m
THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 192.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 3. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 3, 1929.
LETNIK XXXIII,
PIJAČA, KI JE NAMENJENA ZA POSLANIKE TUJIH DR-ŽAV, JE NEDOTAKLJIVA. — KAZEN DOLOČENA ZA AGENTE, KI BI KRŠILI TA UKAZ. — POSLANIKOM NAROČENO, NAJ DRŽE PIJAČO POD KLJU-
ČEM.
Washington, D. C. — Ker je
pred kratkim prišlo na dnevni red mnogo zabavljanja in pritožb, češ, da prestolica Washington daje zelo slab vzgled drugim mestom v izvajanju prohibicijske postave, so nekateri goreči suhači podvzeli korake, da bi se prepovedala tudi takozvana "diplomatska pijača", torej, da bi napravili suhe tudi predstavnike drugih držav. Proti temu pa so vložila tuja poslaništva energičen protest, češ, da so oni takorekoč sami svoja država in jih ameriške federalni zakoni prav nič ne brigajo in jim tudi niso podvrženi. Izkazalo pa se je, da se je na račun teh tujih diplomatov kupčevalo in uvažalo pijačo, in sicer so to delale večinoma osebe, ki so bile pri diplomatih v službi. Zato se je apeliralo na poslaništva, naj svojo pijačo dobro zaklenejo in ključ do nje naj ima samo ena zaupna oseba. Izdal se je tudi ukaz, da se poslanikov ne sme niti najmanje nadlegovati saradi pijač, in tudi njih dovoz, ako se zadostno izkaže, da je "diplomatska pijača", se ne sme ovirati. Suhaški agent, ki bi se proti temu pregrešil, je podvržen zaporu do treh let kot kršilec pogodb z drugimi narodi.
DELAVCEM ZNIŽUJEJO PLAČE, DA LAHKO BOGATINOM ZVIŠUJEJO DIVIDENDE
London, Anglija. — Štiri londonske železniške družbe z veseljem oznanjajo, da se jim je vsled "umnega gospodarjenja" posrečilo napraviti znatno večji dobičke, kakor prejšnje leto. Pri tem so pa tako skrajno nesramni, da se upajo javno povedati, da so dosegli te "prihranke" v največji meri s tem, da so znižali svojim delavcem plače. Ubogim trpinom trgajo od ust, da lahko več pobašejo v svoje polne žepe.
-o-
BRIVCI BODO DOBILI ŠE ENO IME
Indianapolis, Ind. — Mednarodna zveza brivcev, ki je imela v tem mestu svojo konvencijo pretekli teden, je z o-zirom na vedno bolj naraščajoči poset žensk v brivnicah uvidela potrebo, da dobe brivci še drugo ime, ki bo primerno za te ženske obiskovalke. Sklenila je torej, da se njih zveza naprej imenuje "Barbers' and Beauticians' Union"; prvo ime se nanaša na moške obiskovalce, drugo, "lepotičar-ji", pa na ženske. — Po izkazu šteje brivska unija v Zed. državah in Kanadi skupno 52,-000 članov.
-o-
— Tokio, Japonska. — Neki japonski parnik, ki je pred dnevi odplul iz tokajskega zaliva, je zajel na morju silovit vihar in ga potopil. Utonilo je z njim 20 mož posadke in deset potnikov.
VOJAŠKI ZAKON V
JUGOSLAVUl
Izseljenec se mora priglasiti pri jugoslovanskih oblasteh pred dovršenim 25. letom, drugače bo ob povratku v domovino moral služiti tri leta.
Belgrad, Jugoslavija.— Dne
6. sept. je kralj Aleksander podpisal nov zakon o ustroj-stvu vojske in mornarice. Ker se ta zakon tiče tudi nekaterih naših Amerikancev, ga v naslednjem podajamo v glavnih točkah.
Rok službe pri vojski in mornarici ostane isti kot doslej, le za žrakoplovstvo se podaljša na dve leti, ki pa se lahko skrajša na eno leto, ako je vojak pokazal izredne zmožnosti tekom' te dobe.
Od službe v kadru se -opro-ščajo vsi tisti jugoslovanski državljani, ki zaradi dela stalno ali začasno bivajo izven domovine, vendar pod pogojem, da pred svojim 25. letom u-ravnajo svojo vojno obveznost pri jugoslovanskih vojaških ali civilnih predstavnikih v deželah, kjer žive. To velja za tiste, ki bivajo v prekomorskih deželah, kakor tudi za tiste, ki žive v Evropi, razen onih, ki se nahajajo v neposrednem sosedstvu.
Poleg tega lahko tisti, ki to žele, pridejo vsaka tri leta v domovino, kjer bodo služili tri mesece. Ako pa se po preteku teh mesecev ne vrnejo v tujino, bodo morali nadalje služiti polni rok, ki jim po fcakonu pripada, ako še niso stari 32 let. Tisti državljani pa, ki svoje vojaške obveznosti ne uravnajo pri jugoslovanskih predstavnikih v inozemstvu pred dovršenim 25. letom, se bodo smatrali za vojne begunce in bodo morali služiti tri leta. Kdor pa prostovoljno stopi v službo kake tuje države, izgubi jugoslovansko državljanstvo. --o-
NAVDUŠENJE ZA RADIO MU SKORAJ PRINESLO SMRT
Budapest, Ogrska. — Neki J. Muha je bil tako zaverovan v svoj radio, da ga je pustil peti in cviliti dan in noč. Ogrska postava pa zapoveduje, da se sme pustiti radio odprt samo do 10. ure zvečer. Sosed Muha, ki mu radio ni pustil spati, je zahteval, da mora Muha prenehati z godbo. Ker se ta ni u-klonil, se je sosed ujezil, zabodel nevarno Muha z nožem, razbil mu radio in ušel.
-o-
— Haag, Ilollandska. — Na otoku Java, hollandski koloniji, je izbruhnila neznana kuga, katere žrtev je tekom zadnjih dveh mesecev postalo petsto človeških življenj.
-o--
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
ALUMINIJASTI VOZOVI CESTNE ŽELEZNICE.
Mesto Pittsburgh si je omislilo najnovejši tip vozov cestne železnice. Vozovi so izdelani iz samega aluminija in bodo v slučaju kake nezgode veliko bolj varni kakor dosedanji leseni.
HITRA VOŽNJA NI
NEVARNA
Brezbrižen počasni voznik je bolj nevaren, kakor hitri, a pazljivi. — Odpomoč proti nesrečam so predvsem široke ceste.
Chicago, III. — V tukajšnjem mestu ima takozvana Narodna varnostna skupščina svoje letno zborovanje, pri katerem jim gre v prvi vrsti za to, kakor bi se dalo omejiti nezgode, avtomobilske in druge, in jih privesti na najnižjo točko, ki je mogoča. V prvi vrsti razpravljajo glede avtomobilskih nesreč. Podpredsednik neke avtomobilske tvrdke v So. Bend, Ind., P. Hoffman, je v svojem govoru pobijal nazira-nje, da hitri vozniki z avtomobili povzročajo največ nesreč. Hitri voznik, ki vozi 70 milj na uro, a je pri tem pazljiv, ni prav nič nevaren, dočim se moramo bati počasnega brezskrbnega, ki sicer leze samo 20 milj, a ima pri tem svoje misli vse drugod, samo ne pri svojem avtomobilu. Poleg tega pa počasnež tudi zaustavi ves promet za seboj, tako da ga morajo drugi vozniki prehitevati in se s tem podajati v nevarnost zaradi njega. Prepre-čenje nesreč ne leži po Hoff-manovem mnenju v omejevanju hitrosti, ampak v tem, da moramo graditi več cest, in široke ceste, in pa v ostrih zakonih proti nezmožnim voznikom-. — Ljudstvo želi hitrost, in napredovanje v hitrosti zna-či napredovanje v splošnem. Bojevati se moramo proti nepremišljenosti in brezbrižnosti.
LASTNIK NOČNEGA ZABA-VALIŠČA POD VARŠČINO
Detroit, Mich. — Lastnik? nočnega zabavališča, v katerem je nedavno izbruhnil o-genj, ki je zahteval 20 človeških žrtev, Martina Cohn, so takoj po dogodku zaprli z ob-dolžbo morilca. Pretekli ponedeljek je bila razprava proti njemu, v kateri se je njegov zagovornik izrazil, da so Coh-»a zaprli in proti njemu postopajo le zato, da zakrijejo vi-
KR1ZEMJVETA
—	Chicago, 111. — Chicag-ški avijatiki hočejo na vsak način postaviti Chicago na prvo mesto glede vzdržnega letanja. Pred nekaj tedni je vstrajal aeroplan "We Wili" trinajst dni v zraku. Manjkalo mu je pet dni in pol, da ni posekal najvišjega rekorda. Zdaj pd isto letalo zopet kroži po zraku, z drugima dvema pilotoma, ki ne marata izdati svojega imena, ki pa sta trdno odločena, da dosežeta rekord.
—	Koblenz, Nemčija. — Spomin na pretekle vojne čase se je obudil prebivalcem tukajšnjega mesta, ko je francosko vojaštvo, ki namerava v kratkem oditi od tu, pognalo v zrak zunaj mesta ležeče muni-cijsko skladišče.
—	Friedrichshafen, Nemčija. — V teku so priprave za pomladni polet zrakoplova "Zeppelina", ki ga namerava izvršiti v aprilu, in sicer preko severnega tečaja. Določeno je, da bo vozil seboj 35 oseb posadke in ravno toliko število znanstvenih raziskovalcev.
—	Washington, D. C. — V najkrajšem času prispe semkaj' angleški min. predsednik, Mac-Donald. Radio kompanije so' ukrenile vse potrebno, da bodo njegov dohod in pozdravne nagovore v Washingtonu lahko slišali poslušalci širom1 Unije.
VIHAR
POTUJE
_DALJE
Na svoji moči je orkan znatno izgubil in ne povzroča več posebne škode prizadetim krajem. — Upanje, da se bo zopet razblinil na oceanu. —-o —
Pensacola, Florida. — Orkan, ki divja zdaj že skoraj teden dni, jemlje zelo zavito pot. Z Bahamskim otokov, kjer je povzročil velikansko škodo, je odvihral proti zapa-du in zadel južni konec Floride ; tu pa se je obrnil proti se-verozapadu in vzel smer proti ustju reke Mississippi. V torek zjutraj je zadel mesto Thomas-ville, Georgia, in se nato obrnil proti vzhodu. Ako bo obdržal to smer, bo zopet izginil v Atlantskem oceanu, od koder je izšel. Na svoji sili je znatno izgubil, in ne povzroča prizadetim1 krajem več posebne škode. Pač pa je potrgal vse telefonske in telegrafske žice, tako da je s temi kraji vsaka zveza nemogoča. Spremljajo ga povsod strahoviti nalivi in ulice mnogih mest so popolnoma pod vodo.
t
Iz Jugoslavife«
AMERIŠKI KAPITALISTI SE INTERESIRAJO ZA EKS-PLOATACIJO ŽELEZNEGA RUDNIKA V JUGOSLAVIJI. — RAZNE NEZGODE IN RAZNOTERE DRUGE VESTI ŠIROM DOMOVINE.
Amerikanci za rudarsko industrijo v Bosni.
Sarajevo, 12. sept. — Tu se mudi komisija ameriških inže-njerjev, odposlancev neke ameriške finančne družbe, ki se zanima za eksploatacijo državnega železnega rudnika v Lu-biji. Rudnik je sedaj samo deloma v obratu. Inženjerji so pregledali ves teren in so imeli danes konferenco na rudarskem poglavarstvu v Sarajevu, kjer so razpravljali o možnosti ustanovitve eksploatacijske družbe, v kateri bi sodelovala tudi država. Družba bo sedaj stavila tozadevni predlog ministrstvu za šume in rude. Po mnenju ameriških inženjerjev je rudnik v Lubiji zelo izdaten in bi se eksploatacija zelo izplačala. Železna ruda iz tega rudnika slavi kot najboljša ruda na svetu in presega po količini čiste rude najboljše švedske rudnike. Med svetovno vojno je začela tudnik eksploati-rati avstrijska vojna uprava, ki je zaposlovala takrat poleg domačinov še nad 3000 ruskih ujetnikov. Po prevratu je bila eksploatacija skoraj docela o-puščena in se je uprava rudnika omejila zgolj na vzdrževanje naprav. Američani nameravajo poleg rudnikov zgraditi tudi velike moderne plavže ter bi zaposlili okrog 10,000 ljudi.
tako končal svoje ljenje.
bridko živ-
DRŽAVA ILLINOIS IZDALA NOV ZAKON GLEDE OTROŠKEGA DELA
Springfield, 111. — Novi illx-noiski zakon za zaščito otrok pravi pred vsem-, da otroci med sedmim in šestnajstim letom spadajo v šolo in se jih ne sme zaposlovati. Vendar pa se o-trokom med 14. in 15. letom sme dati delo, toda le, ako so izvršili 8 razredov ljudske šole. Otrokom pod 14. letom pa se sploh ne sme izdati dovoljenja za delo. Izvzeta je le doba počitnic.
soke mestne uradnike, na katerih leži krivda v prvi vrsti vsled nemarnosti, ker niso zadostno nadzirali javnih poslopij v mestu, so-li varna ali ne. — Cohn je bil izpuščen na svobodo proti varščini 100 tisoč dolarjev.
