Informiranje v temeljnih okoljih
Komisija za politično propagando in Informira-nje pri komiteju občlnske konference ZKS Ljub-Ijana CenterJe prlpravila razpravo o informiranju v združenem delu in v občini. Uvodne misli so podali Vojko Novak, Janez Korošec, Božo Kovač in Mišo Javornik.
Predsednik OK SZDL Ljubljana Center, Vojko No-vak, je zbranim podal temelj-ne značilnosti občine. Zanjo je v zadnjem času značilna tudi ugodna politična klima, ki se ne nazadnje odraža tudi skozi uspele akcije, kot so bile sa-moprispevek II, volitve in druge. pelegatskemu sistemu smo dali še širše temelje, ven-dar bodo delegati lahko uspeš-no opravljali svojo f unkcijo le, če jih ne bomo prepustili same sebi, ampak bomo sebe in njih angažirali na vseh ravneh. SIS ne delajo zadovoljivo, to pa je tudi odraz premajhne pozor-nosti, ki so jim jo namenile subjektivne sile. V občini Cen-ter smo pred nadvse pomemb-no akcijo — preoblikovanjem krajevnih skupnosti v skladu z ustavo in novo zakonodajo. Preoblikovanje seveda ne po-meni mehaničnega drobljenja sedanjih krajevnih skupnosti, ampak takšno preoblikova-nje, ki bo izhajalo iz resničnih potreb delovnih ljudi in obča-nov, da bodo lahko dejansko postali oblikovalci življenja v svojem kraju bivanja.
Snovalci obveščanja
Janez Korošec, pomočnik glavnega in odgovornega ure-dnika Komunista, je poudaril, da postaja delavec v združe-nem delu začetek in konec družbenega informiranja, njegova dolžnost je, da je ob-veščen in da obvešča. Sred-stva javnega obveščanja mo-rajo spodbujati delovne ljudi in občane kot snovalce in ustvarjalce obveščanja. Iskati moramo tudi nove oblike ob-
veščanja, pri čemer ne smemo zanemarjati pomena govorje-ne besede. Novinarji morajo stopiti k delavcem v neposre-dni proizvodnji, v krajevni skupnosti, se z njimi pogovar-jati. Boriti se moramo proti raznim ozkim interesnim pri-tiskom, monopolom in prime-rom zapiranja informacij, kar nedvomno škodi interesom delavskega razreda, zagotav-ljati pa moramo ustvarjalno marksistično kritiko. Seveda ne smemo pri tem zlorabljati svobode obveščanja.
Glasila OZD ne bodo imela ugleda, če ne bodo demokra-tične tribune. Njihove infor-macije morajo biti kvalitetne, omalovaževalni odnos do teh glasil mora preživeti, pač pa se moramo zavzemati za njihovo vklopljenost v sistem inf ormi-ranja. Novinarji teh glasil so v težjem položaju od novinarjev drugih sredstev javnega obve-ščanja.
Družbenopolitična opora
Božo Kovač, predsednik Društva novinarjev Slovenije, je nadaljeval, da so novinarji v združenem delu precej osamljeni, čeprav so njihova družbenopolitična odgovor-nost in etične naloge zelo veli-ke. Premalo imajo opore družbenopolitičnih organi-zacij in društva novinarjev. Upoštevati je treba, da sta ne-vinarska etika in odgovornost vpeti v razmerje sil, tudi zno-traj delovne organizacije. Inte-resni pluralizem prinaša nove naloge tudi novinarjem, pri tem pa se je treba zavedati, da ima novinar toliko svobode, kolikor jo ima njegovo okolje, v prvi vrsti pa je odvisna od njega samega. Dogodke in vprašanja je potrebno osvet-ljevati vsestransko, pozorni pa moratno biti pred poskusi privatiziranja interesov. Spremljati je treba tudi inte-rese zunaj TOZD, ne smemo se zapirati za tovarniške ogra-je. Se vse premalo je obvešča-nje v združenem delu obrnje-no navzven, zaprtost pa omo-goča uveljavljanje tehno-kratskih tendenc pri odloča-nju.
Informacijski slstem ni dovolj podružbljen
Mišo Javornik, odgovorni urednik Dogovorov, je opozo-ril, da mnoge težave in tudi omalovaževanje, o katerem je bilo že spregovorjeno, izvirajo iz dejstva, da je naš inf ormacij-ski sistem premalo podružb-ljen. Poleg zapiranja virov in-formacij otežkoča delo tudi pomanjkanje delavoljnih so-delavcev.
K izboljšanju informiranja bo nedvomno pripomogel ak-tiv urednikov glasil OZD ob-čine Center, ki je tik pred ustanovitvijo, nadalje obliko-vanje informativnih skupin v krajevnih skupnostih, in-formativnih skupin pri SIS kot tudi ustanovitev sveta za informiranje pri OK SZDL. Pravkar je zaživel aktiv novi-narjev urednikov občinskih glasil v ljubljanski regiji, ki bo imel predvsem koordina-tivno vlogo.
Kamni spotike
V razpravi je Niko Isajevič, urednik Nove proge, opozoril na nekatere kamne, ob katere se novinarji spotikajo v svo-jem okolju. Na prvem mestu je vprašanje razumljivosti in-formaci j nasploh, ne le v glasi-lih. Strokovne službe pripra-vijo obsežno gradivo in ga ta-kega vržejo delavcem, naj raz-pravljajo in odločajo.
»2e večkrat smo predlagali, da bi ob gradivu podali izvle-ček, alternativne odločitve ter posledice možnih odloči-tev - vse to jasno in jedrnato. Novinarji so ob dosedanjem načinu pripravljanja gradiv v enako nezavidljivem položaju kot delegati. Naš predlog ni prodrl, avtorji obsežnih gra-div so se mu uprli. Zakaj? Ker so bila gradiva površno pri-•pravljena in jasnih odgovorov " ali niso zmogli ali niso hote-li povedati,« je dejal Isajevič.,
Božo Kovač je ob tem ugoto-vil, da je jezik postal žargon posameznih družbenih struk-tur. Takoimenovani tovarni-ški tisk ima z novinarskim je-zikom enake težave kot druga sredstva javnega obveščanja. Novinarski jezik naj bi bil sinteza, razumljiva vsem strukturam.
Matjaž Vizjak je omenil, da na občinski ravni ni dovolj prisotna zavest o pomenu glasil OZD, pač pa se tega po-mena zavedajo na republiški ravni in - poslovodni organi v OZD. V občini Center je 80 glasil OZD in njihova vloga je nadvse pomembna.
Janez Korošec je poudaril, da se komunisti vse premalo vključujejo v razreševanje vprašanj informiranja, prav tako je treba preseči razdelje-nost med posameznimi ure-dništvi.
Zaključki
V sleherni TOZD naj spod-budijo razpravo o informira-nju, prav tako pa naj bi glasila sprejela skupni dogovor o spremljanju VIII. kongresa. Komisija bo spodbudila teme-ljitejšo analizo o obveščanju v občini Center, vzpostavi naj se tesnejša vez med glasili OZD in Dogovori, slednji naj bitudi češče spregovorili o proble-mih obveščanja v Centru. Ko-misija podpira ustanavljanje vseh omenjenih oblik, ki bodo prispevale k boljšemu infor-miranju. Komisija naj bi še po-drobneje spregovorila tudi o obveščanju komunistov v Centru.