Št. 10. V Gorici, v tor«k due 1. fHtruvarja 1904. Letnik VI. I/.Ikij.i vs;i toi'tfk iiiMobutoob 11. in i pri'iipoldiic /.a in^sto ti'r ol, 3. uri I op. z:i cIhžHo. Ako p:id<> na ta diicva praziiik izid«? dan prej ob (i. zvečer. Staue po pošLi prcjfinuii ali v Cinrici na. dom pošiljan cclulctno 8 '\, pollwliio i Kin ÖHtitlt'tiio \l K. Prodajiise v üorici v to- bakarnan Schwarz v ftolskih ulicah, •I <* I 1u rs i t /. v Nunskili "ü'ah in Li<- ban na Verdijevem U'kalisöu po $ \h GORICA (Veeerno I/danje.) Urediiištvo in upravulštvu se nahajala v «Narodni tiskarui», ulica Vetturini h. št. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oglas<> in naročnino pa na upravnUtvo »Goriccc. Oglasi sh raöunijo po petit- vrstah in sicf?r ako se tiskaju 1-krat po lä vin., 2-krat po 10 vin., S-krat po 8 vin. Ako se veökrat tiakaju, raöu- nijo s« po pogodbi. lzdajatelj in oclgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tlskarna4' (odgov. J. Marušič). Dezelna norišnica. Tudi to vprašanje rabi nekaterim rojenim hujskačem v to, da begajo na§e Jjudstvo proti slovenskim poalancem, češ, da lahkomišljeno zametujejo denar v take zavode, dočim ga nimajo za drug« po- trebe. Zato je umestno, da tudi to vpra- šanje vsestranski objektivno in stvarno pojasnimo, da vsakdo potem lahko raz- sodi, kaj je na teh liujskarijah resničnega. Vprnšanje o deželni noriänici se vlači po deželni hiži žo preko 40 let, in kdor gi dotične obravnave in spise pre- g'eda, no naleti na nobenega, kateri bi trdil, da ni to podjetje za deželo neob- hodno potrebno; razlike v mnenjih sö nahajajo lo glede prostora, kje naj se gradi, in načina, kako naj se gradi. Tudi zdravniki in strokovnjaki in V8i oni, ki se interesirajo za lo vpraša- nje, ho v tem jedini, da je poslala zgradba norižnice neodkladna. Kdo bi rnogel tudi nasprotno trditi? Saj se vsakdo lahko prepriča v deželni hiši teden za tednom, da pripeljejo tja umobolnega nesrečneža ter milo prosijo za vsprejem v blaznico; a ob6 blaznici v mestu sta že davno prenapolnjeni, in na telegrame v Italijo, Trat, Ljubljano in Feldhof pri Gradcu, da bi nase umobolne tja sprejeli, dohaja vedno iati odgovor: prenapolnjeno. ln kako bridko je to za sorodnike in občine, katere ne morejo spraviti takih često nevarnih nesrečnežev v varnost in za- vetje, o tem imajo prave pojme le pri- zadete osebe tn oni, kateri morajo to gledati; Sicer pa tudi pogled v deželne ra- čune.kaže, da je skrajni čas za zgradbo deželne blaznice. Leta 1902 je dežela izdala za oskrbovanje blaznih 112.508 K, in za leto 1904 je ?.e v proračunu v to svrho 120.000 K. Mnogo tega denarja roma iz dežele in deželna ekonomija zahteva, da se prej ko prej temu v okom pride, denar naj ostaje v deželi. 0 tem torej, da je zgradba po- trebna, ni ugovora. Vprašanje potem na- stane, kje in kako zidati. Beželni odbor je nakupil v soglasju z deželntm zborom v ta namen zemljišče ik šempeterske meje nasproti italijanski kmetijski Soli. Ko hitro je prišlo to v javnosl, nasUI jo vihar, pisali so se proti temu koraku članki, izdajale brošurice in zabavljalo se je na vse pretege. Jedini niso bili v tem niti zdravniki strokov- njaki, niti drugi; a naposled so ie V8i udali v to, naj se pokliče v deželo psi- hijater, ki vodi tak zavod, ter naj izreče svoje mnenje o nakupljenem proatoru. Deželni odbor je povabil v soglasju z drigimi merodajnimi osebami v deželo zdravstvenega tajnega svetnika dr. Paetz-a, ki vodi tak zdravstveni zavod v Alt- Scherbizu. Imenovani gospod je prišel v Gorico dne 31. avgusla, deželni odbor ga je pozdravil v deželni hiši ter spremil na lice mesta, da si prostor ogleda. Ko se je vrnil v deželno hiäo, izustil je sle- dečo sodbo o označenem zemljiSču : „Lega krasna, zomljtšče ugodno in zadostno". S tem j« bilo tudi to vprašanje kone^no reäeno. Kar se tiče zadnjega vpraSanja, kako zidati, je opomniti, da se obče ure- jajo norišnice na pet načinov ali aiste- mov. Prvi je zaprti ali kosarnski sistem, drugi sistem je z raztresenimi šotori, tretji je paviljonski sistem s poljedelsko kolonija, četrti arneriški (cotagge) in peti mešani siatem. Prvi sestoji v tem, da Be zgradi potrebam primerno veliko poslopje — kosarna, od tod tudi ime —, kamor pri- dejo vsi umobolni. Ta siatem ima to prednost, da je najceneji, ker zavzerna najmanj prostora, in je nadziranje tudi najložje in najceneje. Dalje je uprava jednostavna in cena, zdruvnikom je služ- bovanje zelo olajäano in zadostuje manj osebja nego pri drugih siatemih; tudi stroäki za kurjavo, za zradenje, kanali- lizacijo, za snaženje in pitno vodo so primeroma najmanjäi. Toda temu nasproli stoje velike neugodnoati: Ko nastanejo med amobolnimi kužno bolezni, je za- drega velika radi izoliranja; bolnikov ni mogoče ločiti po razliki njihove bolezni; velika zmeänjava vlada med njimi, ki mora le neugodno uplivati na zboljžanje njihovega žaloatnega stanja. Kar pa je najmerodajnejše in radi česar se taki Bi- atemi povsod opuščajo, kjer so vpeljani, je to, da po izreku psihijatro? hrepene blazni isto tako po svobodi, kakor vsak drugi človek, in ako se čutijo zaprte, postanejo vedno bolj nemirui in vedno bolj beßni. ln na ta način ae ne suie postopati v sedanjem človekoljubnem Btoletju niti i norci! Pri drugem sistemu je potrebno veliko skupno zemljišče, po katerem bo raztresena majhna preproata poslopja. koče, šotori. Za ta sistern bi potrebovali pri naših razrnerah okolu 150 ha aveta, kar zelo podraži podjetje. Ta sistem je umesten tain, kjer se dobi zemljiäce zelo po ceni, sicer pa ima še druge neprilike: nadziranje, oskrbovanje a hrano in dru- gimi potrebščinami je težavno in zamudno. Ta siatem ima ludi avoje prednosti: ve- liko prostost za umobolne, lahko razde- litev bolnikov po različnih atopinjah bo- lezni, večji upliv narave in okolice na nje itd. Pri nas sta prišla v poštev le ta in tretji sistem, kateri