M>Y crMf. Odkritel} Amerike Krištof Kolumb J2 umrl preganjan in obubožan 1.1506. Njegova zr.puščina —¦ razna pisma tor dokumenti (sploh arhiv), ki so gledc odkritja Amerike in za Španijo izredne vrednosti, s-o prešli po Kolumbovi smrti na njegove potcmco. Kolumbovi potomci so se imenovali vojvode iz Vcragus :n so čuvali Kolumbov arhiv v posesti do leta 1926. Omcnjeni vojvode so sloveli ocl leta 1790 naprej po celi Španiji ¦kot rejci najboljših bikov za l-ikcborba. Ko se jim je pa začelo v povcj -•..m času slabše gocliti, so ponudiii Španski vladi Kolumbov arhiv. Španija bi bila rada posestnica zgodovinskih dragocenost,i na drugi stani pa so jo plašili visoki kupni pogoji. Vlada si je pornaga2a _aa ta način, da jo izdala posebno Kolumbovo spominsko kolajno in povrh je še priredila v Sevilli španskoamerikansko razstavo. Za dobiček od kolajne in razstave je bil junija 1926 za čeirt milijona španskih pezet kupljen Kolumbov arhiv, ki obscga 97 lastnoročnili pisem. Kolumbova zapuščina ie dobila ima »Arhiv obeh Indij« in je shranjena v mestu Sevilla. Najstarejše pismo jo izpod peresa portugalskega kralja z datumom od 20. marca 1488. Pismo vsebuje kraljcvo priporočilo, ki bi naj omogočilo Kolumbu na Spanskom zbirko sredstev za nastop velil.ega prekomor&kega potovanja, katercga je bil zamislil veliki iznajditelj:. Drugi najstarejši dokument je od epriTa 1492. Podpisan je od španskega _kxalievega jD^.a Fe_xliaanda_ter. Izabe-. le. Vsebuje priporot.ila za Kolumbovo prvo potovanje in podatke glede opreme in oborožitve ladij. Drugo kraljevo pismo istega datuma določa, da ne smejo obdavčiti pristaniške oblasti ladijskega blaga. Naslednji dokumenti so iz dobe, ko je bila Amerika že odkrita. Kraljeva pisma dajejo navodila za drugo Kolumbovo ekspedicijo v Indijo (Ameriko). Pisma kraljevega para svedočijo, da ni bil Kolumb po odkritju novcjga sveta le: admiral, podkralj in guverner obeh Indij, ampak tudi generalni kapitan celotnega španskega brodovja s pravico: imenovati oficirje in pečatiti pisma v imenu kralja. Ohranieno je pismo kraljana Kolumba, kako se naj vladajo novoodkrite pokrajine. Ko je dospela druga ekspedicija v Ameriko in je poslal Kolumb tozadevna poročila v domovino na dvor, kažejo že kraljevi odgovori, da je bil Kolumb doma počrnjen, osovražen in bodo nemilosti slediia preganjanja. Vendar je bil Kolurnb od aprila do junija 1497 na kraljevem dvoru visoko čislan in se ja veselil vladarjeve naklonjenosti. V arhivu se nahaja kraljevo pismo, s katerim je bil leta 1500 Bobadilla pooblaščen, da odstavi Kolumba in ga pripeljc v verigah nazaj iz Amerike na Špansko. Po zapadu popolni nemilosti je zabeležil Kolumb v posebnem pismu, kako vcstno je vršil svojo službo v korist Španije in koliko uslug je storil ravno kralju. Pisma kralja in kraljicc iz leta 1501 skušajo cpravičiti Kolumbu storjene krivice in ga zopet potolažiti. Kraljica Izabsla je naslovila na papeža Aleksandra VI. ohranjeno pismo, v katerem mu sporoča o oclkritju novega svcta in o Kolumbovih zaslugah. Kolumb sam je pisal papežu Aleksandru VI. in ga prosil, naj mu da 6 menihov, ki ga bodo spremljali v novi svet. Zadnji dokument v znamenitem arhivu jo Kolumbov testament, katerega je spisal 15. maja 1906 v španskem mestu Valladolid 6 dni pred smrtjo.