GODBA NA ORGLE ZA VSAKO NARODNOST
Ker so ameriški rekordi z godbo na orgle postali tako priljubljeni, je izprevidela Columbia Phon. Co., da bi tudi tuje narodnosti rade dobile to godbo na svoje rekorde, in je zato izdala dva mednarodna komada "La Golondrina" in "Estrcllita", katera je igral Senor E. Valasco, slavni organist v Naw Yorku. Štev. rekorda je 12115 F, in na njem je res fina godba na orgle, ki bo napravila na vsakogar mogočen vtis s svojo lepoto in čistimi glasovi.
— Praga, Čehoslovaška. Nepoboljšljiv je bil neki žepni tat, ki se je nedavno moral zagovarjati pred sodiščem zaradi tatvine. Med razpravo je sodnik opazil, da mu je izginila denarnica. Našli so jo pri j obtožencu, ki jo je, kakor se je izrazil, nevede izmaknil.
Bridkega življenja bridek konec.
Litija, 13. sept. — Daleč naokoli je bil poznan majhen, ši-rokopleč, s srebrno verižico o-krog trebuha ,vojni invalid in kmečki delavec 531etni Tomaž Sončar. Pristojen je bil v občino Kresnice, držal se je pri večjih kmetskih posestnikih, kjer je trezen imenitno vršil vsa kmečka dela, posebno pa se je izkazal kot priznan kosec. Toda, žal, vse življenje je pil in zapil vse, nazadnje še svoje življenje. V ponedeljek, 9. septembra pod večer se je oglasil v trgovini Benčič v Jevnici, kjer je spil dva deci špiritovega žganja. Bil je že okajen ter je tak odšel nato na Brod, da bi se prepeljal v Senožeti, kamor bi moral iti k nekemu kmetu delat.
Od tega večera ga ni bilo več videti in tudi nikdo ga ni pogrešal, ker ni imel nikjer stalnega doma, ampak se je potikal po okoliških občinah. V sredo, 11. septembra, pa je zagledal železniški delavec Volbenk nasproti čuvajnici v Jevnici v Savi naplavljeno moško truplo. V utopljencu je spoznal občinski svetovalec F. Bokal nesrečnega Tomaža, ki ga je dal prepeljati na pokopališče v Kresnicah. Tu je bil pokopan. Sončar je skoro gotovo pri Savi v pijanosti iskal poti na brod ter pri tem zdrknil v vodo. Ker je pa Sava na tistem mestu precej visoka in deroča, ga je zagrabil val in ga potegnil v sredino, kjer je utonil ter
Letina v Beli Krajini.
Metlika, 11. sept. — Sadje je letos zelo lepo obrodilo in bo prineslo precej dohodkov našim gospodarjem, kar bo zelo prav prišlo, ko niso mogli skoro nobene stvari unovčiti še letos. Gospodarska kriza se bo morda v par mesecih malo spremenila, kar je že skrajno potreba pri naših gospodarjih.
Vinogradi zelo lepo kažejo, kar se tiče kvalitete. Redki so sicer grozdi, deloma uničeni po mrazu, deloma po toči, a kar jih je ostalo, je zelo lepo doslej, kar bo že še naprej, ako nam dragi Bog očuva to božjo kapljico. Vse je odvisno od lepe jeseni. Ako bo tako lepo kot doslej, bo vinski pridelek prvovrsten, ker je grozdje zdravo in zelo sočno.
Krompir je letos prav lep, a ne ves. Domači ni tako dober in že sedaj gnije, ko ga kopljejo iz zemlje, kaj bo šele, ko bo vkleten. Pač pa je zelo dober nemški krompir, katerega je pribavila spomladi Gospodarska zveza. Malo bolj kritično je s semenom iz Poljske. Menda je ta krompir okužen z nekako plesnobo, ki je nevarna za vso krompirjevo posetev. -o-
Dobra letina koruze v Dalmaciji.
Te dni se vrši v Dalmaciji žetev koruze, ki je obrodila tam tako dobro, kot se tega ljudje že davno ne spominjajo. Seveda so tudi kraji, kjer bo žetev slaba, v splošnem pa bo prav dobra in se z lansko ne da niti primerjati. Tako bo koruze v benkovškem okraju dovolj tudi za izvoz. Dočim je žetev dala lani v splitski oblasti 520 vagonov koruze, je bo letos okrog 5000 vagonov, kar pome-•nja desetkrat boljšo žetev od lanske.
Dobra letina sliv v Bosni in
Hrvatski.
V	Bosni je letos sliva nenavadno dobro obrodila. Pa tudi iz Hrvatske poročajo o dobri letini. Samo v okolici postaje Blinski kot je obrodila sliva tako dobro, da je ima ljudstvo pripravljene za izvoz nad 300 vagonov v svežem stanju. Kakovost slive je prvorazredna, povpraševanje za slive pa prav slabo.
-o-
Nova elektrarna blizu Splita.
Tovarna sufida in cianami-da "La Dalmacienne" je pričela z zgradbo nove električne centrale v Kraljevcu na slapu reke Gubavice blizu Splita. Dela so se že pričela in je do-sedaj zaposlenih nad 35 delavcev.
-o-
Umrljivost v Celju.
V	mesecu avgustu je umrlo v Celju 22 oseb, od teh 2 v mestu in 20 v celjski javni bolnišnici.
t 'AMERIKANSKI SUOVENEC
i Peri in najstarejši slovenski list ▼ Ameriki.
Ustanovljen leU 1*91.
' Izhaja vsak dan razun nedelj, tton-
Beljkov in dnevov po praznikih.
_	*JK-
Izdaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in oprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. , Telefoni CANAL 009« _
Naročnina J
Za celo leto Za pol leta
_$5.00
_2.50
Ža Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto--$6 00
Za pol leta---------3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891.
T*sued daily, except Sunday. Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year------
For half a year
._$5.00 ...._ 2.50 Chicago, Canada and Europe:
For one year_________$6.00
For half a year ____________.,___3.00
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, Ho kedaj imata list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker t torn veliko pomagata listu.__
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-hiStvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide Ust.—Za zadnjo številko v tednu Se čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov tiredništvo ne vrača.	___
Entered as second class matter November 10, 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___
jo v miru jesti svoj kruh.
En element je po vsem Balkanu raztresen, in od te strani prihaja balkanski nemir, in to je židovski element. Žid je bil na zunaj vedno Nemec. V vseh večjih krajih na Balkanu ima Žid pri svoji naravni prebrisanosti zelo močne pozicije. Ko bi bilo Nemcem oziroma Avstrijcem uspelo, da bi se bili porinili proti vzhodu na ves Balkan, bi bila Židu cvetela pšenica. Ker se je pa nemštvu zastavila pot, se je udarilo s tem tudi balkansko židovstvo, in udaril ga je Srb, ker poleg trdega Srba Zid ne uspeva. Zato zdaj židovstvo kriči nad nemiri na Balkanu in pripoveduje vsemu svetu, da mu iz Balkana preti pogin.
Iz Berlina je društvo "Freier Balkan" razposlalo lepake :ia časopise, kjer v prav židovski fantaziji govori o nevarnosti za vso omiko radi Balkana. V nemški skupini društva je 28 članov, od prvega do zadnjega sami — Balkanci, namreč pristni Abrahamovi sinovi, sami Židi. Rusija jim je pri srcu, se razume, monarhije in diktature in fašistične vlade in imperialistične pa so jim silno na poti, ne morda radi zgrešenega vladnega sistema, temveč, ker te vlade ne pripustijo, da bi prišlo do kake "balkanske federacije", kjer bi Žid igral prvo vlogo. Prav tu je pes pokopan.
J. M. Trunk:
Zmede na Balkanu
»* _
Res je bil pričetek svetovne vojne na Balkanu, in morda po bile razmere na Balkanu nekako povod, da je prišlo do svetovne vojne. Veliko vprašanje pa je, če so res odnosa ji na Balkanu dovedli do vojne, v tem slučaju odnošaji v Srbiji. Al: ni silila Avstrija na Balkan, in Nemčija z njo proti vzhodu? Dogodek v Sarajevu je bil morda povod za vojno, vzrok pa je bil vse kje drugje.
Od neke strani se naprej in naprej pokazava na sedanje balkanske razmere, in svetu se hoče dopovedati, da se morajo politične razmere takoj temeljito izpremeniti, drugače bo na Balkanu v kratkem nastal požar, ki bo v svojem uničevanju daleč prekosil grozote zadnje svetovne vojne. Izpremeniti se mora v Rumuniji, dalje v Bolgariji in Grčiji, in v prvi vrsti, tako se javlja v svet, do korenite izpremembe mora priti v Jugoslaviji. Dalje mora pa segati to izpremenjenje tudi še na ostalo Evropo, pri čemur bi bila izvzeta kvečemu le sedanja Rusija.
Razume se, da se za izpremembo tudi namigava in vsiljuje nova oblika na Balkanu, in ta bi bila: osvobojenje vseh balkanskih narodov in združitev teh narodov v svobodno federacijo. Vse na Balkanu bi bilo v svobodi in prav vsaka nevarnost, da tam zdaj pa zdaj vzplamti, bi bila odstranjena, s tem bi bila odstranjena in izločena tudi nevarnost, da pride po Balkanu in iz Balkana do še bolj strahovite svetovne vojne.
Ozrimo se malo naokoli. Politične razmere na Balkanu res niso ravno uzorne, niti ne zadovoljive, a so take, kakršne v danih razmerah morejo biti. Celo drugače dobra stvar ce da izboljšati, in ni dvoma, da so razmere na Balkanu potrebne izboljšanja.
Predrugačile se pa politične razmere ne bodo tako kmalu, kakor vse kaže, in bo neki nemir trajal dalje. Ali je v tem nemiru nevarnost za kako večjo vojno? Dvomim, ako ostane na Balkanu bistveno tako, kakor je zdaj.
Na Balkanu samem bo težko prišlo do večjih spopadov, dokler ostane tam Jugoslavija v sedanji premoči. Spopad bi bil mogoč od strani izven Balkana, toraj od kake imperialistične ali fašistične sile. Tako je bilo v zadnji vojni. Ta sila bi bila edinole Italija. Avstrije ni več, Nemčija je prepamet-na, Francija ne bo počela vojne, najmanj kramarska Britanija, Rusija bi morda rada, pa ne more, toraj ostane le Italija, in od te strani se dela najbolj, da Balkan ne pride do miru. Ampak tudi Italija je močna le v intrigi, vojaško si bo pa pomislila nastopiti, ker Jugoslavija bi bila trd oreh, in Nemčija bi bila Italiji takoj na vratu. Sicer je v politiki vse mogoče, a vse izgleda, da neposredno ne preti noben spopad radi razmer na Balkanu.
Stvar izgleda, da se sicer pokazuje na nevarnost spopada na Balkanu samem in se neumorno in prav sistematično tudi dela nemir, a pri vsem tem se pa očividno naravnost želi, da bi prišlo do večjega konflikta, ker bi tem krogom na Balkanu utegnilo uspeti.
Kdo so ti krogi? Ali so res kaki pristni Macedonci, ki delajo nemire, hočejo baje svojo Macedonijo? Ali morda Ku-covalahi? Cincari? Kačaki? Albanci? Kolikor ti elementi niso naravnost roparski, toraj ne morejo v miru živeti, jim bo malo za kako politično svobodo, saj ne bodo dosti o nji razumeli, in če se jih namenoma ne hujska, bodo veseli, da more-
mizi in dobro živijo, piške co skoro na dnevnem redu, ker jih imajo doma. Sveži zrak in zdravo življenje v naravi jih dela čile in zdrave, dasi se najdejo tudi slučaji težkih bolezni med njimi. Mr. Joseph Smrekar je bil pretečeni teden operiran za rakom na črevesu v katoliški bolnišnici v Cadillac. Ni mi znano, ali je izven nevarnosti ali je podlegel, kajti njegovo stanje je bilo zelo kritično. Upamo na dobro. Mr. Smrekar je vzor katoliškega moža in naročnik našega lista.
Veselilo nas bo, če se kateri izmed farmarjev oglasi v A.S-s kakim dopisom, ker imajo iz tako živahnega življenja gotovo poročati vedno dovolj zanimivih novic. Živeli michigan-ski farmarji!
.... ek.
pogodba, da se bo delala no-'že spet doli v dolini nekje. V
BANOVEC POJE V NEDELJO V CHICAGI.
Chicago, 111.
Prihodnjo nedeljo dne 6.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH ROJAKOV V MICHIGANU.
Cadillac, Mich.
Ko sem se mudila v prijaznem mestecu Cadillac, Mich., na oddihu pri znancih Rodeje-vih, sem imela priliko obiskati kakih 18 milj oddaljeno slovensko farmarsko naselbino, Harrietta, Mich. Kakih 25 slovenskih družin je naseljenih v tem kraju, nekateri so tu že nad 15 let. Med njimi je eden izmed pionirjev, Mr. Eržen, ki se je pred 17 leti priselil v ta kraj iz Rock Springs, Wyo. — Prijazna in vesela Mrs. Eržen mi je pripovedovala, kako so kopali "stumpe" (korenine (dreves), da so sčistili zemljo, ki je sedaj lepo obdelana. Začetek je bil težak, sedaj pa imajo Erženovi lepo urejeno farmo kakih 175 akrov, prijazen dom, lepo število goveje živine, konje, auto, in nad 500 kokoši. Pridno prodajajo smetano, jajca in razne poljske pridelke, med katerimi je krompir glavni pridelek. Lo žal,, da jim je letos suša naredila precej škode.