je bil konečno za naše razmere sprejet. Najkrajäe je, ako opiäemo v kratkih potezah naä načrt Pri vstopu bode hišica za čavaja, potem kmalu opazovalnica in poslopje za zdravnika. Slediti dve vrsti manjäih poalopij, pavi- ljonov, na eni «Irani za ženske, na drugi za možke. Prva dva paviljona sta name- njena za one bolnike, katere sorodniki vzdržujejo ; druga dva za zelo nemirne, besne; tretja dva za one, ki so od časa do časa nemirni in nevarni; zadnja dva za dobre in nenevarne blazne. Poslopja bodo atala v primerni daljavi drugo od drugega, da se ne čujejo blazni drug drugega. Vmes pride potem äe poslopje za kuhinjske potrebe, dalje poslopje za npravo, kapela, in na slrani proti St. Petru mrt- vaänica. Opomniti je, da ta sistem ni pa- viljonski sistem a poljedelsko, marveč z vrtnar8ko kolonijo, ker je nakapljen pro- stor (15 ha 40 a) za prvi namen premaj- hen. Kaj je poljedelska in vrtnarska ko- lonija, je pač po sebi umljivo, dostaviti nam je le, da se iz našega aiatema z do- kupilom zemljišč lahko izcimi tudi dragi sistem s poljedelsko kolonijo. Opomniti nam je pa tudi, da sistem z raztresenimi äotori je priäel äe le tedaj v razgovor, ko je bilo zemljišče ob äem- peterski meji že nakupljeno. Predlagatelj sam je priznal, da ga ni prej dobro pro- učil, zato se je ž njim zakasnil. Ako bi bila zbornica sprejela ta predlog, moral bi se bil nakupljeni svet pri Št. Petru prodati in drugi svet (kakih 150 ha) kje drugod nakupiti. 0 dveh zadnjih sistemih ne bodemo razpravljali, ker pri naa ne moreta priti v poätev in ju tudi ni nikdo predlagal in zagovarjal. Dodati moramo pa še, da je priäel dr. Tuma v aeji dne 20. julija 1901 8 posebnim sistemom na dan, ki se nam je prvi hip zelo prikupil in se nam je zdel zelo premisleka vreden. On ai" jo ogledal po svetu mnogo norišnic ter ae razgovarjal z različnirni veSčaki o našem načrtu. Na podlagi teh poizvedeb je vr- gel vse gori navedene sisteme ob tla ter I priporočal majhno poslopje, kamor vtak- l nemo vse blazne, in ko bomo imeli iz- vežbane strežnike, potem lahko izberemo norce, ki so za delo in napravimo kolo- nijo kakih 6 km od mesta. A v naaled- nji seji v dan 25. julija istega leta je stavil nov predlog, ki se ne da nikako zvezati a prvim, predlog namreč, da se proda nakupljeni proator pri Št. Petru, seveda ne pod kupno ceno, ter da ae kupi prostor med Št. Petrom in Dorn- bergom, in sicer najmanj 150 ha zemlje. Temu predlogu je äe dodal, da ga je stavil radi tega, ker atoji na staliäcu, ka- kor so ga zdravniki poučili. Prav in dobro, — a to je moralo takoj vsakega prepričati. da dr. Tuma sam ni bil prepriöan o dobroti svojega prvega naörta. Če dodamo se, da je dal deželni odbor stroge ukaze deželnemu inženerju, da naj gleda sicer na solidnost posamez- nib stavb, a da mora vse opustiti, kar bi provzročilo le najmanjäe nepotrebne stroäke, podali smo glavne točke o tej zadevi, ter prepuščamo našim čitateljem in vsern onim, ki se za stvar za nimajo, sodbo, kakošne pregrehe se morejo na- valiti na ramena naäih poslancev v tem vpraäanji. PODL1STEK. 37 Mladi gozdar. Izvirni roman. Spisal Soški-črnošolec. (öalje.) Mirko si ni upal niti dihati, tako pazljivo je po- slušal Scvcrjcyo pnpoveUovai.je. Ko je pa ta končal, zavprašal ga je hlastno: „Kaj pa je z Milko?" „Upam, da iiič liudega. -. Boji sc Podleskovega, in ne brez vzroka, ker tak človek je za vse sposoben. — Zupanja mi je povedala skrivno pred hišo, ko sem odhajal, da je Podleskov zadnjo noč, ko je bil še doma, prišel Milko klicat pod okno, a dekle ga je mrzlo in odločno odslovilo. — j^ato se ie Pod- leskov hudo zarotil, da se bo maŠČeval ter odšel ne da bi bil počakal Jožka, kakoi ita se hila zmenila? „Kaj sta rekla pa orožnika?-' „Rekla sta, da bo eden njiju nocoj pazil okoli Zagričarjeve hige, drugi pa pošlje na orožniško po- stajo na pomoč, da bosta nocoj vsaj dva patrolirala tukaj po gozdu", „Smeva-li zanesti se na to?" „Menim da; orožnikova beseda veiidar ni babja". „Pojdi hitro, Tone, in zapri pri vseh oknih ve- ternice; jaz pa zaklenem in zapahnem hišna vrata". Oba vstaneta nato ter gresta vsak ua svoje delo. „Prokleti. cigauki!" zakolne Mirko proti svoji navadi ter zaloputne in zapahne vrata. rKaj pa je?-' priliiti Sever ves zbegan iz zgo- renjih sob. „Ključa ni v vratih. — Odnesli sta ga ciganki". „Grom in strela!" zanirmra Sever skozi zobe in sc pograbi z obema rokama za glavo. „Kar je, to je" reče čez nekoliko časa mirneje Mirko. „Nocoj morava biti pripravljena na najhujše. Zaupati smeva le na lastno nioč, ker Bog vedi kod bodo hodili orožniki. Zapah bo uže držal toliko, da ne bo ciganom nič poniagal vkradeni ključ. — Jaz bom imel puško in bodalo, ti vzemi pa samokres. Luč ugasi takoj, potem pa vleciva na ušesa. Ako zapaziva, da so orožniki zavohali cigane, ne bova streljala; drugače pa — brez usmiljenja". Nato se oborožita, vpihneta luč ter se postavita na stražo Sever v izbi, Mirko pa v kuhinji tik ¦glavnih vrat. Dobro uro čakata zaman: tiho je vse kot na po- kopališču. Okoli desete po noči pa začuje Mirko na vrtu tihe, goste stopinje, kakor bi prihajalo več oseb. Krčevito pritisne nastavljeno puško k sebi, kakor bi hotel reči: „Ti me čuvaj in reši!" -- Namesto stopin zasliši pa kmalu nato pred vrati žepetanje: „Le pogum! — Oba uže spita; luči ui več. — Zadavim ga kar v postclji". Mraz strese Mirka ob teh besedah, osobito, ker je spoznal, da jih je izgovoril njegov smrtni sovražnik — Podleskov Tine. A ta groza se je morala kmalu umakniti drugi: — ključ se je tiho zdrsnil v ključavnico. „Kaj, ko ne bi držal zapah?!" sine Mirku kot blisk skozi glavo, zato dvignc puško na strel. — Ključ se varno obrne v vratih enkrat — dvakrat, tretjikrat ne gre več. Nato pritisne nekdo polagoma na kljuko in se upre z lahtom v vrata: a zapah drži, vrata se ne odpro. „Strela — nič ne bo!" zakolne nekdo potihoma