (gnév sl.); Nevinost (nn, vina Schuld) Unschuld L. C. (sl.) ; No vai Barl. L. C. Geld (iL); Obutel Fussbekleidung (odèlel, umètel) L. C. Obšaniti verspotten L. C. (hrvat.)j Oblok Fenster L. C. (hrvat. ceš.); Od e tel f. Kleidung (si.); Odoléti = zudolèti gewachsen seyn, ausreichen L. C. (sl.); O duriti verachten Barl. 16. (il.); Od véte k der Erbe L. C. (il.); Ogorka Gurke Küz. Sv. Hist. 35. (il. češ., polj.); O k oli vrat um herum Küz.; Okrutni = vkrotni stark ; wild Hr. P. 26. (sl.) = kroti (pri Mariboru zakrotiti komu kaj streng befehlen).
BèUnkin.
*	Iz Česnegore se pjše v »Teržaški časnik ', da je vse radovedno, kako se bo mladi knez Černogorski Danilo obnašal, kterega je Ruski car, ko ga je z imenitnim redom poslavil, z naslovom »svetli knez C eriuig orskeg a naroda« nagovoril. Iz vsega tega se vidi, da imajo Černogorci sedaj po preteku 322 let samostojno vvlado — pod krilom Ruskega cara. .Burac C er ri o e vie, sin Ivana Černoeviča, je bil poslednji gospodar Cernogorski. On je v letu 1516, ko je bil v Bened-kah, izročil deželsko oblast metropoli I u Germanu, od kterega časa je bila deželska in cerkovna oblast v rokah enega zedinjena, ki se je ,;vla-dika« imenoval. Danilo, ki ri i bil bogoslovec, si je prizadeval, da bi se te dvé oblasti spet ločile in se njemu sama svetna vlada izročila ; Černogorci so bili s tako ločitvo zadovoljni) in Ruski car — kar je veliko pomenljivo — ga je izvolil »kneza Ceni »gorskega. " Čeravno je Černo-gora majhna deželica, je imela vedno svojega višjega duhovnega vladarja (metropolita), ki se je za namestnika Serbskega patriarha vedel, lùlo bo sedaj na to mesto izvoljen, še ni znano; pred ko ne bo tudi cerkveni oblastnik na Ruskem izvoljen, vendar inora serbski jezik znali ; v Černogori je edini arbimandrit v Ostrošanski naliii, Ni ko dem Raj-čevič po iménu, ki bi bil za to mesto pripraven. — Sliši se, da je mladi knez poln terdne volje, marsikaj v svoji deželi poboljšati, kar zboljšanja potrebuje. V ta namen hoče potovali ludi po Serbskem in po Horvaškein in ogledali notrajno vredbo teh dežel. Visoko učeni Vuk Stefan o vie Karadžič ga bo nek na potovanji spremljal, ki je že nasvete za osnovo šol v Celinji in v drugih krajih pripravil. Scer misli knez tudi z druzimi zvedenimi možmi se posvetovati v mnogih zadevah zbolj-šali stan Černogore.
*	Lebedova vomica v Prazeje zgolovila prekrasno puško z dvema cevkama za serbskega kneza Aleksandra Karagjorgjeviča. Vsak se mora čuditi nad umetničkim dèlom le puške. Sedaj se delata v ravno tej tvornici dva samokresa za velikega kneza in naslednika ruskega prestola.
*	Na korist pravoslavnih leta 1848 in 1849 poškodovanih hramov in cerkev je patriarh Rajačič iz Rosije sopet 736 gld. 40 kr. sr. prejel.
*	Njegovo veličanstvo cesar je v Temesvaru tudi serbsko cerkev obiskal, kjer ga je patriarh Rajačič v serbskem govoru pozdravil.
*	Naš slavni domorodec, prof. Miklošič se je podal v Pariz in London, da lamošnje knižnice pregleda in u njih slavenske rokopise preišče.
*	Ruski grof Aleks Uwarov (sin bivšega ministra) je izdal pervi del svojega imenitnega dela o starožitnostih južne Rusije in primorja černega morja. To delo je neki za slavensko povestnico neizrečeno važno.
*	Kakor je znano, je c. k. Dunajska akademia navkov že 1. 1848 1000 gld. sr. za najboljšo primerjajočo slovnico slovanskih narečij razpisala. Kakor »Wanderer" povè, je bilo od g. g. Sa farika in Palaeky-ga za najizverslniše spoznano, kije bilo pod geslom: »Non fumum ex fulgore« poslano.
*	»Šumadinka« oznani, da s Jim mescem prestane izhajati, kèr nema več, kakor 184 naročnikov. Žalostno, da mora list za listom vmreti.
Odgovor»! izda tel in tiskar: F er d. žl Kleiumajr v Celovcu.