Eden izmed veljakov med farmarji je Frank Zakrajšek, ki poseduje nad 200 akrov zemlje in je bil prvi med Har-rietčani, ki se je začel pečati s' kokošjerejo v večjem obsegu. Sedaj ima 'okrog 1500 kokoši in dobi v sezoni samo za jajca okrog $100.00 na teden. Pri delu mu pridno pomagajo sinovi, čili in zdravi, pravi slovenski korenjaki. Med temi se zlasti Tony posebno zanima za kokošjerejo. Študiral je perot-ninarstvo v agrikulturnem kolegiju in pravil mi je, da se na merava posvetiti temu delu ter začeti veliko kokošarno v bližini kakega večjega mesta. Obenem želi zainteresirati slovenske farmarje sirom Amerike, da se bodo tudi drugi po-prijeli te dobičkanosne reje. V ta namen namerava izdati
gala praktične nasvete o ameriški kokošjereji. To bo gotovo nekaj nad vse 'koristnega za naše farmarje, in upamo in želimo, da bo mladi ambiciozni slovenski Amerikanec svoje; načrte tudi izvedel.
Mr. Anton Keržič je tudi-eden izmed harrietskih fai-marjev, ki si je ustvaril lep dom in posestvo, kateremu gospodari S svojim sinom in hčerjo. Žena mu je pred leti umrla. Potem so Smrekarjevi, O-kornovi, Paštotnikovi, Habja-novi, Wolfovi in drugi.
Pri svojem kmetovalskem delu pa naši farmarji ne pozabijo na izobrazbo. Mr. Eržen je izšolal svojo hčer Julijo za učiteljico, ki poučuje v publič-ni šoli v Boon, nekaj milj od doma. Mr. Keržič in Mr. Zakrajšek pošiljata svoje hčere v višje šole v Cadillac, dva Smrekar jeva sinova se. učita električnega inženirstva, Steve se je moral začasno vrniti domov, da pomaga očetu pri gospodarstvu. Povedalo se mi je, da je iz tako male naselbine okrog 30 fantov in deklet v raznih šolah. Lansko leto so si ustanovili lastno godbo, po hišah sem videla razne godbene inštrumente, tudi piano in radio.
Pa tudi organizirani so. Imajo svoj slovenski farmar-ski klub, ki skrbi za bolniško in smrtninsko podporo članov, prireja sestanke in zabave. Imela sem priliko prisostvovati pikniku, katerega so priredili v neki zapuščeni farmarski hiši prav po kranjski šegi. Le glede cerkve so nekoliko zapuščeni. Vsako drugo nedeljo pride duhovnik iz Cadillac, da jim bere mašo. Protestantje so v tem agilnejši. Ni mi znano, koliko jih je, toda imajo svojo cerkev v vasi Harrietta, pri tem ko je katoličani nimajo.
V splošnem so Harrietčani prijazni in postrežljivi, takoj
oktobra 1929. Ob 3 uri popoldne bo koncert v Pilsen Sokol dvorani na South Ashland in 18. cesti. G. Banovec je izbo-ren pevec. Z velikim uspehom je absolviral koncerte v Sheboygan, Milwaukee, Wauke-gan in Chicago pride na vrsto prihodnjo nedeljo. Program njegovega koncerta je kakor sledi:
1.	Pavčič: Tiha luna jasno,si-je.
2.	GerbiČ: Pojdem na prejo.
3.	Adamič: Nocoj je pa lep večer.
4.	Mašek: Dete zatisni pre-mile oči.
5.	Dr. Kozina: Metuljček.
6.	Puccini: Arija Cavarados-sija iz opere "Tosca".
7.	Flotow: Arija Lyonolla iz opere "Marta".
8.	Verdi: Arija Vojvode iz opere "Rigoletto".
ODMOR:
9.	Banovec: Sem fantič iz zelenega Štajerja.
10.	Ravnik: Gor čez jezero.
11.	Banovec: Je prav luštno poleti.
12.	Kuba: Oj jesenske duge noči.
13.	Kuba: Knoflicu vzela bum.
14.	Kuba: Jedno momče cr-nog oka.
15.	Kuba: Brate, sto si tužan.
16.	Pavčič: Ko so fantje proti vasi šli.
17.	Pavčič: Pa moje ženke glas.
18.	Banovec: Pod okence pridem.
19.	Pavčič: Potrkan ples.
20.	Pavčič: Lahko noč.
Na klavirju spremlja pevca Fr. Kubina, priznan pianist.
J.
va železniška postaja, ki bo stala poldrug miljon. Za razširjenje železniških tirov se že pridno dela. Dve velike lopate že kopljejo in pridno mečeti zemljo iz svojega žrela. Kakor kaže bo mesto Elkhart še prav lepo napredovalo, da postane čez nekaj let lepo in lično mesto.
Tudi po naših vinogradih, ki so tu v bližini že trgajo grozdje. Naš sosed Prijatelj že pridno obira svoje grozdje, katerega je na svoji zemlji pridelal, precej ton.
Ker sem bila za par tednov odsotna od doma, naj nekoliko popišem moje potovanje po Minnesoti z Miss Mubi iz Chi-cage. Dogovorile sva se, da bi šle tja gori v Minnesoto pogledat in še ena družina iz Pull-mana, 111. In res, kakor rečeno tako storjeno, dne 12. avgusta zgodaj zjutraj se odpravimo na daljno pot v Minnesoto. Malo me je zaskrbelo, ko sem se usedla v avto in poleg mene pa moja sopotnica Mrs. Mubi. Ali Te kaj skrbi me vpraša. Mal me ja, ji odgovorim.
Odpeljali smo se proti severu tja po Milwaukee road, da smo čimpreje prišli ven iz velemesta Chicage. Zelo hitro smo jo pobirali. Lizi je nas vlekla po 50 do 55 milj na liro. Dobro sem si mislila, če bomo pa tako leteli, bomo pa .še danes tam. Začela sem si misliti na tiho. Kaj bo, če se kaj pripeti pri avto in kmalu po teh mislih začne moj avto počasi zaostajat. Kaj je to za e-na pokora, pravi moja sopotnica. Nič ni hudega ji rečem. Le potolaži se. Ustavim in pogledam in vidim, da se vsi "spar-ki*' ne vžigajo. Hitro jih vzamem iz mašine, jih izčistim in zopet nazaj d enem. In zopet jc gladko šlo, kakor po mizi. Prvi dan smo prevozili 400 milj, Dobro sem rekla. Daleč smo že, a še bo treba voziti. Prvo noč smo spali v mestu Eu Claires, Wise., prijazno^ mestece. Bila sem precej utrujena prvi dan, ko se nekoliko okrepčamo in psnažimo in denemo svoj avto tudi počivat, smo tudi mi kmalu legli k počitku. Kedaj gremo zjutraj sem vprašala Lojzeta. Ob 6. uri, pravi. Dobro čimprej tembolje.
slovensko knjigo, ki bo obse- ponudijo pijačo in povabijo k
NEKAJ O ELKHARTU IN IZLETU V MINNESOTO.
Elkhart, Minn.
Precej časa je že minulo, odkar ni bilo poročila od nas. Novic je sicer vedno kaj, a poročati jih noče nihče. Da naše mesto očividno napreduje se vidi zdaj, ko je že podpisana
Bila sem drugi dan prva na nogah, že ob 5 uri. Drugi so vstali še le ob 6. uri. Drugi dan je deževalo zunaj. Držali smo se bolj leno in se nam ni mudilo naprej. Šli smo k zaj-terku in potem, da se odpravimo zopet na pot. Z Lojzetom greva po svoje mašine ter da jih pripraviva za daljno pot. Do 9 je bilo vse pripravljeno in smo šli. Pomalo je še vedno rosilo, tako da ni bila nič kaj prijetna vožnja. Polagoma se je razsvetlilo in precej hitro smo drčali naprej gori proti Duluthu. Pot se je vila semin-tja, gori in doli smo jo zavijali, tako, da našega Lojzeta nisem nič videla. Šele, ko prisopiham na hrib, ga vidim, da je
Duluth smo dospeli nekako ob 2, uri popo.ldan dne 13. avgusta, srečno brez vsake sitnosti, le Lojze je moral zamenjati e-no kolo malo pred Duluthom.
V Duluthu smo se malo po-krepčali in odtam odrinili naprej na Eveleth, ko sem tako gledala visoki Duluth in njegovo pot sem nehote mislila, kaj bo zdaj moj avto rekel, najbrže še ni vozil tako visoko. Malo se mi je tresla noga in moja sopotnica je tako nestrpno sedela. Enkrat sem mislila, da mi uide, ko zagleda pred seboj strmi hrib. Pravi: Mary saj ne boš gor prišla. Pa je vlekla Lizi sicer počasi, a vendar smo prišli na vrh. Odtu smo imeli še 62 milj do Eve-letha. Ko smo dospeli na Eveleth smo se ustavili naj prvo pri družini Valentin Osolnik, kamor sem bila jaz namenjena. Drugi so pa šli prenočevat v Eveleth hotel. Drugi dan smo se odpeljali naprej na Ely. Po 2 urah smo bili že tam. Ustavili smo se pri družini Jane. Tukaj smo se podali ribarit h jezeru. Pot do tja je bila jako slaba, klanci in strmine, da nas je kar skrbelo. Enkrat sem se pred enim klancom že ustavila, ali kaj, nazaj nisem mogla, pa sem morala pot navzdol nadaljevati, ki je šlo, kakor v Chicagi v Riverview parku na "Jack Rabbits," kjer te vleče v navkreber pa zopet pada po strmem navzdol, da ne veš kje si. Prestali smo vendar srečno in nato smo šli na ribolov. Morali smo se prepeljati še s čolni. Daleč so nas dvakrat prepeljali na kraj, kjer smo imeli taboriti ali kempati. Dolgo sem čakala, da se je čoln vrnil a po malo bolj kot pol ure času je prišel nazaj po mene in vše mene odvedel tja. Sebo.^ smo vzeli mnogo živeža, zato so brž začeli pripravljati za večerjo. Meni se ni ljubilo nič jest, le gledala sem. Tudi spala nisem- dobro, zdel se mi je vse hekam divji duh. Zato sem drugi dan pobrala svoja šila in kopita in sem se 3 čolnom prepeljala nazaj h mojemu avtomobilu in se odpeljala nazaj na Eveleth. Lojze in družina pa je ostala skoro teden dni tamkaj. Ribolov je bil zelo dober in Lojze je nalovil veliko rib, katere je poslal nazaj v Chicago. Jaz pa sem ušla nazaj na Eveleth h mojim znancem. Tam sem bila vesela med veselimi. Mnogo zabave sem u-žila vsepovsod. Obvozila sem veliko po Rangu vsepovsod po Virginiji, Gilbert, Biwabik, MacKinley in drugih krajev. Na Gilbert sem obiskala Mrs.
Preglet, zastopnico in še bi jo bila rada, pa mi ni čas dopuščal. Dobra žen h je. Mnogo bolezni in težkih operacij je že prestala, a kljub temu še vedno vesela in jako prijazna z vsakim človekom.
Ta čas sem bila vtaborjeim pri Mr. Osolnik na Eveleth. Jako postrežena sem bila, ka-
(Dalje na 5. strani.)
G. Kifeljc.
KAKO SEM BIL
VOJNO
IZVEDENEC ZA SODIŠČE
Kakih štirinajst let bo mend-da od tedaj. Naš uradni sluga Piskernigg je stopil pred mojo pisalno mizo, se sklonil preko kupov knjig in Časopisov, ki so se grmadili na nji, in izjecljal v svoji zategli ko-roščini:
"Gospod doktor! Gospod dvorni svetnik G. Vas prosi k sebi."
Njegov vedno veseli obraz je bil nekam čudno resen, njegove sicer žive in jasne oči so nemirno iskale opore kje vzadi za mojim hrbtom.
Meni samemu so se takoj razlezli mravljinci po vsem telesu. Kako tufii ne? Že mesece sem kot politični osumljenec visel med nebom in zem-
ljo, imel opravka s policijo, sodnijo in c. kr. namestništvom kjer so preiskovali mojo preteklost in sedanjost, pa niso mogli prav dognati, za kaj sem zrel, ali za internacijo, ali za zapor ali pa naravnost za vislice. Vkljub disciplinarni preiskavi, lti.se je vršla zoper mene, so me črez mesece zopet pozvali v službo, da sem o-pravljal delo tovarišev, ki so bili na vojski. In zdaj naj stopim pred moža, ki je po vsem učenem svetu znani ustanovitelj nove vede, "kriminalisti-ke," pisec znanega "Priročnika za preiskovalne sodnike", ki je doživel že bogve koliko izdaj v raznih jezikih — ali sem res tako zanimiv in zago-
jneten "kriminalen" tip, da me i mora dobiti še ta največji strokovnjak v roke?