zunaj. „Kaj početi sedaj? — Pustimo!" oglasi se nekdo drug. „Ne!" pravi zopet prvi. „Nocoj ali nikdar! — Naj bom mrtev jaz ali on. — Stopi sem in podlož- mi ramena, da se vspnem do okna. Če še tarn ne pojde, pa kar zapalim to prokleto gnezdo". Nato odideta oba prav oprezno izpred vrat. Kmalo zaropotajo lopatice pri veternicah, šipa v oknu se žvenketaje zdrobi, Severjev samokres poči, od zunaj se začuje strašna kletev — Podleskovega Ti- neta. — Za hip je vse tiho. — A takoj se oglasi v vrtu močan, zapovedovalen glas: „V iuienu postave, Valentin Podlesek in tovariši, stojte!" Odgovor na to je bilo glušeče brlizganje, s ka- terim je nekdo napadalcev gotovo ali klical tovariše na pomoč, ali pa jih opomnil, naj beže. „V imenu postave, stojte in podajte se!" za- gromi zopet orožnikov glas. Razmere v naši kmetijski družbi. Razmere v naSi kmetijski družbi postajajo od dne do dne vedno bolj čudne, in je zavladala zadnji čas v nji popolna samovolja. "Da je tema tako, nam do- kazaje interpelacija člana centralnega od- bora] g. Ernesta K 1 a v ž a r j a, katero je slav'T ^o predsedstva t zadnji seji cen- tralne&tt odbora dne 23. m. m. in ki se približno tako-le glasi: Cela vrsta nepravilnoati in kräenj druätvenega ätatuta, katere sem žal opazil pri upravi in reäevanju druätvenih zadev, me sili, daslavim do slavnega druätvenega predsedstva to-le interpelacijo. Po določilih § 34. naäih draštvenih pravi! bi se morala obdržavati vsako leto dva občna zbora, in sicer bi moral biti jeden v spomladi v Gorici, drugi pa bi se moral vršiti kje na deželi, in sicer po mogočnosti v glavnem kraju kakega okraja. Na prvem teh občnib zborov bi se moralo razpravljati o druätvenih ra- čunih in proračunih. Zadnji občni zbor pa se je vräil 26. junija 1902. Preteklo je toraj 18 mesecev, odkar ni bilo nobenega občnega zbora, ne v Gorici, pa tudi na deželi ne. Mi- nulo je že leto 1903, a potrdili nismo do danes niti računov za leto 1902. Zdaj se nahajamo že v letu 1904; a niti pro- računa za leto 1903 nismo ustanovili. Sedanje druätveno predsedstvo je bilo izvoljeno v meseca novembru leta 1901. Poslovna doba sedanjemu pred- sedstvu poäla je že pred dvemi meseci in nič se ni še poskrbelo, da bi se vršila volitev novega predsedstva v postavni dobi, kakor to določuje § 20. druätvenih pravil. Sploh pa je obžalovanja vredno, da se ni naäe druätvo, odkar ima nova pra- vila, še do danes organiziralo, kakor to ista pravila v svojem zadnjem oddelku določajo, kajti ustanovili so se do sedaj le v posameznih okrajih krnečki odseki, dočim so se za večino okrajev popol- noma prezrle prehodne odredbe. V smislu § 28. bi moral imeti cen- tralni odbor vsak mesec po jedenkrat svojo sejo, da bi reäil vse one zadeve, ki niso izrecno pridržane občnemu zboru, kakor tudi reäiti vse druge naloge, ka- tere nalaga centralnemu odboru § 25. V letu 1903 pa je imel centralni odbor le dve seji, in sicer 24. februvarija in 11. julija. Prej in poslej pa sta pred- sedstvo in druätveni urad sama reäila vse zadeve. Kdor je bil tako dolgo vrsto let kakor jaz Clan centralnega odbora, temu je dobro znano, koliko predmetov se na- bero v äeslih meaecih in koliko zadev se ima v tern času reäiti, katera rešitev pa pripada v smislu obstojeeih pravil cen- tralnemu odboru. Žal, se je urinila zadnji dve leti v naäe druätvo navada, ali bolje rečeno razvada, da se sklicuje k sejam centralni odbor le po dolgih presledkih, nckako samo za to, da se prikazuje ne- kaka navideznost glede postavnega iz- vrševanja druätvenih pravil, ali, da se jasneje izrazim, da se maskira samovoljno postopanje druätvenega predsedstva in društvenega tajništva. V dokaz uvojih trditev hočem izmed tolikih navesti samo ta-le slučaj: V seji centralnega odbora 11. julija 1903. izročil se je živinorejskemu odseku nacrt poduka glede izvräevanja postave, tičoče se vzgoje govedi v predrazpravo. Pod be8edo predrazprava se umeje, da bi se moral dotični načrt z dotičnimi ukrepi živinorejskega odseka, predno se ga je izročilo kompetentni obla?ti jriti v konečno odobrenje v sejo centralnega odbora. Predsedstvo pa se ni za to zmenilo in je poslalo operat živino- reJ8kega odseka, ne zmeneö se za cen- tralni odbor in za njegovo mnenje, na- ravno8t deželnemu odboru. In takih slu- öajev je vse polno. Četudi nimajo druätveni odseki v smislu § 31. druätvenih pravil o ničemur definitiv no sklepati in so njihovi sklepi le nasvetovalni, se smatrajo njihovi pred- logi kot definitivni sklepi in se poäiljajo kol taki pristojnim oblaslim. To je neka nova iznajdba; tako po- stopanje je neki nov naöin, po katerem se reäujejo druätvene zadeve, ali tako postopanje je pa tudi očitno kräenje druätvenih pravil in prejudicira pravice centralnega odbora. Navedel bi lahko še celo vrsto ne- pravilnosti, ki se dogajajo v naäem druätvu, ali omejil sem se za sedaj le na nekaj takih, ki zadevajo obe strani naäe dežele. Je pa tadi mnogo takih nepravilnosti, katere se nanaäajo le na slovensko stran naäe deze'o, in s kater'.J so njene ko- risti jako oäkodovane. O teh nepravilnostih pa nočem govoriti, ker nirrim namena dotakniti se občutljivosti ter provzročiti kak razpor, pač bi pa želel, da bi se vrnili zopet časi, na katere se rad spo- minjam, ko so se pod pravičnim vodstvom razpravljale družtvene zadeve navadno v popolnem sporazumr zastopnikov jedne in druge strani naše dežele. Končujem toraj s tem, da stavim do predsedniätva to-le interpelacijo: Se-li slavno predsedstvo zaveda ne- normalnega stanja, v katerem se nahaja naäe druätvo in katero sem jaz osvetlil z navedenjem dejanj in ki traja že nad dve leti in kako misli opravičiti zgoraj navedene nepravilnosti. V Gorici, 23. januvarja 1904. Dopisi. Iz goriške okolice. P red r agi p r i j atelj! Tako torej, dragee moj, sem v no- tranjost tvoje bombe o pokojnem kardi- nalu upam, dovolj posvetil in nje vse- bino na podlagi resničnih dogodkov raz- krinkal. Naloga ni bila ravno tako te- žavna. Ti, prijatelj, prepogosto igraä ko- medijo tatü bežečega pred množico, ki ga lovi, in kričečega: Lovite tatu! En- krat, dvakrat se igra posreči, ali sled- njič se ptiček izpozna po petju. Taka je s tvojimi srazami o „političnem slepar- 8tvu". Ti „farbaä" že nekaj let javno mnenje v „Soči", da je groza! Ti nisi več zmožen golo resnico zapisati niti o najmanjäi zadevici, če le sega tudi bolj od daleč v tvojo koristolovno politiko. Ljudje, ki sejpoučujejo o goriäkih raz- merah le iz tvoje „Soče", morajo imeti straäansko zmedene pojme o naäem res- ničnem stanju. Naj le kdo čita ljubljan- ske časnike in primerja po njih sporo- čilih narodni napredek Ljubljane z na- rodnim napredkom Gorice, potem izpre- vidi, kako pritlikavo je napredavanje v Ljubljani. Da, prijatelj, Gorica v tvoji „Soči" ne h o d i po poti napredka, ona temveč dirju, iomasti, drvi. V tvoji Gorici se ne računa več s stotaki, tisočaki, tu se upoštevajo le miljoni. V tvoji Gorici žive Krezi, ki podpisnjejo kar stotake na teden. In prijatelj moj, ti imaä sree takö pisati, ko veä, da je vse le komedija, vse le brezvestna „farbarija", ko ves, da smo ubogi kot greh. Ge pa tako „sarbaš", ko služiš svoji megaloma- niji, kaj äe le, ko se treseä za vsakdanji kruhek, kaj äe le, ko se ti očita, in po vsej pravici očita, da nosiä ti po- lovico krivde, katero si zakrivil v družbi z razkolniäkim sodrugom na na- rodni sreči Slovencev na Goriäkem. Le zvijaj se, prijatelj, kolikor hočeš, le sku- äaj maäiti uäesa, ki posluäajo, usta, ki govorijo, resnice ne utajiä, in nje äirjenja ne ustaviš. Čim bolj se oddaljujemo od usodnega časa razkola, tembolj se po- javlja osebito v naših inteligentnih kro- gih zavest, da je bilo Slovencem na Go- riäkem tako malo treba političnega raz- pora, kakor beraču rev in nadlog, da ni bil to v svojem zač>tku in po nagibih razpor načel, ampak prepir oseb, da je bil ta razkol le nekaj tienaravnega, umet- nega, prisiljenega, ki je äe le kasneje javno, krenil na „napredno" pot. Zato pa, prijatelj, bodi enkrat pameten, nehaj se ustavljati struji javnega prepričanja, ki le zdrobi, če te ne ponese s seboj. Kar je bilo ob razkolu možno, ni zdaj več mogoče. Takrat bi bil morda tvoj članek „politični sleparji" imel še kaj | privlačne sile; zdaj ne upaj več tega! Oni časi so minuli ; pregnali so jib .sa- | dovi, katere je rodil tvoj polit. razkol. Ti sadovi — vidiä, prijalelj — so tvoji sov- rainiki, ne pa jaz in moji somiäljeniki, Nam ni treba drugega nego opozarjati na-nje javno mnenje in kazati, v kakem nasprotju so tvoje lraze v „Soči" z res- ničnim naäim političnim stanjem. Zato, 1 prijatelj — ponavljam äe enkrat — ni bilo težavno razkrinkati tvojo bombo o ', kardinalu. In ta bomba je bil glavni ar- gument, s katerim si hotel podpreti svoj i članek o „političnih sleparjih". Ta tvoj argument leži torej pohabljenih peruti pred moji mi nogami, in meni bi prav res ne bilo treba oziran se na druge pritikline tvojih „političnih sleparjev". Storim pa to, da se malo s tabo poäa- lim; saj veä, prijatelj, da je zdaj pust, ko se vse rado veseli. Ker mi pa naäa vas ne ponuja pustnih veselic, dovoli mi, da jih nadomestim z zabavanjem z nekaterimi mesti iz tvojih „političnih sleparjev", katere si menda res napisal v proslavljenje pusta ; kajti tako nerodno „sarbanje" ne tiče drugam kot pod po- glavje pustnih burk. (Dalje pride.) A. K. S St. Viške gore. — (Izlet na Št. V i ä k o g o r o). — Vsprejmite g. urednik, v predale svojega cenjenega lista zanimiv pogovor z izleta na gorsko planoto. Predno pridem k glavni stvari, Vas opomnim, da jaz nikdar ne potujem kot pesnik, ki sanja äe opoldne o bledi luni, — ampak kot trezen, praktičen zemljan. Zato presojam tudi vse za- nimivosti potovanja bolj od praktične strani. Tako sem storil tudi pri svojein zadnjem isletu na St. Viäko goro. — Srečen alučaj je nanesel, da sem med potjo dotekel prijaznega,^ äaljivega moža v najboljäih letih. Ko sva precej ugodno reäila obligatno vpraäanje o vremenu, zavpraäal sem moža : „Tukaj je tudi sedež županstva, ne-li?" I „Ne, pa ne!" odgovori mož kratko in me äegavo pogleda, potem potegne ! parkrat prav krepko iz svoje pipice in pristavi: „Tou ni sedež županstva, ampak i — zaspanstv a". „Kako to?'1 se začudim jaz. „To, veste, je tako: Gorjani imamo navado, da ono županstvo, v katerem ne j skliče župan občinske seje več kot ; ono leto, ne imeuujemo več županstva, i ampak —zaspanstvo. In tako slavno zaspanstvo viža in regira sedaj pri nas". „Čudno! — Zakaj pa molčite k temu?-' „Ker ne pomaga kričati, če so tisti, ki žive v gorenjem štuku, — gluhi1'. V tern, ko gledam in posluäam zgo- vornega možaka, zadenem z nogo ob grobljo kamenja in padem naprej na roke. JSram me je bilo, osobito, ker se mi je to pripetilo sredi vasi. Da bi pa zvalil krivdo malo od sebe, zagodrnjalsem: „Ali je to občinska pot!?" „Ne, to je le občinski — potok" pripomni.smejö se kmetič. „Frav imate, pravi pravcati potok je, v katerem bi si äe voda kosti po- lomila, ki jih nima.. .. Toda, ne zamerite, da sem tako radoveden: — ali nimate tukaj tudi mlekarnico?" „To pa to; mlekarnico pa imamo. — A škoda, da je že pred tremi leti prišla popolnoma ob vse mleko, tako, da je ostalo le kup usmrajenega sira, ka- terega je dalo zaspanstvo nameBto redilnega praäka preäicem. Iskali smo zaradi mlekarnice pomoči pri raznih dchtarjih kmetijstva od naj- viäjega do najnižjega, pa vse nič ne pomaga. Ta je rekel, da moramo iti naprej, ako hočemo naprej priti; drugi je priporočal, da naj skrbimo, da po- vzdignimo motno stanje..." „Gotovo mislite gmotno, ne motno stanje. —" „E, naj bo gmotno ali motno, — Bog pomagaj je vse skupaj. Mle- karnica nima mleka, in vsi dohtarji ga ji ne morajo dati. — Pač ima kotel, v katerem kuha naäe zaspanstvo — mulce; ima več poHode, ima äe denar /.a potegniti in 600 K pod pore z^ j a - love k r a v e___ To je mlekarnični inventar brez mleka... ha... ha..." „Žalostno! — Kaj je pa to čedno poslopje tukaj?" „Tou je krčma naäega organ ista". „Kakor nalaäc! Jaz sem že polreben krepila. — Očka, stopite z menoj äe vi na pol litral" „No, tega se pa že ne bom branil". Pri cilju smo, g. urednik! — Da je Ittžje iti dol z Gore, kakor gor, se ne izplaoa, da bi Vam dokazoval; zato sklenem in zakličem : Zdravi do svidenja ! Politični pregled. Politlčen položaj. Vedno bolj se bliža čas, ko bode treba v Avstriji reäiti razna jako važna in jako nujna vprašanja, ki se dajo re- äiti jedino le potom parlamenta in ni- kakor ne na podlagi § 14. Bilo bi n. pr. jako čudno, ako bi se Stevilo nnvincev moralo dovoliti s pomočjo i? 14 A tudi tu zndeva mora se reäiti prej ko prej, posebno pa v sedanjih časih, ko ne ve- mo, kaj nam prinese z ozirom na jako zamotane odnošaje na Balkanu že ju- trajänji dan, najdalje pa prihodnjo po- mlad. Zaradi tega bode morala vlada V najkrajšem času zopet sklicati državni zbor. No, državni zbor se skliče jako jeunostavno, ali drugo vpraäanje je, ali bo hotel državni zbor kaj delati. Čehi so namreč sklenili, da ne odnehajo od obstrukcije, dokler ne dobe od vlade za- doačenja. In ako Gehi obstruirajo, potem je izključeno vsako pozitivno parlamen- tarno delovanje. Zadnje dni so prihajale v svet vesti, da se nahnja na Dunaju ta ali oni čeaki voditelj ter da se pogo- varja z dr. Koerberjem. Pred par dnevi pa je dr. Pacak vse take vesti v nekem čeakem listu odločno zanikal, ceä, da se ne sme nobeden češki voditelj v imenu Oohov pogajati z vlado, ako tega ne sklene čeaka parlamentarna komisija. Ta čeaka parlamentarna komisija pa se snide na Dunaju 3. februvarja, in äe le tedaj se bo posvetovala o tem, kako staliäce naj zavzamejo Čehi nasproti vladi in ali se bodo res spustili v dogovore z dr. Koerberjem ali pa tudi ne. Poljski listi poročajo, da je vlada voljna dovoliti Če- hom notranji uradni jezik ter da bode tudi ceBar izrazil do vlade željo, da se ustanovi drugo čeako vseučiliače. Notra- njega uradnega jezika pa ne misli vlada uveljaviti postavnim potom, ampak, da ga misli izv^sti le administrativnim po- tom. Čehi pa baje zahtevajo, da se čeSki notranji uradni jezik uveljavi postavnim potom, glede drugega češkega vseučiliača pa da zahtevajo, da se določi tudi krHj, v katerem se bode isto ustanovilo; a ta kraj bi bil mesto Brno. Le ako so ugodi tem dvem zaktevam, so Čehi pripravni opustiti ob8trukcijo. Trgovlnska pogodba z Nemčijo. V soboto se je seäla na Dunaju ca- rinska konlerenca avstro-ogrskih delega- tov, ki ima nalogo, pripraviti vse po- trobno, da se začnejo z Nemčijo poga- janja za trgovinsko pogodbo. Doloci se cits in kraj tozadevnim pogajanjem. Ker še Nemčija ni na či^tem s trgovinsko pogodbo z Italijo in Švico, začnejo se pogajanja z Avstrijo äe le koncem febru- varija ali v začetku marca, in sicer v Borolinu. Avstrijo bo pri pogajanjih za- stopal dr. S t i b r a 1, Ogrsko pa mini- stcrski svetnik Biro. Ako so do tedaj no reši avtonomni carinski tarif parla- mentarno, dobe pogajanja značaj raz- govora. Za »logo med Slovanl In Italljani v boju protl pangermanstvu. Pod predsedstvom Ric. Garibaldija so je vräila seja druätva „Pro Trieste e Trento", ki se je bavila z vpraäanjem, kako ubraniti Lahe v Avstriji pred pan- germanistiäko nevarnostjo. Osnoval se je osredni odbor, ki bode vodil agitacijo v Italiji. Predsednik je Garibaldi. Nato je bil banket, na kalerem je govoril tudi urednik tržaškega „Jadrana", Treeič Pa- vičič, ki je dejal, naj se Lahi in Slovani mej seboj ne napadajo, ampak, naj zdru- ženi gredo proti skupnemu sovražniku. Tudi Garibaldi se je izjavil za slogo med Slovani in Italijani. Ogrska zbornlca. Zasedanje ogrske zbornice se je od- ložik, ne da bi bila vsprejeta rekrutna predloga. Snide se zopet po zasedanju delegacij. Hrvatakl sabor. V hrvatskem saboru se nadaljuje proračunBka razprava. Govorniki opozicije se pridno ogla- žajo k besedi tor dokazujejo v prcpri- öevalnih govorih nevarnost sedanjega vladnega sifUema na Hrvatskem za hr- vatski narod. Celo člani vladne stranke so se vspeli do trditev, da je sedanja na- godba Hrvatom žkodljiva, ter da postaja 'nadjarski äovinizem vedno večji in vedno nevarnejši za HrvaUv Boj protl poznanjskim Poljakom. Ni ga brezobzirnejšega človeka na svetu, ki bi tako kruio teptal tndi naj- jednostavnejäe pravieo drugih, aamo da doseže svoj namen. To dokazuje zopet najnovejši čin predsednika poznanjskega deželnega sodišea. Fredenj so bili namreč to dni poklicani vsi sodni "—Iniki poljsko narodnoati, katerim je zabiči), da n. rajo izstopiti iz vseh poljskih posojilnic in hranilnic ter sploh iz vseh poljskih de- narnih zavodov. Pa ne saino to, marveč zabičil jim je tudi, da morajo vzdigniti iz takih zavodov ne-le ves svoj denar, ki hi bil v njih naložen, ampak tudi ves denar, katerega hi bile tarn naložile njih soproge ali pa njih otroci. Nezadovoljnost nemških častnikov. Na Nemškem se uniforme kaj po- gosto preminjajo. Tako premembe uniform pa prizadevajo časlnikom velike stroäke. Ker narnerava vojna uprava na Nemäkem zopot upeljati glede uniform neke spre- membe, so začeli postajati 3 tem jako nezadovoljni celo višji častniki in dajejo ti nezadovoljnosti tudi v javnih listih duäka. — Odkrltje apomenika ruskemu carju Aleksandru II v Sofijl In mavzoleja v Plevnl. V Sofiiji se odkrije 12. septembra t. I. spomenik ruskemu carju Aleksandru II. in rnavzolej v Plevni. Teh slavnosti se bode udeležilo kakih 200 ruskih ge- neralov, med njimi sin carja Aleksandra II., veliki knez Vladimir. Balkan Generaini guv?