Vsako oklevanje bi bilo ne le znak slabe vesti, ampak tudi nevljudnosti; zato se odpravim takoj k njemu; ker stolu je s svojim institutom v isti zgradbi — samo pod zemljo, kakor vsaka nova vera in veda — mi niti klobuka ni treba iskati.
Ko .stopim pred njega, sem (takoj pomirjen: "kriminalista" s tako dobrotnim licem se tudi največjemu hudodelcu ni treba bati! —
"Gospod doktor! Rekli so mi, da bi nam Vi mogoče lahko pomagali."
"Prav rad, če le morem."
"Kaj je to?"
Na mizo položi pred mene "zalepko" — mlajši rod niti ne ve, kaj to prav za prav je. recimo torej pismo, ki je samo ovitek, na katerega se je pi-
salo, — in preprosto dopisnico, namenjeno za vojno pošto. O-boje je na gosto popihano z nekimi čudnimu kavkami, iz naslova se da za silo razbrati,, da je pismo namenjeno nekam v Karpate.
"No, kaj je to?"
"To bo menda cirilica."
"To so tudi že drugi rekli, ampak to je bila tudi vsa njihove modrost."
"Gospod dvomi svetnik, kaj je pravzaprav s tem?"
"Poslušajte! Vojna cenzura je med pismi, ki so jih oddali vojaki na fronti, našla tudi to pismo. Ker ga pri cenzuri niso mogli prebrati in ker pisec ni nikjer podpisan, je bilo pismo kajpada na vso moč sumljivo. Zato so najprej poiskali naslovljenca in z njegovo pomočjo dognali pisca, ki so ga seveda takoj zaprli. Pismo je medtem romalo od vojnega sodišča do vojnega sodišča, ve-
dno v višje inštance, njegove vsebine pa le nikjer niso mogli dognati. Iz te zadrege jim naj sedaj pomaga naš inštitut, toda tudi za nas je to pismo pretrd oreh. Poglejte, ali morete Vi kaj!"
"Če bo kaj mogoče, bo šlo, le počasi. Na prvi pogled ne. vidim nič. Ali smem te papirje vzeti s seboj na dom?"
"Lahko. Ampak, gospod doktor: mož je že mesece in mesece zaprt, sam ne ve, zakaj, glejte ..."
"Razumem, gospod dvorni 'svetnik. Potrudil se bom, in če bo le kaj mogoče, bom gledal, da bom opravil hitro." —
Ka zaprem vrata za seboj, sem v prvem trenutku ves slaboten od samega neizmernega veselja. Tak dokaz zaupanja je bil v onih časih tako dragocen, da se niti popisati ne da. Ko pa sem zopet sedel pri svoji pisalni mizi in položil o-
ba zagonetna papirja pred sebe, me je na mah obšla zavest strahu in prave groze. Če se za temi zagonetnimi kljukami skriva res kaj nevarnega, in če jaz to doženem, je pisec s tem zapisan smrti! Ali hočeš biti kriv smrti bližnjega? se oglasi v meni neki glas. Glej! Samo pero boš pomočil in par vrst napisal, oni tam pa bo že s tem obsojen na smrt. Vojaški sodniki bodo samo rekli: "Ker je po strokovhem mnenju kriminalističnega instituta v Gr. pisec tega pisanja zagrešil čin veleizdaje . . ." in tako naprej, pa si bodo že oddahnili, ker so se znebili nadležnega slučaja in nerodnega akta. Pravi krivec pa boš samo in e-dino ti! Vse moje misli iščejo iskrice v tej temi, ukreše jo nazadnje čisto navadna človeška radovednost: poglejmo, kaj je na stvari, in poskusimo, saj mogoče vse skupaj nič ni.
Popoldne se iztegnem na di-vanu in vzamem uganko zopet predse. Oči blodijo po teh čudnih kljukah, ki slede druga drugi nepretrgano od leve proti desni; zdi se, da je pisec silno štedil s papirjem, ker ni nikjer nobene vejice ne pike ne kakega ločila sploh. Menda je to res cirilica, samo čudno krevljasta je! Počasi se iz te goščave izločijo skupine črk, ki jih je mogoče razbrati, saj pomaga ključek, skovan iz dejstva, da je pismo naslovljeno v Karpate, in iz slutnje, da je pisava cirilica: torej je je-no, maloruščina. Res gre: iz zik, v katerem je pismo spisa-posameznih črk se sestavljajo že cele besede, šlo bo!
(Dalje jutri.)
-o-
"Amerikanski Slovenec" je največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski list v A-nieriki. Naročajte ga!
četrtek, 3. Oktobra 1929.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3".
MEDNARODNA REKLAMNA RAZSTAVA V BERLINU
Meseca avgusta letos vršila se je v Berlinu, v prestolnici Nemške Republike, mednarodna reklamna razstava. Te razstave so se udeležila zastopstva vseh veletrgovin in vele-podjetij po svetu. Zlasti je bila močno zastopana na tej razstavi Amerika.
Na razstavi so se vršila dnevna zborovanja, na katerih se je razmotrivalo pomen in važnost današnje reklame. — Značilni so bili govori na teh zborovanjih. Zastopniki vele-podjetij, ki potrošijo milijone letno za oglaševanje v tisku, so soglasno izjavljali in priznavali, da je glavna sila, ki drži po koncu sloves njihovih izdelkov in slavo njihovega blaga, reklama v tisku. Bili so tu ljudje, ki so hvaležni tisku za svoje uspehe v obrti in trgovini.
Na tej razstavi, katero na-zivljajo tudi svetovni kongres strokovnjakov za reklamo, je bil glavni namen poučiti in dokazati svetu, da je poštena reklama ali oglaševanje tista sila in moč, ki pospešuje gospodarski napredek na svetu. Dalje, da ni dovolj, ako zna človek ustvarjati in producirati gospodarske dobrine, marveč, da je treba znati tudi pridobiti za svoj produkt, za svoje blago kupca, torej enega, za katerega se vse blago ustvarja, ki mu je blago namenjeno v uporabo. Kongres pa je dokazal tudi to, da je umetnost reklame prav tako vredna truda in pohvale, kakor umetnost u-stvarjanja, kajti samo tam, kjer se produktivnost in reklama združita, kjer gresta vzporedno, je zagotovljen razvoj in napredek tako posameznega podjetnika, trgovca ali >-brtnika, kakor napredek celokupnega narodnega gospodarstva m s tem blagostanje naroda in države.
Dočim je pri drugih velikih narodih dosegla reklama že tako visoko stopnjo, da tvori ne le posebno gospodarsko panogo, marveč naravnost znanost, se pri nas med Slovenci prav malo upošteva važnost reklame.
Slovenci v Ameriki smo se že marsikaj naučili od drugih večjih narodov. Kar se tiče poznanja reklame smo pa še daleč za njimi. Amerikanski trgovci imajo veliko zaupanja v reklamo. Mi druge narode v marsičem radi kopiramo, kar se tiče splošnega napredka. V trgovini pri oglaševanju jih doslej še nismo mnogo in zato je tudi velika razlika med pravimi amerikanskimi trgovci in nekaterimi tujezemskimi trgovci. Gotovo ste že videli kakega amerikanske trgovca, ki je morda začel z malim, kakor kak naš trgovec, pa kako hitro je rastel in ni vzelo dolgo, ko se je razvila njegova trgovina v veletrgovino. Pa imate priliko videti po naših naselbinah nekatere naše trgovce, ki so že veliko let v trgovini, pa so vedno na enem in istem mestu. Porečete: ja, Amerikanci znajo. Res je, to je tista skrivnost, znati je treba, pa gre. Zato pa je naša dolžnost, da se učimo od onih. ki znajo. Da vedno pazimo, kako se gibljejo in ravnajo drugi in potem sami skušamo iti v istem duhu, če je to koristno in uspešno za druge, bo sigurno tudi za nas.
Amerikanski trgovec ima neomajano vero v oglaševanje in ne zastonj. Kolikokrat se je že čulo od ameriških ve-letrgovcev in podjetnikov, da k« bi še kedaj znova začel
karkoli, bi eno četrtino kapitala porabil za blago in vodstvo trgovine, a tri četrtine za reklamo. Malo smešno se bo zdelo to marsikomu izmed naših in bodo rekli, le zakaj ne bi vse dali za oglase. Ven dar Amerikanci v to verujejo in ne zastonj. Njihov razvoj h napredek glasno govori, da ravnajo prav.
Ko je pisec teh vrstic hodi' pred leti po slovenskih našel binah, je videl marsikje pra\ dobro urejene slovenske trgovine te in one vrste. Pa so mi lastniki tožili, da ne gre, kakoi bi imelo, ter da naši ljudje raj ši drugam hodijo, rajši nosijc denar tujcem, kakor domači nu. Morda je imel v gotovih o zirih prav. On je najbrže mi slil, češ, dovolj je, da sem Slo venec in naši ljudje bi morali mene podpirati. To je že res in to bi se moralo v veliki meri upoštevati. A naši trgovci med tem, ko so računali le na zavednost svojih rojakov niti vedeli niso, da razni drugorodni trgovci, zlasti židovski, ki so v trgovini neprekosljivi, bombardirajo dan za dnem hiše naših ljudi z raznimi letaki, dobro sestavljenimi oglasi v listih itd. Vidite in posledice so bile in so še: naši ljudje niso prihajali v slovenske trgovine po naselbinah, tujci kajpada tudi ne, ker so v tem oziru bolj zavedni kot mi in tako so z našim slovenskim denarjem tuji trgovci bogateli in napredovali, naši pa so komaj in komaj životarili, jamrali, da ne gre in godrnjali nad narodno nezavednostjo naših ljudi.
Glavni vzrok, in če ne glavni pa vsaj velik je bil v tem, da drugorodni trgovci znajo voditi uspešno reklamo, znajo p. d. kričati in s tem obračati pozornost nase tudi pri naših ljudeh. Zlasti židje dobro vedo, kako se naveže kupovalca nase. Morda so prvič, ko je prišel naš človek v trgovino mu dali nalašč ceneje, morda mu še kak mali darček podarili za o-troke, marsikje to delajo, dobro vedoč, da je to njim v korist, kajti to, da je enkrat dobil morda pri Židu ceneje, kakor pri svojem trgovcu se ga bo držalo precej časa, ga bo pa drugje opeharil in to nazaj dobil. In ko taki vidijo potem kričave oglase v listu ali letaku, kar drve v take trgovine. Poleg tega so židje dobri računar-ji. Njim je glavno,da dosti prodajo in ne zato, kako ceno dobijo. Rajši za mal dobiček, pa veliko prodati, pa nazadnje več naredijo, kakor bi malo, pa za večji dobiček. Kajti tisti ljudje, ki so dobili malo ceneje pri njemu, pridejo prihodnjič zopet k njemu, ko kaj drugega oglasi in tako si navezujejo stalne odjemalce, katerih potem ni v druge trgovine.
8 ZEPPELINOM
obletel
je Dr. Eckener zemljsko oblo.
I"
SLOVENCEM"
pa obletijo trgovci in obrtniki svoje slovenske odjemalce, če oglašajo svoje trgovine v njem.
Oglašajte v "Amerikanskem Slovencu!"
M
Ali ste že kedaj mislili na to
da je dnevnik "Amerikanski Slovenec" točasno najbolj razširjen slovenski dnevnik v Ameriki in da imajo zato oglasi v njem vedno lep uspeh?
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
vam poveča promet in dohodke, če inserirate v njem!
• *
Tak-le oglas
stane za enkrat $6.00, za trikrat $14.00. Za daljšo dobo ali stalni oglas poseben popust.
Pišite po posebne cene na upravni-štvo "Amerinkan-|.skega Slovenca"!
končal svoj referat s pripom-30, da brez reklame v časopisju bi ostali angleški industrijci slabi gospodarji in njihovi izdelki bi bili dražji in bi ne mogli konkurirati na svetovnem trgu.
V ostalem citiramo nekaj izrekov znamenitih mož, ki so podali svoje mnenje o reklami, o vrednosti in važnosti časopisne reklame na kongresu:
— Andrew Carnegie: "Medtem ko trgovec spi, delajo za njega oglasi!"
— Barnum, lastnik svetovnega cirkusa: "Pot k bogastvu gre preko tiskarskega črnila!"
—	Dr. A. Oetker: "Prej ko slej smatram, da je časopisna propaganda najcenejša pot do uspeha!"
—	Lord Overhulme, lastnik velikih tvornic na Angleškem: "Oglasi so za inserenta velike koristi, oni povečajo promet in se sami plačajo!"
—	Rudolf Herzog, Berlin: "Za vse kar premorem, dolgu-jem hvalo z 99 odstotki časopisnim oglasom!"
Citirani in avtentični izreki najuspešnejših mož na gospodarskem polju so brez dvoma najboljše dokazilo moči in učinkovitosti časopisne reklame.
Židovski trgovci denejo vsako leto povprečno od 35 do 45 odstotkov od čistega dohodka v proračun za reklamo. Mislite si slovenskega trgovca, ki bi naredil na leto čistega $4,000 to le za primer, pa da bi določil $1,000.00 za reklamo. Kaj bi vam rekel, če bi mu kaj takega svetovali? Ali bi vas ne pogledal pisano ? Pa še kako. To pa zato, ker ne računa, da mu zna to prinesti v prihodnje več kot še enkrat toliko pri izkupičku kot prejšno leto.