*-ner v Macedoniji Hilmipasa se je te dni izjavil proti dopis- niku nekega lista, da je reformski pro- gram, katerega sta predložili Rusija in Avstrija Turčiji meseca februvarija lan- skega leta, že izvršen, in da se izpeljejo v najkrajb^m času tudi one reforme, ka- tere sta Rusija in Avstrija določili v Mürzstegu ter jih v sporazumu vseh evropskih velesil predložili Turčiji. Opom- nil pa je Hilmipaša, da mir v Macedo- niji ni nikakor odvisen od izvedenja re- form, ker jih vodje ustašev ne odobru- jejo. Nadalje je Hilmipaša zvračal krivdo macedonskih nemirov tudi na Bolgarijo ceä, da dobivajo ustaši največ potuhe pri Bolgarih. Stara turška pesem to. Vsi drugi so krivi na neznosnih razmerah v Macedoniji, le Turčija je nedolžna. Tur- öija je nedolžna. ako pri vseh izvedenih reformah turško vojaštvo še vedno ropa in žge po krščanskih vaseh brez nika- kega povoda. Turčija je nedolžna, ako turški uradniki nekaznjivo izsiljujejo de- nar od macedonskih posestnikov ter jih trpinčijo in mečejo v ječe, ako se jim ne> udajo na prvi mah. Da, da, pri takem izvedenju reform ne bode miru v Mace- doniji, in nastane tarn še-le tedaj red, ko vržejo balkanski narodi bestijalnega Turka iz Macedoniji in sploh iz Evrope. Vstaja v nemski Afrikl. V Samaralandu v Afriki, ki je posest Nemeije, nastala je ustaja, in se tarn Nemcem zdaj hudo godi. Takozvani Hereroji so se spuntali proti nemškim gO8podarjem, in njim se pridružujejo tudi drngi alriški rodovi. Med ustacu in roed nemškim vojaštvom prišlo je že do več bojev, pri katerih so podlegli Nemci. Ustaäi oblegajo razne nemäke naseJbine m požigajo vse, kar jim pride pod roke. \l Nemčije odpluJa je jedna vojna ladija v Afriko s 1000 vojaki. Rusko-Japonskl spor. Položaj vedno isti. Rusija odpošlje še komaj le dni odgovor na drugo ja- ponsko noto. lz Petrograda se poroča, da so zapopadene v tera odgovoru take koncesije, s katenmi bode Japonska go- tovo zadovoljna. Iz Londona pa se po- roča, da bode odgovor Rnsije tak da bode prisilil Japonsko k ultirnatumu. Najgotovejše pa je najbrže, da ni ruski odgovor znan ne petrograjskemu, pa tudi londonskemn poročevalcu ne. Toraj nič drugega, nego ugibanja. Domače in razne novice. . . Smrtna kosa. — Umrl je v Go- rici v nedeljo zjutraj po dolgi in mučni bolezni olicijal južne žeieznice g. Miro- 8l*v Heren v 48. leta svoje dobe. Po- 8reb se bode vräil jutri popoluuae ob 1. ln tri četrt uri in sicer iz hiše žalosti v ullci Morelli št. 36. Truplo pokojnika se Pfepelje v Ljubljano, kjer se na tamoš- njein pokopališču položi v družinsko nifcev k večnemu počitku. N. p. v m.! Umrl je v noči od petkana soboto ni,8TOji vili) nahaJaJ°či se v ulici Usina, *8ie smrti lmron Odrowoncz-Sfidl- 1 {2 k y pl. G h 011 i t z, slezijaki državni in deželni poslanoc in predsednik äle- zijske kmetijsko družhe v starosti 63 let. Pokojnik jo bival v zimskem času že nad 20 let v Gorici, in je bila njegova gospa, rojena grotica S e r t> 11 y i velika dobrotnica ubogim aolarčkom. Pogreb jo bil danes ob 2. uri popoludne. Truplo pokojnika prepeljali so na tukajšnje po- kopališče, kjer ostano pa le začasno. Za „Šolskl Dom" so plačali pred- sednii^tvu: Anton Berlot, župnik na Vo- gorskem 12 K; Simon Gregorčič, vikar v p. v Goriui, na račun ustavovnine oO K; dr A. Gregorčič v Gorici 10; „Narodna tiskarna" 20 K. Našemu upravništvu jedošlo: Fr. Zavadlav, velepu.iostnik v Št. Andrežu 2 K. Srčna hvala! Druätvo „Solbki Dom" bo imelo avoj redni obcni zbor v pondeljek dne 15. sebruvarja ob 11. uri predpoludne v svojih prostorih v Križni ulici h. št. 3 z dnevnim redom, ki ga določujejo pravila. Druätveniki se uljudno vabijo, da bi se udeležili občnega zbora v obilnem šte- vilu. — I'osobna vabila so ne bodo iz- dajala. Papež 111 proprio-motii. — Pre- tekle dni se je mudil prevzviäeni knezo- škol ljubljanski v Rimu in je bil pri ti priliki vpprejet od sv. očeta. Prevzvišeni knezoškol" jjubljanski govoril je pri ti pri- liki s sv. očfitom tudi 0 proprio-motu ter posebno 0 oni točki propria-rnotu, katero hočeta „Soča" in „Slov. Narod" izkorižčati v svoje namene, trdeč, da je namenjena za vso katoličane in ne samo za one, živečfi v italijan^kem kraljestvu. Glede te točke označil je ljubljanski kne- zoäkof nekemu članu „Slovenöevega" uredništva svoj pogovor s sv. očetom tako-le: „Povedal sem, kako se v listih, ki služijo narn nasproti v verskem, po- litičnem in socialnem oziru liberalni slranki, trdi, da papežev opomin, naj bode delovanje krščanske deinokracije samo dobrodelno, ne pa politično, zadeva vse katoličane, ne pa samo Italijane: odgo- voril je, da dotična točka zadeva edino Italijane, kateri se iz posebno važnih, edino za Italijo veljavnih razlogov ne smejo udeleževati poiitičnega življenja, ne zedeva pa krščanskih demokratov v druzih deželah, kateri naj se v obrambo svojih naravnih pravic in pravic svete cerkve z vso odločnostjo tudi vseh po- litičnih sredstev poslužujejou. S tem, mislimo mi, da je pravda konöana in da je zopet jedenkrat do- kazano, kako nesramno trdovratna da je „Soča" v svojem farbanju na vseh koncih in krajih. „Slovcnska ("ütalnlca" v tiorld priredi na splošno željo v svojih prosto- rih tudi prihodnjo soboto plesno vajo. Nagla sinrt. — Natakar v kavarni „Evropa" Anton Del Piero prišel je v soboto ob peti uri zjutraj v kavarno, da bi pričel tarn svoj posel. Hkratu ga po- pade neka slabost ter začne močno blju- vati. Zdravnik dr. Morpurgo, ki se je na- hajal okolo 8.Jin pol v kavarni, ogledal si je Del Piera, a ni zapazil nič nevar- nega. Veleval mu je le, naj pije gorko li- monado. Ker pani hotela pojenjati slabost, prepeljali so natakarja na dom, kjer je bil že ob 10. uri mrtev. Qmrl je vsled srČne kapi. Psov je bilo pri goriškem magi- stratu vpisanih zaradi pasje pristojbine 315. Od teh je 115 lovskih psov, 9(3 za „IuksusM, 37 za stražo. Konjederec je pa Tzel 70 psov, od katerih je umoril 44. Slovenska mladlna v Gorici pri- redi v sredo dne 10. febr. t. I. v veliki dvorani hotela „Central" kostumni ven- ček, pri katerem bode sviral oddelek vo- jaške godbe tukajšnjega pešpelka St. 47. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstopnina zu osebo 2 K, za družino 5 K. Morebitni prebitek je namenjen v dobrodelni na- men. Toaleta: za dame kostumna, za gospode salonska. Vstop k venčku imajo le vabljenci. Zgradba inostu. — Razpisuje se delo za most čez Sočo med Gradiäko in Zdraväcino. Nesreča pri bohiujski železnici. — Neki tukajšnji list je priobčil včeraj pretresljivo vest, da se je v soboto po- poludne pri gradbi predora pri Avčah vbuI neki rov, pokopal dvanajst delavcev ter mnogo njih ranil. Kakor smo pa iz- vedeli mi iz popolnoma aanesljivega vira, je ta vest, hvala Bogu, hudo pretirana. Res je namreč, da se je pri aväkem predoru vsul neki rov, a pri ti neareči bil je smrtno poškodovan le jeden de- lovodja, ki je stal pod rovom in ki je po 12 urah tudi resnično izdahnil svojo duäo. Ranjenih pa je bilo in sicer lahko le 6 delavcev. Nesreča v Sesljanu. — V četrtek je poue8rečil v Sesljanu 30-letni Ivan Gruden. Delal jo v kamnolomu. Odpelja- vali so v majhnih vagončkih kamenje, kalero se potein na posebnih ladijah prepeljava v Trst Pri ti priliki vsula se je polovica na vagončku nahajajočega se kamenja na Grudna in ga tako niočno ranila, da je kmalu potem, ko so ga pre- peljali v tržaško bolnišnico, izdahnil svojo dušo. Mireiiski rodoljubi prirede v so- boto dne 6. februvarja ob 7. uri zvečer pustno zabavo a petjem in plesom. Vstop- nina 2 K. Sluzhidrzaviiüpravduiäkihi'uiik- cijonarjev sti razpisani na okrajnih so- diščih v Kanalu in Kobaridu. Letna na- grada za Kanal 190 K, za Kobarid loO K Prošnje je uložiti do 29. februvarja c. kr. državnemu pravdniätvu v Gorici. tTjeta irancoska be^una. — V Červinjanu so prijeli v nedeljo dva fran- coska begunca ter jn odgnali v Gradiščo. Strasuo hudodelstvo. — V petek popoludne je streljal 30-letni Cunder Alojzij v Domžalah blizu Ljubljane iz re- volverja na svojega očeta in na svojo mačeho. Očeta je zadela kroglja v stegno, mačeho pa v prsa. Slednja je smrtno nevarno ranjena. Izvršil je brezsrčni sin to hudodelstvo, ker mu ni oče hotel iz- ročiti premoženja. Podporr Iz iistanovti „Lcopoldinc pl. Tegettlioi'. — Iz te ustanove so razdele podpore dne 7. aprila, kakor dan smrti pokojnega vice-admirala Tegetthola. Pravico do te ustanove imajo odpuščeni mornarji, ki so nezmožni za delo, v prvi vrsti pa oni, ki so se udeležili bitke pri Helgolandu, ali pa pri Visu. Prošnje (brez koleka) je uložiti na tržaškem mestnem rragistratu prvi oddelek v ulici Muda vecchia št. 2, III. nadstropje — najdalje do It), februvarja. Na pozneje doäle prošnje se ne bo oziralo. Na državnem giinnaziju v P«- zinu (s hrvatskim učnim jezikom) bodo izpraznjena z začetkom šolskega 1904-05 tri uöna mesta za klasično silologijo ka- kor glavni predmet, o čemer bo pa za eno teh mest dajalo prednost usposob- Ijenje tudi za hrvatski jezik kakor glavni predmet, ali umeje se, da ob sicer jed- nakih razmerah. Proänje je nasloviti na c. kr. ministerstvo za nauk in bogo- častje, predložiti pa jih je službenim po- tom c. kr. deželnemu šolskemu svetu za Istro v Trstu do 10. marca 1904. Narodnostl v armadi. — Ravnokar namje bila doposiana po profesorju Hick- man nu v raznih barvah izdelana raz- predelnica, v kateri so navedeni vsi peš- polki naše armade po narodnostnih od- stotkih. Ta slika se dobiva pri tvrdki Kreytag & Berndt na Dunaju VII/1, Schot- ten feldgasse 64, po poäti za 53 vin. in je jako zanimiva, čeravno ne odgovarjajo v nji navedeni podatki popolnoma resničnim razmeram, kar pa ni krivda prof. Hick- manna. Po tej statistiki znaša število rnoštva na suhem 301.250 mož brez častnikov, katerih je 22.460. Od teh je l"/0 Ualijanov, 3% Slovencev, 5% Ru- munov, 5"/,, Slovakov, 7% Hrvatov in Srbov, 811,, liusinov, 9"/p Poljakov, 15% Čehov. 18% Madjarov, in 29% Nemcev. Pri mornarici, ki äteje 8360 mož in 1350 častnikov, je !"/„ Poljakov, 4°/0 Slovencev, 5% Čehov, 10°/,, Nemcev, 7% Madjarov, 27% Ualijanov in 46% Hrvatov. Žaljoiije hrvatskega uaroda po nekem majorju. — Te dni je prinesel „Obzor" vest, da je poveljnik 31. lov- skega butaljona major llanel pred pri- čami krvavo žalil hrvatski narod. „Obzor" je bil zaradi tega zaplenjen, dočim so uradni listi to vest zanikali. Na zahtevo sekcijskega načelnika Šumanoviča bil je major Hanel poklican h kornemu po- veljni^tvu, da se opraviči. Zanikal pa je odločno, da bi bil rabil proti hrvatskemu narodu one žaljive besede, katere se mu predbacivajo. Idrijski zupau g. Lapaiijo je od- stopil. Slovenska zinaga na Koroskem. — V Št Jakobu v Rožni dolini na Ko roäkem so Slorenci pri občinskth vo- litvah zmagali v vseh treh razredih. Admiral baron Spaun ostane, kakor se poroča z Dunaja, na izrečno željo cesarjevo še nadalje zapovednik mornarice. Železniakl miulster Wittek je praznoval v pete^ 60 letnico svojega roj- stva. Obletulca smrti cesarjeviča Ru- dolla. — Povodom obletnice smrti ce- sarjeviča Rudolfa je cesar ob krsti delj časa pobožno molil. Heservisti, ki se hočejo udeležiti orožnih vaj spomladi, vlože naj dotične prošnje nemudoma, najkasneje pa do srede meseca februvarja pri political oblasti svojega bivališča. Oziralo se bode v prvi vrsti na poljedelce. Novo HredHtvo, da bi učenci t äoli bili pazljivejši, je iznažel učitelj angležke šolo v Desinheru. Vsak mesec lotograiira svoj razred skupno z izključenjem tistih učencev, ki so se v zadnjem mesecu slabo vedli. ali pa niso kazali posebne pazljivosti. Sredstvo je baje tako izvrstno, da so tekom enoga leta odstotki izklju- čenih padli od 19% na 3'rj%. Mislimo, da si le ta vzgojitelj da, to novo sredstvo patentirati. Vabilo k družbi sv. Mohorja. Odbor družbe sv. Mohorja v Ce- lovcu stopa zopet pred Slovence in Slovenke s prijaznim vabilom, naj v čim največjem ätevilu pristopijo naäi družbi. — Važen je čas, ko se žirom slovenske domovine pa tudi izven nje nabirajo udje, da pristopajo k Mohorjevi družbi, ko ae vabijo atari družbeniki, naj osta- nejo družbi zvesti tudi zanaprej, ko se pozivljajo oni, ki še niso naäi družbeniki, naj se pridružijo mogočnemu krdelu, ki se vsako leto v proslavo in korist slo- venstva zbira pod zastavo sv. Mohorja in Fortunata! Prosimo čč. gg. p o v e r j e n i k e, naj čim preje dovršijo svoje sicer te- žavno, a toliko hvalevredno in koristno delo nabiranja družbenih udov, vse ude pa prosimo, naj ne le samo pravočasno vplačajo svoj doneaek, da s tem olajäajo delo poverjenikom, marveč vsakdo naj se tudi potrudi, da Mohorjevi družbi pridobi novih članov. Plačilo za sedanje prispevke in raznoteri trud sprejme sleherni Mohorjan joseni, ko se razpoäiljajo družbene knjige. Odbor se nadeja, da bo letošnji naš knji- ževni dar zadovoljil vsakega Mohorjana tako glede vsebine kakor oblike. Že Ko- ledar za I. 1904. je obširneje označil knjige, ki jih prejmö naäi člani za le- tošnje leto, in ki so te-le : 1. „Zgodbe sv. pisma". XI. snopič. Spisal dr. Janez Ev. K re k. — Teh zgodb Slovencem na novo priporočati in hvaliti ni treba. Hvalijo in priporočajo se same I Zato poskrbite z obilnim pristopom k Mohorjovi družbi, da bode tudi ta snopič v čim največjem ätevilu romal med Slovence! 2. „Luräkfl mati božja". Šmarnice in molitvenik. Spisal Janez G o d e c. — Šmarnična pobožnost se je zelo priljubila Slovencem in radi segajo po knjigah amarnične vsebine. Letos praznuje ka- toliäki svet 50-letnico, odkar se je pro- glasila verska resnica 0 neomadeževanem spočetju Device Marije. Molitvenik, dodan dmarnicam, obsega razne pobožnosti, mo- lilveza razne potrebe itd., tako da upamo, j da bo ta knjiga imela veliko privlačno silo pri nabiranju udov. 3. „Slovenski fantje v Bosiii iu Hercogovini 1878M. Spisal Jernej pl. Andrejka. — Ob 25-letnici bosenske zasedbe je gosp. pl. Andrejka, c. in kr. ritmojster cesarske straže na Dunaju, napisal lepo knjigo, ki bo drag spomin onim, ki so se 1. 1878. udeleževali bojev na naäem alovanskem jugu, a zelo za- nimiva in podučna vsem bralcem. Knjiga je okrašena z mnogimi, večinoma izvir- nimi podobami, risbami itd. ki bodo gotovo vzbudile sploäno zanimanje. Letoa izide prvi del, drugi sledi prihodnje leto ! 4. „Lisica Zvitorepka". Uöitelj Job. B r i n a r je zbral živalske pravljice 0 li- aici-zvitorepki v celotno knjigo, ki je Da- menjena v prvi vrsti odrasli mladini, a bode ugajala tudi drugim bralcem. 5. „Bodi svoje sreče kovač", je naslov knjigi župnika Jurija Trunk-a, ki je zbral obilico naukov prav za vsak- danje življenje, učeč, kako najdemo pot do časne sreče. 6. Koledar za 1. 1905. bode po možnosti zopet raznovrsten in zanimiv. To je torej letoänji naä knjižni dar. Knjige bodo gotovo zadovoljile vaakogar in zato iskreno vabimo, da se čim naj- veö udov vpiäe v družbo. Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopoäiljajo do due 5. marca. Mnogo truda, sitnostij in ne- potrebnih troäkov provzroöajo nam tisti, ki nam ne dopoäljejo ob pravem času udnine! Posamezne ade in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozorjamo da morejo po družbenih pravilih letnini (2 kroni) dodati ie 40 vinarjev, za upravne stroške, namreč za zavoj, aprem- nico s kolekom, delo itd. Seveda mo- rajo potem poätnino, ki znaäa veliko več, j äe sami plačati. | Mili Bog, naj blagoslovi naäe delo in geslo za Mohorjevo družbo bodi: „Nenazajin navzdol, marveč vselej naprej in navzgorl" Odbor. Loterijske številke. 3U. januvarju. Gradec......41 13 65 29 88 Dunaj......50 25 85 58 52 Dninlfil Spomiujajtc se o vsaki nUJdlM. ppjjikj „šolskega doma«. Odda se v najem Yelika soba s prostiiu vhodom v Qlici Morelli hšt. 32, II. nadstr. Anton Pečenko Vrina ulica 8 GORIC'A Via Giardino 8 priporoča prittna bela in črna vina iz vipawskih, ffurlanskih. briBkih, dal- matinskih in isterskih «( nogpadov. DoBtavlja na dorn in razpoäilja po želez" .lici na vse kraje avstro-egorske mouarhij«? v »odih od 66 litrov naprej. Na zahtevo poiilja tudi uzorce. Can« imerna. Po»tr«*ba poitena. Mnogo denarja! ® 800 K na niescc zamore vsakdo zaslužiti uliko, poštono, broz stroškov in posebnegii ziianja. Pošljo naj takoj svoj naslov pod K 1095 na: Annoncen-Abtheilung dos „Merkur", Mannheim, Meer5.!dS.rM" Cipj & Nk vcletržca z viiii v Gorici, Passaggio Ed- ling št. 5, V. Mnnicipio št. i in j>. priporočata svojo zalog-o Iz- bornih črnih in belih vin iz najboljših istrskih, vipav- skih in briskih kletij. Prodajata od 56 1. |uapiej. Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. ^m^^r -^^^^r- -^^m^r M ¦^mm^' -^m^m^ -^h^^v Jakob Miklus, ( trgovec z lesom in opeko. zaloga I vsakovrstnega trrlega in mehkega koroškega in kranjskoga lesa ter I pohiätva, I v Pevmi, < za Soškm mostom, p. Gorica, | priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo, ter na novo otvor- I jeno podružnico ( na voglu prišedši od Soäkega mosta proti Gorici v hiši g. Fo- I garja h. St. 42. ' V delavnici se izdelujejo vsa Š v sodarsko in kolarsko stroko I spadajoča dela, in postrežba z * lesom po najnižji ceni. — I Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter ! najboljše, kakovosti Priporoča " se slav. občinstvu ______ ( Jrskino (štokfi5cvo) jctrno wnlölUrULtlll, oljc. v Gorici, na Travniku. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirnasteklenieatega oljanaravno-rumenebarve po K 1*40, belebarvepo K 2. Trskiiio ielcznato Jetriio olje. R;iIj;i toga olju ]i\ sosebno pripo- r«)cljiv;i otrokom in dcČkoni, ki so ncr- vo/jii in iiežnc iiarav«. j Trskino jetrno olj<» st» /eleznim j oder ein. S torn 'uljoin sc /tlnivcjo v knitkcin času in z {rotovostjo vs»1 Lostix; bolozni, j žlozni oloki, golse, iniilokrvnnst in i splošna slabosl. | Cena ene steklenice 1 K 40 v. Oponoba. Olj<\ kaU'rt'ga narocatn direklno \/. Norvogijn, prciščc sc v