Seveda je treba pa tudi, da trgovec in obrtnik znata svoje trgovine in podjetje voditi. Ako ni trgovec v tem doma, je zastonj pričakovati uspeha. Kakor ne morete pričakovati, da bo vam čevljar ure izdela-val, ne moremo pričakovati u-speha v tisti trgovini, kjer ne znajo kupovalcev-postreči, kakor bi jih morali. Toda, kjer jc trgovska sposobnost in znanje doma, pa zraven dobra reklama, tam pa ni vzroka, da bi ne bilo istega napredka in uspeha, kakor v drugih enakih tr-
govinah.
Ali pa oglasi v časopisu kaj koristijo ? Bi že naročil oglas, pravi kak naš trgovec, ko bi to kaj pomagalo. Saj nič ne pomaga, to je proč vržen denar. In koliko naših trgovcev je, ki tako mislijo. — Tem v odgovci naj služi to le: Drugorodni trgovci raznih vrst potrošijo v kakem slovenskem listu po $200.00, $300.00 in več na leto za oglaševanje. In to take vrste trgovci, kakor nekateri naši slovenski trgovci. Ali mislite, da ti drugorodni trgovci ne znajo računati in da te svote mečejo proč. Ali mislite, da so res tako nespametni? Kaj še? Oni dobro vedo, da imajo od tega uspeh in korist, zato oglašajo in to stalno, ne samo za kake praznike in še takrat, najmanjši oglasek, ki mogoče.
Vse to omenjamo, da doka-žemo, kako drugorodni trgovci upoštevajo važnost oglaševanja, a mnogi naši slovenski trgovci in obrtniki tega nočejo' upoštevati, ki je najvažnejše pri vsaki trgovini. • -
DRUŠTVA, KLUBI, NASELBINE IN POSAMEZNIKI!
ŠE PAR BESED 0 REKLAMI V ČASOPISJU
Mislimo, da ne bo odveč, če podamo v naslednjem še nekaj .ažnih ugotovitev svetovnega reklamnega kongresa v Berlinu z željo, da bi se oni, ki se jih najbolj tiče, poglobili v ta problem, posnemali tudi v tem druge in se oprijeli reklame kot najsigurnejšega sredstva za napredek in razvoj svojega podjetja.
Mednarodni kongres za reklamo v Berlinu je vsemu svetu pokazal, da je reklama vse
nekaj drugega kot pa šarla-tanstvo, da je vsakemu trgovcu in obrtniku, vsakemu dobremu gospodarju tako potrebna za napredek, kakor ribi voda in ptici zrak. Na kongresu v Berlinu so se zbrali najodličnejši predstavniki svetovnega gospodarstva, najbi-strejše glave, ki se s ponosom nazivajo "reklamarje", zato, da na podlagi praktičnih preizkušenj dopovedo vsemu svetu, da je reklama tri četrtine uspeha.
KAJ JE REKLAMA?
Odgovor na to vprašanje je pravzaprav težak. Reklama je to, kar vzbuja zanimanje in pozornost v javnosti. Po ugo-tovljenju praktičnih in izkušenih mož je gospodarstvo brez reklame sploh nemogoče. — Predsednik Združenih držav, Mr. Hoover, naglaša v svoji
pozdravni brzojavki kongresu: "Da je reklama največja vrednost za napredek gospodarstva 20. stoletja." — Drugi odlični predstavniki narodov so izražali v istem duhu najiskreneje čestitke kongresu. Geslo kongresa pa je bilo:
REKLAMA JE VIR BLAGOSTANJA
Ta izx-ek so dokazovali in opravičevali številni govorniki in referenti kongresa, ki so z vseh strani osvetlili bistvo in pomen reklame. Na kongresu je bilo 85 predavanj vsega skupaj o reklami. A v vseh se je ugotavljalo, da človek v 20. stoletju brez reklame ne more napredovati, da bi brez re-klaijie vse gospodarstvo zaostalo in da nudi samo sistematična, vztrajna in intenzivna reklama sigurno pot do uspeha in napredka. To nam kaže vsakdanje življenje. Vpčina ljudi bi si menda še danes ne
čistila zob, če bi jim vztrajna reklama ne vsilila krtačice za snaženje zob in raznih praškov in past; milo bi še dolgo ne bilo predmet vsakdanje potrebe, če bi ga tovarnar ne vsilil s prepričevalno reklamo za narodno zdravje. Neštevilni so predmeti, ki so dandanes neobhodna higijenska potreba, ki jih je spravila med ljudi samo reklama. Prav tako so pa tudi podjetja, ki bi bila obsojena na smrt, če bi ne gojila vztrajne reklame in tako širila krog svojih odjemalcev.
REKLAMA JE DALJE ZLATA
JAMA
Reklama je resnično zlata jama, a le za onega, ki jo zna pravilno izkoristiti in uporabiti. Zdravilo pomaga, če ga vzame o pravem času in v pravilni količini. Oni, ki so znali pravilno prilagoditi reklamo času in prilikam, so vedno uspeli in napredovali. Kdor tega ne verjame ali mogoče nad tem dvomi, ta naj gre n. pr. vprašat oljnega ma-gnata Rockefeilerja, avtomobilskega magnata Forda in številne druge veleobrtnike, če jim je žal denarja, ki so ga potrošili za reklamo. Dobili bote odgovor: da, če bi vedeli, da ima reklama tak uspeh, bi ga potrošili za to koristno sredstvo še več. Poglejte n. pr. ameriške velemiekarne Bor-dens in Bowman, kako stalno in neprenehoma oglašajq svoje mleko. Pa ga zato največ prodajo. Dokaz velike moči, ki je v reklami. In koliko je drugih.
KAKO NAJ SE OGLAŠUJE?
Oglaševanje mora biti vedno pošteno in nikdar zavajal-no. Nikdar v oglasu obljubiti nekaj, kar ni mogoče dati in izvršiti. Tak zavajalen ogla? je vedno v škodo, kajti ničesar, kar ni poštenega, nima stalne podlage in slej ko prej pride na dan in tako ravnanje se vsikdar maščuje nad onim, ki tako ravna. Pošteno oglaševanje pa je vedno plodonosno. Vedno je trgovcu v kredit in čast. Pošteno oglaševanje zida trgovčevo dobro ime in zaupanje med ljudstvom. To kupo-valci kaj hitro pronajdejo in potem temu primerno upoštevajo.
REKLAMA POCENI BLAGO
Z mnogih strani se slišijo u-govori, češ, če toliko izdam za reklamo, moram prodajati blago dražje, da to nazaj dobim. To je povsem napačno mnenje. Svetovni strokovnjaki so na kongresu v Berlinu na podlagi praktičnih izkušenj u-gotovili, da reklama blaga ne podraži, marveč celo poceni iz enostavnega razloga, ker poveča promet in s tem poceni režijo, t. j. upravo trgovine in ves obrat in tako omogoča nižjo ceno. Trgovec, ki več kupi, dobi tudi ceneje in boljši popust, kar tudi šteje, to trgovca in obrtnika usposobi j a za u-spešno konkurenco. Predsednik angleškega odbora mednarodnega društva za reklamo je
Ako so oglasi v časopisu koristni za trgovce in obrtnike, so prav tako koristni za naša slovenska društva, klube, župnije, naselbine in posameznike.
Vzemimo: društvo priredi svojo veselico. Ali si društvo ne želi obilne udeležbe na veselici ali na svojem izletu? Gotovo, saj hoče kar največ čistega prebitka napraviti za svojo blagajno. Ako je temu tako, ali bi n. pr. bilo za društvo škodljivo, če naroči v dobro razširjenem listu, kakor je n. pr. "Amerikanski Slovenec', oglas za par dolarjev, recimo $4.00 ali $5.00. Ali ste dru-štveniki že kedaj pomislili, če Vam kaj to pomaga ali ne? Poskusite enkrat in stvar proučite v vsaki naselbini. Za chi-caško naselbino in društva vemo n. pr. mi to le na podlagi izkušnje. Ko so društvo priredila svoje zabave in iste niso oglašali v listu, marveč le kake letake razdelili pred cerkvijo, so imeli na veselici le tiste, ki jih je dosegla vest. Kadarkoli so oglašali v listu je bila udeležba tudi z North Sido: Cicere, Berwyna, Pullman, itd. Torej oglaševanje dz-uštvenih prireditev na škoduje, pač pa koristi. Vzemimo, da tak oglas pripelje samo dva udeleženca na zabavo ali že ne samo te dva skoro pokrijeta izdatek za oglas., In kaj ko je vendar gotovo, da jih pride več iz domače in bližnje okolice. Prav iskreno svetujemo društvam in
klubom po vseh naselbinah, da to poskusijo v prihodnji sezoni. Objavite primeren oglas v "Amerikanskem Slovencu," ki je najbolj razširjen dnevnik med Slovenci v Ameriki. Poslužujte se ga za večji in bolj ši uspeh vaših prireditev, bodisi veselic, dramskih predstav, ali karkoli. Objavite v listu program in vspored prireditev. Videli bote, da bo vam to koristilo. Vsak društvenik, ki čita te vrstice, se jih naj u-tisne v spomin in ko bodo prihodnjič obravnavali na društvenih sejah priprave veselic, ne pozabite svetovati društvenemu odboru, da naj prireditev gotovo oglasi v "Amerikanskem Slovencu."
Društvom, ki dajejo za svoje prireditve tiskati vabila naši tiskarni, radi objavimo ravno tisto besedilo v obliki oglasa v listu za 25 odstotkov nižjo ceno, to zato ker se shrani stavek od letaka ali vabila in ni treba oglasa ponovno staviti. Priporočamo, da društva, ki naročajo vabila, dajo isto vabilo ali program objaviti še v listu. Pomagalo bo, to bote videli po poizkušnji. Društveni-ki ne pozabite tega!
Zlasti katoliška društva naj ne pozabijo, da je "Amerikanski Slovenec" v vsaki hiši katoliških Slovencev v Ameriki. Prireditve katoliških društev posečajo le ljudje, ki so vašega duha, zato jih dosežete naj-' bolj, če oglašate v katoliškem dnevniku A. S.
NAPAČNO POJMOVANJE
"Kaj bi trošili denar za o-glase, mal dopis se naj da v list, pa je ravno tako dobro," tako se čuje večkrat na raznih sejah naših društev. Ali pa, nekateri so se navadili, da take vesti utihotapijo med novice. — Well, nekaj je že, ali če hočemo biti pravični napram časopisju, je treba priznati, da opisovanje veselic in prire-
Tak-le oglas
3
n t M.
pr o s
tn pt
m «
t» i/j
tmt
O <
(t 9 o V
v	■o	D-
M. ro<	0	0
— ■ i-h n	13 C	O" ft
v	f*	5L
0		M.
	N	u>
v	9)	2L
0 M n	u> p	iT 9
o-s ft	a" rt	O H
	O	5T
0	oq	»
n 9	Mri t> t*	
ft	a	
		0.
s	SL	0
9>	M*	<
C *>	N » <J	M. </>< ft
	8<	•o
M*	O cr	0
C/5 <	Čl)	s-
3	w <	ft 9
pr	s»
s	8
r+	s
«>	n
N	<
N 3 p> n ~ 2.
pr
>t
S)
r*
t g
N »
CL
SL
V.. M<
n
pr
p>
9
§r <t
3
c/>
O
ti 9 o C
N »
S
ditev v dopisih ne spada po pravici med dopise. V dopise spadajo le novice in razne vesti. Lahko se tu in tam malo omeni kako prireditev, a ni pa pošteno, n. pr. zahtevati od lista, da bo porabil eno ali dve kolone svojega prostora za dopis, kjer se vabi na društvene ali druge zabave in prireditve. Dela se to v veliki meri, a pravično ni. Razumeti je treba, kaj spada v dopis in kaj se smatra kot oglas. So izjeme pri društvih, kjer imajo majhne blagajne, ali n. pr. za župnije, ki so v dolgovih, v takih slučajih se spregleda in vsak list rad sodeluje. A drugače je to, kjer bi se to lahko plačalo, pa se zahteva zastonj. Tu pa ni prav. Vsaka stvar ima svoje meje, pa so pri časopisu tudi. Vedeti je treba, da vsak časopis je odvisen od dohodkov, ki jih dobi za naročnino in pa od dohodkov za oglase. Zato ne gre, da bi n. pr. kako društvo, ki naredi blizu pol tisočaka čistega na veselici, zahtevalo, da mu kak list dela reklamo zastonj. Kaj bi se tam poznalo za ene 3 ali 4 dolarje, ki bi jih dali za oglas. Zahtevati od časopisa, da dela brezplačno reklamo 'je isto, kak»r iti v trgovino in zahtevati, da ti da tr-
(Dalje na 4. strani.)
Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom?
Za dinarje
Za ameriške dolarje

se sprejema eamo Money ess ček, aii pa bančni draft.
KANADSKI VESTN1K
Urejuje Rev. A. Mlinar, Eston, Sask., Canada.
Prispevki in dopisi za Kanadski Vestnik se naj pošiljajo na njegov
naslov.
bomo i mi, in kakor zahaja, bomo i mi če se nam tako dobro zdi. Mnogi imajo denar, mi pa prostost, katere denar Ine more kupiti.	(Dalje).
John Rejc.
DOGODKI IN ZANIMIVOSTI NA IZLETU.
Leask Sask.
Drugi dalji izlet smo napravili ob priložnosti razstave v Saskatoon. Saskatoon je mesto, ki ima okoli 25,000 prebivalcev in ima zelo lepo lego ob reki Saskatchewan. Ta reka gre skoz Saskatoon. Vleče se tako, kakor kača. Ce jo pogledaš ne veš, če gre gor ali pa dol. Je reka, katera je že mno< go žrtev zahtevala. Mislili so, da je mirna, so se podali v njo da se skopljejo prav brez vse nemirnosti, in glej ni jih bilo nazaj. Če to reko opazuješ, ki je mogoče malo večja kot Drava pri Mariboru, boš opazil, da je na stotine vrtincev na površju. Ti vrtinci so tako malčki, da bi se nikdo ne zmenil za nje. Geologi pa inače sodijo. Na.dnu je sam fini, zelo premakljivi pesek. Vsak vrtinec zgoraj pomeni iztrebe-nje peska spodaj, da ga nese drUgod in tako tudi vsako žrtev, ki bi se nahajala ob vr-tir<jtu. Rešitve ni, ker je dno reke nestanovitno in se menjava od dne do dne. Danes vidiš mal otoček in jutri ga ni. V Riverhurst, pol pota med Moose Jaw in našim fajmoštrom v Eston, so delali celo leto, da bi prišli do dna reke in se tam u-temeljili, da bi tako napravili moet za železnico, pa se njim ni posrečilo. C. N. R. železnica je zgubila na tem pol milijona dolarjev.
Bolje pa je v Saskatoon; tukaj je dno drugačno in precej mostov gre čez. Vse eno . vsako leto tudi tam zahteva nekaj žrtev. Nikdar se kopat v cej reki! Pot od Leask pa do Saskatoon je samo 75 milj. Sami nismo mislili razložit nič naših pridelkov. Zelo pa smo se začudili, ko vidimo na razstavi steklenico pšenice iz Jugoslavije! To nas je zelo zanimalo pa nikakor obveselilo. Bila je v tako slabem stanju, da bi se mi ne bili izdali kot Jugoslovani zavoljo te pšenice. Kdo jo je sem spravil, ne vem, vem pa da ni bila nikak kredit za Jugoslavijo, ker je bila
prav pomešana z slipovko. Mi, tukajšni farmerji na kaj takega nismo navajeni. Jugoslavija nam ni delala časti, pa vsi mislimo, da Jugoslavija ni s tem sploh nič imela opravka. Če ga dobimo, se bo nas spominjal! Tako smo torej šli v Saskatoon. Bil je sam polom z avtomobili. To mestno drvenje z avtomobili, ta gnječa in nič prostora za avto, nam nič ni bila všeč. Za vsak palec se je šlo. Zagledam na mostu pred mano avto z "Cleveland, O."
Oho, sem si rnisiil, ta pa bo za me; tam so Slovenci. Gotovo je Slovenec. Hajd za njim ... pa ga je tako zmanjkalo, da ga nisem mogel' več najti. Naše razstave so seve zelo zanimive za farmerje. Vso dovršenost v farmarskem obsegu najdeš tukaj, pa še več vabil, da kupiš najnovejšo mašino. Zabave je tudi dosti. Tudi denarja je treba seboj vzeti. Ko smo vse pogledali in se potem pomenkovali, kaj bi se dalo vse z denarjem napraviti, ki ga štiri napolnjeni avtomobili lahko zapravijo pri takej priliki, pa smo se kar lepo poslovili v pozni noči, šli dvajset milj dalje k Mr. Perderz, ki je vkljuo pozne noči bil vesel, da smo se ustavili. Pri kanadskemu far-merju pač ure nič ne štejejo. Bilo je ob dveh zjutraj in Mr. Perderz je bil vse eno vesel nas ponočnjakov. Za to mu tudi gre naša hvala in če kedaj k nam pride bomo mu tudi že ob enej zjutraj odprli!
Ko smo dospeli domu je bilo že vse zopet suho in tako smo pospravljali, kar je ostalo na polju. Dež nam seve v takem času zelo preseda. Kedar nas pa dobi, potem se spravimo na dopise, ki pa nič kaj veselega ne prinašajo. V takih časih smo le bolj v stiski. V celem letu je nam komaj par mesecev prijaznih; pa če so nam ti prijazni, so gotovo naši naj večji prijatelji! Prostosti nam pa tudi ti meseci ne morejo vzeti. Marsikateremu čitatelju piščalka žvižga zjutraj na "rc-boto." Nam nikdar. Kakor dolgo solnce vzhaja po svojem,
TO IN ONO.
(TESTAMENT EGIPTSKEGA
KRALJA PTOLOMEJA VIII.
V Kireni, na ozemlju Kire-naike v Afriki je skupina italijanskih arheologov, ki deluje v zvezi z n'eko drugo misijo za izkopavanje starin, letos 25. avgusta naletelo na plošča iz marmorja, v katero je uklesa-na oporoka Ptolomeja VIII., tudi Evergeta II. Ta mož je bil nekoč kralj Egipta in Kire-ne ter je v svojem testamentu določil, da pripade v primeru njegove smrti, če ostane brez zakonitih potomcev, njegovo kraljestvo Rimljanom. Vendar pa se je zgodilo nekoliko drugače. Po Ptolemeju je zasedel prostor njegov nezakoski sin Apion in šele po njegovi smrti, 1. 96. pr. Kr. je prišla dežela pod Rimljane. Historična rimska tradicija o Ptolomejevi o-poroki je torej s to najdbo potrjena.
-o-
KATERI IMA PRAV?
116 letnega Angleža Danijela Robinsona, po podatkih najstarejšo osebo v Angliji, so nedavno vprašali, kako si "razlaga visoko starost, ki jo je u-čakal. Odvrnil je: "Čisto preprosto. Nikoli v svojem življenju nisem izdal penny j a za tobak. Mesto vina sem pil mleko."
Da bi preiskusili resničnost njegovih besed, so se obrnili še na njegovega sina, 92-letnega starca, ki je stal zraven. Ta jo izjavil: "Gospodje, ne vem, če boste pogodili pravo, ako boste poslušali mojega očeta. Jaz se lahko pohvalim vsaj s tolikim zdravjem kakor on In vendar sem vse življenje vlekel iz pipe. Vina se pa takisto nisem sramoval nikoli."
Modrijani, ki so iskali formulo za dolgo življenje, so kajpada prišli v zadrego in sklenili, da objavijo rezultat
proučevanja kakor stoji zgoraj.
-o-
MOŽA POLILA Z VRELO VODO.
Prošlo nedeljo popoldne sta se sporekla v dunajskem predmestju Hietzingu upokojeni cestni železničar Karel Poe-schko in njegova žena. Moža je popadla togota, da je dvignil nad svojo polovico kladivo, ki pa ni z njim udaril. Žena pa, ne bodi lena, pograbi lonec vrele vode, ki je kipela na ognjišču, in polije s tekočino moža po obrazu, rokah in nogah. Nesrečnika so morali odpeljati v bolnišnico, kjer se mu ne godi posebno dobro.
-o-
SVETA GORA ATOS IZUMIRA.
Atenski dnevniki beležijo zanimivo dejstvo, da se prebivalci svete gore Atos naglo krčijo in da bo ondotni samostan kmalu čisto zapuščen. Stari menihi umirajo novicov pa je vedno manj. Dva samostana, ki štejeta po tisoč celic, dajeta danes zavetje jedva 100 minihom. Prejšnje čase so bile vse celice polne. Zato skrbi problem Atosa tudi grško vlado, ki je jela razmišljati, kako bi prišla tej reči v o-kom. Ker je Atos zelo bogata; meniška naselbina, je njeno, vprašanje hkrati finančni pro-
blem, ki ga proučuje grška vlada z vso natančnostjo in o-preznostjo.
-o--
— Gary, Ind. — Skrajno natančen je tukajšnji sodnik, C. M. Greenlee. Dasi so pri nekem "bootleggerju" našli o-pojne pijače, ga je ta sodnik oprostil in sicer le zato, ker je bila v "warrantu" izpuščena besedica "street".
IZ DOMOVINE.
Iz Trbovelj.
Ob plačilnih dneh je pri nas navadno živahnejše kakor druge dni. V zadnjem času so ob takih dneh vedno po^ je pretepi, ki jih pa navadno ne povzročijo domačini, tem več delavci, ki prihajajo nam od drugod. V nedeljo zvečer je pilo več delavcev Duki-čevega podjetja v gostilni Pel-ko na Dobrni. Med njimi je prišlo do prepira in nazadnje
O REKLAMI.
(Nadaljevanje s 3. strani.)
govec nekaj zastonj. Ponovno pa povdarimo in nihče ne sme nas napačno razumeti, da za mala revna društva in tam kjer res ni mogoče vzeti, da bi se oglas plačalo vedno radi brezplačno sodelujemo, smo vedno dosedaj in bomo zana-prej. A tam, kjer lahko plačajo, imajo bogate blagajne, ^ ^ tam pa naj sodijo kadar naročajo kako reklamo, kaj je prav in kaj ni.
kmalu priglasili. Pomnite, da to kar bi vi radi prodali, želi mnogo ljudi imeti. Pomnite pa tudi, da ti ljudje ne vedo, če imate vi kaj na prodaj. Ako bi brali pa vaš oglas, bi zato zaznali in bi prišli. Ali veste zdaj, kaj je vam potreba, kadar imate kaj za prodati? Treba je da oglasite v "Amerikanskem Slovencu," ki je razširjen časopis! Poskusite, če ni
KAJ BI RADI?
—	Ta bi rad našel svojega sorodnika, svojega 'prijatelja, znanca in to in ono. Dolgo let se že nista videla, pa bi rad znal kje je sedaj? — Prijatelj* mal oglas, ki ga objaviš v "A-merikanskem Slovencu," ti bo našel sorodnika, prijatelja in znanca. Poskusi če ne verjameš!
—	Hišo bi rad prodal, pa
— Chicago, 111. — Za sredo opoldne je napovedan prihod berlinskega župana, ki se nahaja v Ameriki na obisku. Prispel bo z letalom iz Detroita in bo šel najprej pozdravit župana Thompsona, potem pa bo prisostvoval seji trgov, zveze.
MI RAČUNAMO:
5.00 ....	6.15
10.00	11.25
15.00	16.35
20.00	21.45
25.00	26.55
35.00	36.70
50.00	51.90
75.00 ...	77.50
100.00	103.00
200.00	204.00
300.00 ...	..... 306.00
400.00 ...	..... 407.50
500.00 ...	..... 509.00
G00.00 ...	..... 610.50
700.00	712.00
800.00	813.00
900.00	914.00
1000.00	1015.00
Za pošiljke po pošti	
200 500 1000 1500 2000 3000 4000 50()0 10000 15000 20000 30000 40000 50000 60000 70000 80000 90000
Din ......$	4.45
Din ............9.80
Din ............18.90
Din ............28.00
Din ............37.00
Din ............55.40
Din ............73.50
Din ...:..	91.60
Din ............182.00
Din ............273.00
Din ....
Din Din Din Din
363.00 543.00 724.00 902.00 1082.00
Din ...... 1260.00
Din ...... 14-11.00
Din ...... 1620.00
Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo.
Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov v Evropi.
Metropolitan State Bank
2201 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
Uradujemo: Dnevno otf 9:00 t jutra) do 4:00 popoWe. Ob torkih ip sobotih do 8:30 zvečer.
KAPITL in PREBITEK........$ . 300,000.00
PROMET IN VIRI NAD ......$3,500,000.00
JDelicious
o<
A food for pro* tein; a food for mineral salts; for calcium and phosphorus; all the essential elements for health and strength are found in good cheese. And all the essential elements of good cheese are found in Kraft Cheese.
CHEESE
KRAFT
KRAFT-PHENlX CHEESE COMPANY
ZAHVALA ZA "PARTY".
Ottawa, HI.
Svojega letošnjega rojstnega dneva, 10. septembra, ne bom pozabila, pa tudi ako bi živela 100 let. Besed mi primanjkuje, da bi se zadostno zahvalila svojim dragim prijateljicam, za vse, kar so za me storile, in tudi za krasna darila, "fernery" in "chrystal tree", kakor tudi za "birthday cake", ki je tako lep, da ga je škoda pojesti, in zato ga bom hranila za spomin. Enako tudi za vsa druga jedila, ki ste jih pripravile, in slednjič za izvrstno zabavo; ki ste mi jo pri pravile po končani večerji. Škoda, da niste še svojih mož} seboj pripeljale, da bi bila za- i bava še bolj dovršena. Naj bo izrečena prisrčna zahvala vsem naslednjim;. Katarina Vidic, Katarina Rayuk, Alojzija Le-kan, Mary Lekan, Marie Bluth, Mary Bluth, Uršula Kozarich, Anna Basky, Mary Simonich, Frances Hren, Joseph. Bayuk, Katarina Damjen, Frances Staut, Frances Lekan, Frances Perovšek, Frances Less, Victoria Shandere, Barbara Bluth, Katarina Luzar, Mary Marcel, Kristina Gerdovich, ter Mrs. Kuma iz La Salle.
Isti dan je tudi moj trinajstletni sin Frankie obhajal svoj rojstni dan, in tudi zanj so dečki in deklice njegove starosti priredili lepo zabavo. Vsak mu je prinesel kak dar. Vsem se tudi on iskreno zahvaljuje za darila, kakor tudi za zabavo.
Po tej zabavi pa je mene Mrs. Bayuk zvijačno iz hiše spravila, in ko pridem nazaj, se hiša, ki je bila do tedaj temna, nenadoma razsvetli in množica prijateljic, ki so bile tam zbrane, v moje največje presenečenje zakličejo "Surprise", in sledil je večer, ki ga, kakor sem ze omenila, ne bom pozabila vse svoje življenje. Še enkrat prav prisrčna zahvala
vsem skupaj.
Josephine Bradish.
prisio uu prepua in jidiounj^ , . .	.. v
do pretepa. Gostilničar Pelko I ™enda d^danes mhcJ mc-n{ jih je skušal pomiriti, ali jel*uP«Je. Nlhce ne Pnde vpra naletel slabo. Nekdo ga je treščil s steklenico po glavi, nekdo drugi pa ga je sunil z nožem v hrbet. Gostilničar Pelko
ie dobil težje poškodbe. — V ■„	......
J " .. , J 1	„. ,če tega ne poveste sirsi javno-
ponedeljek pa so se sfegh ^^ w fn >nv
hlapci podjetnika Hancka m je bil tudi eden izmed njih težje ranjen. Tudi temu pretepu je bila vzrok pijača. -o--
šat. Pa lote imam tudi, ki bi jih rad prodal, pa to pa ono bi rad prodal, pravi zopet drugi. — HmJ Hiš, lot in drugih stvari nikdar ne bote prodali, ;če tega ne poveste širši javnosti, ljudem, ki bi to kar imate radi kupili. Oglasiti to v listu "Amerikanski Slovenec," ;pa bote videli, da se bodo kupci
NASLOVI
poslaništva in konzularnih jugoslovanskih uradov v Ameriki.
—	Legation of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, 1520 Sixteenth St., Washington, D. C.
—	Consulate General of the S.H.S.,
840 North Michigan avenue, Chicago, Illinois.
—	Consulate General of the S.H.S.,
1819 Broadway, New York, N. Y.
—	Consulate of the S. H. S., 2413 Russ Bldg., San Francisco, Calif.
—	Emigration Commissioner of the S. H. S., 1819 Broadway, New York, N. Y.
—	Consulate General of the S.H.S.,
Keefer Building, Montreal, Quebec, Canada.
—	Consulat General du Royaume des Serbes, Croates et Slovens, Victoria 1453, Buenos Aires, Republica Ar-
Napad iz jeze.
Zaradi nekega spora, ki je baje nastal ob. priliki fantovskega streljanja na predvečer otvoritve Slomškovega doma, v Šoštanju na Štajerskem je nedavno napadel 211etni Ho-novšek France iz Lokovice svojega sovaščana Slavka Rogel-ška na samotni poti in mu za dal s čevljarskim nožem na vratu pod levim ušesom 24 cm dolgo rano, ki je bila mestoma 5 cm široka. Vročekrvnežev čin sedaj obravnava orožni-štvo.
K 4> 4« 4> 4* 4» 4? 4^4» 4» 4« 4» 4» 4- 4» 4» 4" 4 4s 4 4i «5?? |
$ PALACZEV P0GREBNIŠKI DOM i
—> ,
t, Naša postrežba je brezplačna, kar se tiče rabljenja naše mrtvašnice. — Smo na razpolago Chicagi, Ciceri, Berwyn in vsem predmestjem. — Preji važamo umrle osebe iz vseh delov meji sta v našo mrtvašnico. — Cene nizke, "P postrežba točna. — Automobili na raz-polago za vse slučaje.
FRANK E. PALACZ
Registrovani embalmer
1916 W. 22nd St. near Lincoln,
CHICAGO, ILL. Tel. Canal 1267. Res. Rockwell 4882 j|	^ q. ^ ty fy f. ty ^ ty v $ <$> V «$• k
is
*
4* +
Zavod kvalitete in postrežbe od leta 1912.
CmwCJl
ZALOGA POHIŠTVA IN RADIJEV
za gotovino ali na lahke obroke
Govorimo tujezemske jezike. 2105-11 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Da nam bo mogoče nuditi našim cenj. od je malcem čim najboljšo postrežbo, smo znatno povečali naše trgovske lokale, ki bodo v najkrajšem času otvorjeni. PAZITE NA OTVORITVENI DAN. Kupci bodo dobili lepa darila.
™ ^<yQ<><><><y<><y<>^y<y<><>c><><><><>0<^<><^^	]
Jeweler
5	On the Cor. 8th Str. and New York Ave., Shcboygar^W^^^.
Jacob Gerend Furniture Co.
704-706 West 8th Street. Sheboygan, Wis.
Priporočamo n*i pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po smernih cenah.
Telefon: 377-J — 4080.W.
Velika izbira "Zof in stolov" za vaše parlorje.
Vseli vrst, najlepše sestave za parlorje kot na sliki prodajo v tej razprodaji od
$79.50
NAPREJ
Velika in raznolična izbira najmodernejših peči. Krasni izdelki.
Iz življenja in sveta
LOV NA KITE Z MODERNIMI SREDSTVI.
Lov na kite se je razvil v 17. stoletju, ko so odkrili Spitz-berge. Zaslužek je privabljal tedaj cela brodovja Holand-cev, Angležev, Baskov in nemških Hanseatov proti obalam te polarne dežele ter spada ts doba med najsijajnejše v zgodovini kitolovstva. In vendar se ta doba ne more primerjati z velikanskim obratom, ki ga razvija kitolovstvo zadnjih 20 let v Južnem Ledenem morju.
Stara kitova lovišča na severu so bila že skrajno opešala, ko je v prvih letih tekočega stoletja voditelj nordenskioeld-ske južnopolarne ekspedicije C. A. Larsen odkril v tamkajšnjih vodah nova lovišča za kite. Ta lovišča se zde neizčrp na in postajajo tem obilnejša, čim bolj se širi lovski obrat. Stare kitolovske ladje so, čim so se pokazali kiti, spustile,
čolne v vodo, iz katerih so po-1 .
. Iposebno
potem stope v spodnjih prostorih ladje, kjer predelajo tudi ostale dele živali. Z novimi pripravami se pridobiva ribje olje v zelo čistem stanju. Prostori, kjer stoje stroji, so tako žini ribnika;
veliki, da bi mogla v njih stati štirinadstropna hiša. Parni stroj se kuri z oljem in je močan za 5000 konjskih sil. — Dnevno morejo skuhati na "Kosmosu" 2500 sodov ribjega olja v vrednosti 250,000 norveških kron. Celotna enosezon-ska produkcija pa znaša 120 tisoč sodov v vrednosti 10 milijonov kron.
Le tako ogromna produkci
kega ribnika aretirali neko gospo Pearcey in ji zabrusili naravnost v obraz, da je umorila svojo sosedo in njenega otroka. V ribniku so kmalu nato našli trupli obeh žrtev, ki jih je bila morilka stlačila v otroški voziček. Peaceyeva je nato zločin priznala in povedala, da je trupla na tem vozičku odpeljala v ribnik. Dalje je izpovedala: "Bila sem si na jasnem, da je zame zelo nevarno, ako se mudim v bli-toda ni mi dalo
pokoja in dasi sta bili trupli pod vodo, sem čutila vendar neodoljiv nagon, da ju moram stražiti."
Čisto podobno se glasi izpoved nekega Edgella, ki je v bližini Essexa ustrelil neko ve-leposestnico in jo zagrebel v kotu na graščinskem dvorišču. Prav na tem dvorišču so ga tri tedne kasneje aretirali. Edgell je izpovedal: "Tisti strašni ve-
ja omogocuje ekspedicije v južnopolarne predele, kajti stroški so velikanski in podjetje vedno tvegana stvar. "Kosmos" stane 5 milijonov norv. kron. Z njim plove 7 lovskih parnikov, od katerih je v prvi vrsti odvisen uspeh ekspedicije. Moštvo pri harpunskih topovih mora biti izvežbano in je zato
velike lovske čer sem se takoj
tem v to posebno izurjeni ribi-,.	. v
Či napadli kita s harpunami, j Tak priprost lov je bil mogoč na severnega kita, ki je zelo len in počasen. Tudi so preje uporabili od kita le mast, ki so jo kuhali na obalnih postajah. Danes pa je kitolovstvo do viška razvita industrija.
Poleg lovskih ladij plovejo na lovišča orjaški parniki, kjer kuhajo mast kar na licu mesta in predelujejo tudi vse ostale dele morskega orjaka. Na čelu kitolovstva stoje Norvežani, ki imajo največje tostvarne obrate na svetu in svoja podjetja neprestano izpopolnjujejo.
Kitolovska ekspedicija v Južno Ledeno morje je danes zelo drago podjetje, posebno če vpoštevanvo plavajoče obrate za predelavo kitovih surovin, posebno masti. Vsa dosedanja važna lovišča v Južnem Ledenem morju se nahajajo v angleškem vladarskem področju, tako da morajo podjetja za drag denar od Angležev kupovati dovoljenja, da smejo na obalah urediti postaje za kuhanje masti i. dr. Norvežani so zato prvi prešli k plovečir.i obratom za predelavo kitovih surovin kar na morju. S tako ladjo plove po več lovskih parnikov, ki imajo na sprednjem koncu topove, iz katerih streljajo na kite s harpunami, nato pa živali potegnejo na kuharsko ladjo. Na ta način se kitolovska podjetja izognejo vsaki odvisnosti od angleških vladarskih pravic; zato ta način vedno bolj prevladuje, tembolj, ker ga pospešuje tudi\ vedno večji tehnični napredek.
Dne 10. avgusta je odplul proti jugu najnovejši norveški parnik za izkoriščanje kitovih surovin "Kosmos" z ostalimi parniki. Lov na kite v Južnem Ledenem morju se začne sicer šele meseca novembra in decembra in traja potem do marca; toda pot je tako silno dol-ga, da se morajo kitolovska brodovja odpraviti na pot že meseca avgusta. — "Kosmos" ima 22,500 ton in je eden največjih fovornih parnikov na svetu. Celokupni krov je tako-rekoč ena sama ploskev, na katero z vijaki potegnejo kite, kar traja za posamezno žival <1—5 minut. Na krovu je prostora za štiri kite istočasno. Tu živalim izrežejo špeh, ki ga
Tačas plove na kitolov v Južnem Ledenem morju 199 lovskih parnikov in 39 plove-čih kuharskih obratov. V prejšnjih letih so ubili po 10,000 morskih nestvorov, topot bo pa moral biti plen še neprimerno večji. Kajti topot imajc kitolovci prvič s seboj tudi letala, ki imajo nalogo paziti na prihod kitov in obvestiti ladje. — Kakor nekoč morski predeli okolu Spitzbergov, tako je se daj Južno Ledeno morje za Norvežane prava zlata jama, saj črpajo iz njega ribje olje v vrednosti nad' sto milijonov norveških kron na leto.
-o-
KLIC PRELITE KRVI.
Znano dejstvo je, da vleče morlice neka neodoljiva sila na mesto zločina. Temu dejstvu se je zahvaliti, da je prišel v roke pravice že marsikak zločinec, ki bi ji bil drugače najbrže za vedno ušel.
V Franciji je običaj, da postavijo na kraje, kjer se je zgodil kak umor, a je ostal morilec neznan, straže, ki noč in dan opazujejo ljudi, ki prihajajo mimo in se ustavljajo tamkaj; trdijo, da se tako pogosto posreči najti zločinca. Tudi angleški kriminalisti Vedo za magično silo, ki vleče morilca na 'mesto zločina. V Hampsteadu so na bregu ne-
odpeljal •
London, si poiskal šumno za bavo in se napil. Nisem skoparil z denarjem, samo da bi imel zmerom okoli sebe veselo družbo. Toda sredi take orgije me je zgrabilo kakor klic. Upiral sem se, toda ni me izpustilo. Moral sem se vrniti v Essex — bilo je štiri dni po umoru. Tako je zahtevala od mene nevidna sila, moral sem zopet stati na mestu, kjer je ležala umorjena. Kakor hitro sm bil na dvorišču, je sila popustila. Potem sem se zopet odpeljal v London, a vsake toliko časa se je skrivnostni nagon znova oglasil in znova seni se vrnil v Essex. Na ta način sem tripot pohitel na graščinsko dvorišče. Tretjič so me o-' pazovali in aretirali." #
Morilec dr. Crippen je dve leti živel v hiši, v katere kleti je zakopal svojo ženo, ki jo je bil umoril. Miss Neve-Richardson, ki je živela ž njim, je pred sodiščem izpovedala: 'O-pazila sem in se čudila, kako je Crippen, čim ie zvečer ura bila devet, odšel iz sobe. Potem sem ga vselej našla, kako j"e stal vrhu stopnic v klet, držal v roki svečo in s spačeniin obrazom strmel doli v klet." nja. Crippen je priznal, da je bile natančno ob devetih, ko je zadavil svojo ženo.
Neki Lefroy, ki je vrgel svojo žrtev v tunelu Balcombe z brzečega vlaka, je na zaslišanju izpovedal: "V teku treh tednov, predno sem bil areti ran, sem samo enkrat zapustil svoje skrivališče. Neznana si-'
gel napraviti nobenega koraka več in kasneje sem ugotovil, da sem bil obstal kakor prikovan natančno na tistem mestu, kjer je bilo ležalo truplo moje žrtve."
-o-
NEZASLIŠAN ŠKANDAL NA NORVEŠKEM.
Na Norveškem so odkrili strahovit škandal, s katerim se peča cela dežela. Središče škandala je trgovinsko mesto Stavanger. Stavangerska mestna občina je bila že pred 25 leti uvedla popolno alkoholno prepoved. Kasneje je izšla prepoved za celokupno Norveško, ki pa ni trajala dolgo, ker je cela vrsta mest ponovno začela izdajati koncesije za gostilniško obrt. Stavanger pa je vztrajal kakor skala rta alkoholni prepovedi. Te dni pa je stavangerski policijski ravnatelj Kvalsund na javnem shodu odkril, da je Stavanger središče alkoholnega tihotapstva. Rekel je, da polovico prebivalstva živi od tega tihotapstva. Med tihotapci da se nahaja tudi član mestne uprave, ki je obenem vpliven voditelj prohibicijskega gibanja; v njegovih hišah se vrše pijanske orgije, a on dobiva kot najemnino visoke vsote. Nato je nastopil predsednik prohibicijskega gibanja Magnus Karl-son in pozval policijskega ravnatelja, naj pove ime tega moža. In glejte čudo — ta mož ni bil nihče drugi nego gospod Magnus Karlson sam! Nepopisen škandal, ki bo odnesel dvoličnega Magnusa kakor vel list. S tem pa škandala še davno ni konec. Resni listi objavljajo nezaslišana odkritja o bujno cvetočem tihotapstvu z alkoholom in pijanskih orgijah, katerih se udeležujejo vsi sloji, otroci in starčki. Birman-ke, mnogokrat brezumno pijane se udeležujejo popivanja in nosijo pijačo na mizo . . . Vsa tostvarna poročila, ki so jih krajevne oblasti priznale kot resnična, so odšla, na notranje ministrstvo v Oslu. Stavn-gerska policija ni več kos položaju in je prosila za ojače-
Iz stare domovine "PLANINKA" čaj za zdravljenje.
V zalogi imamo zdaj iz stare domovine naš poznani zdravilni čaj "Pla-ninka", od znanega lekarnarja v Ljubljani Leo Bahoveca, ki ga izdeluje. Planinka" čaj pomaga v vsakem slu-aju bolezni. Ženske, moški in otroci, si danes v Evropi rabijo "Planinka" zdravilni čaj, ki ga priporočajo lekarnarji kot naravno in sigurno sredstvo vsakem slučaju bolezni. Ako Vam zdravnik ni pomogel, poskusite Planinka čaj in prepričali se boste o njegovi moči. Sestavljen je iz trave, zelišč in korenin, ki so nabrane ob Naravno zdravilo za vse.
Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Amerikanski Slovenec!"
HIŠA NA PRODAJ
Za dve družine, pet sob v vsakem stanovanju. Moderno izdelana, trd les, v najboljšem stanju. Garaža in velika lota.
la, ki se me je naenkrat pola- — Vprašajte na: 307 Landau stila, me ie neodoliivo omala. Ave., Joliet, 111.	(2903)
stila, me je neodoljivo gnala, da sem se odpravil v tunei. Peljal sem se z vlakom onstran tunela, nato pa sem tekel nazaj in šel tipaje skozi temni predor. Nenadoma nisem mo-
V
vaš
pravem času
1 velika škatlja stane samo....$1.00 Imamo tudi druga zdravila. Dr. Wolfsteinovo zdravilo za revmatizem, ki se pije in ki pomaga v najtežjih slučajih bolezni revmatizma.
1 steklenica ..........................^f3.
"Bojokosa", pripomoček proti sivim lasem vrača lasem pravo barvo. Odstranjuje lišaj in varuje pred izpadanjem las Ne vsebuje me strupa, ampak je čisto naravni zeliščni Proizvod. Garantirano. 1 steklenica... ... ...$2 00 Ne pošiljajte denarja; plačajte, ka-dal- boste prejeli. Adresirajte pisma in •i .... clcdi-či naslov: V. S. Via-hovič, I mporter, P- O. Box 1S5-W, Union City, N. J-
RAD BI IZVEDEL za Antona Miklič, ki je pred 8 leti bival v Cleveland, O. Njegov brat mi je pisal, naj bi izvedel zanj. Prosim Vas, rojaki, ako kdo ve za njegov naslov, naj mi 'ga naznani, proti povračilu stroškov, ali pa naj se on sam oglasi, ker mu imam nekaj važnega povedati iz starega kraja. Frank Bradish, 806 Jackson St., Ottawa, 111.


TRI KARE GROZDJA
MU SKA TEL IN ZINFADEL
bo na
BLUE ISLAND AVENUE in PAULINA STREET V SOBOTO, 5. OKTOBRA 1929.
Pokličite, ali pa pridite h kari. LAWRENCE LOTRICH, 1937 Trumbull Ave., Chicago.
Tel. Rockwell 8426
VOZNI RED PARNIKOV
Za one, ki so v teku prihodnjih par mesecev namenjeni v stari kraj. navajamo tu odhod najboljših parnikov iz New Yorka:
9. okt., Berengaria — Cherbourg
12.	"	Olympic — Cherbourg
16.	"	Satusnia — Trst
18.	"	He de France — Havre
19.	"	Deutschland — Hamburg 25.	"	Paris — Havre
25.	"	Bremen — Bremen
26.	"	Milwaukee — Hamburg 26.	"	Majetsic — Cherbourg 31.	"	Muenchen — Bremen
Za vsa nadaljna pojasnila glede cen kart, potnih listov in drugih zadev se obrnite na
PRUDENTIAL BIK
(Prej - ZARAJŠEK & ČESARK)
622 Ninth Ave., cor. 44th St., New York, N. Y.
PRIPOROČILO IN NAZNANILO.
Podpisani sem zastopnik lista "Amerikanski Slove-venec" za Chicago in okolico. Sprejemam naročnino za list, oglase, knjige, plošče in vse kar je v zvezi s podjetjem A. S. — Dalje imam v zalogi vse vrste zlatnino', lire, verižice, prstane, dam-ske zapestne ure in sploh vse, kar spada v zlatarsko področje. Prodajam Viktro-le, radijo in vse slovenske plošče. Pokličite me na telefon "Commodore 0693" in prišel bom z vzorci na Vaš dom. Se priporočam v naklonjenost.
FRANK GABRIEL 12230 — So. Green street Chicago, III.
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
kar doma. Hvala Vam.
Naj še nekoliko opišem kako znajo Bujo kuhat. Bila sem vabljena h dobri družini Lav-ričevi. Tam so namreč bujo kuhali, katero sem prvič v mojem življenju jedla. Lavričeva mama so jo kuhali celi kotel, da rti bil nihče lačen, kateri je h njim prišel. Prišlo je pa toliko ljudi, kakor na pravo kranjsko ofeet. Potem se je paA začelo vrteti staro in mlado. Vse je plesalo in se zabavalo do poznega jutra. Tako se mi je dopadlo, kakor da sem doma v starem kraju. Tako je minul teden, potem so pa naši prilezli iz kempe in smo bili skupaj na Eveleth, en čas tu, en čas tam. Drugo nedeljo se je pa oglasil Mr. Anton Lenič s svojo bujo. Tam je bilo zopet vse polno ljudstva, vse veselo in zadovoljno. Zopet je bila dobra. Leničevi družini najlepšo hvalo za bujo. Tako nam je potekal Čas.
Dne 23. avgusta smo sklenili da odrinemo. Predno smo odšli nas je pa povabila družina Peter Malesh, večer pred odhodom. Tu je bilo zopet veliko veselja, zabave. Veliko se' jih je zbralo okrog nas in zabavali smo se veselo pozno v noč. Ne bomo pozabili teh veselih dni. Najiskreneja hvala. Vam prijatelji in znanci gori na Evelethu!
Drugi dan ob 10 uri snio odšli nazaj proti Duluthu. Spet je rosilo, pa vseeno smo vozili hitro. Prvi dan smo privozili do mesta Nashville, Wise. Tan; smo prenočili in zjutraj ob (5 uri zopet naprej. Med potjo sva oba morala menjati kolesa. Zvečer ob 9. smo srečno privozili v Chicago. Z avtomobilom je res prijetna vožnja. Mnogo vidiš in marsikaj se naučiš. Spomin na Minnesoto mi bo ostal v prijetnem spominu. V Minnesoti je lepo. Koliko lepih šol ima Minnesota. Koliko lepih jezerov.
Predno končam naj se zahvalim prijateljem in znancem družini Valentin Osolnik, družini Malesh, družini Lavrich in vsem drugim. Hvala tudi Mrs. Kopoveč, ki je nam dala toliko enih stvari za na pot. Klobase bi bile kmalu do doma segle, toliko si jih nam naložila, a so tudi prav prišle. Hvala Ti Mary!
K sklepu sprejmite pozdrave vsi čitatelji tega lista posebno pa vi znanci in prijatelji in Vam kličem na svidenje drugo leto!
Mary Oblak in Mari Mubi.
-o-
UREDNIKOVA POŠTA.
—	A. P. Corning, Calif. — Nisem bil tam, kar vprašujete. Tudi v Stopičah ne. Videl sem jih le s ceste, ko smo šli preko Gorjancev v lepo Belo-krajino. Pozdravljeni in se še kaj oglasite!
—	J. K. Joliet, 111. — Na Vaše vprašanje bote dobili najbolj merodajen odgovor pri kakem zanesljivem advokatu. Informirajte se pa preje nego odštejete denar, potem bi bilo prepozno. Advokat bo Vam vse pojasnil.
—	Naročnik, Duluth, Minn. — Uredništvo ni prejelo ničesar, o čemer pišete. Mogoče se je zgubilo. Mi ne vemo ničesar o tem.
OO<XXKK><X><><><>ooo<X>^^
------—
S.P.D.
sv. Mohorja
Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS
ODBOR ZA LETO 1929:
Predsednik: Leo Mladich, 1941 W. 22nd Street. Podpredsednik: Andrew Glavach, 1C41 West 22nd Street. Tajnik: Victor Mladich, 1914 West 22nd Place. Blagajnik: John Gottlieb, 1845 West 22nd Street. Zapisnikar: Joe Oblak, ml., 2313 So. Winchester Avenue. Duhovni vodja: Rev. Anselm Murn, O. F. M.
Nadzorniki: Frank Kozjak, Theresa Chernich, Steve Zabcich.
Porotniki: John Jerich, John Falle, Steve Foys.
Vratar : Anton Zidarich.
Uradno Glasilo: "Amsrikanski Slovenec".
Družba zboruje vsako prvo sredo ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo cn dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se p!ačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo!
Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika.
<>0<K>00<K><>0-0<><KKK><K>CH^
NAZNANILO.
Chicago, 111.
Prihodnja seja družbe sv. Mohorja se vrši v nedeljo, dna 6. oktobra ob 2. uri popoldne v navadnih prostorih.
Z bratskim pozdravom,
V. L. Mladič, tajnik.


izterjavamo račune tvrdk, posameznikov in kor-poracij ter imamo pri tem pred očmi, da izvršimo opravilo v obojestransko korist.
Merchants & Miners Bank
CALUMET, MICH. Podružnice:
HECLA ST. LAURIUM, SIXTH ST. RED JACKET Premoženje čez $5,000,000.
i

DNI NA OCEANU
v ali iz
J UGOSLAVIJE
na Cherbourg ali Bremen s največjimi in najhitrejšima nemškima parobrodama
BREMEN EURCPA
SAMO 7 DNI DO JUGOSLAVIJE
Znižane cene v tretjem razredu tja in nazaj. — Priročna in
ugodna železniška zveza z vsemi deli Evrope. Redna tedenska plovba z drugimi priljubljenimi LloydOvimi
parniki.
Za povratne izkaze in za druga pojasnila se posvetujte s svojim lokalnim zastopnikom ali
NCRTSi GERMAN
Ley D
130 W. Randolph St., Chicago
GROZDJE GROZDJE GROZDJE GROZDJE
Kakor druga leta, dobim tudi letos najboljše
MICHIGANSKO GROZDJE
naravnost s farme na moj dom. Letos bo še boljši pridelek kakor lani. Dobim pa tudi
NEWY0RSK0 GROZDJE
kakor tudi
KALIFORNIJSKO.
Če vam ni mogoče priti osebno k meni, ga lahko naročite po telefonu. Cene zmerne. Priporočam se Vam za naročilo.
JOHN KOCHEVAR, 2215 W. 23rd Street, CHICAGO.
Tel. Roosevelt 2692.

<

Poštna hranilnica
KRALJEVINE SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV
sprejema hranilne vloge
z 6% obresti
ZA VLOGE JAMČI DRŽAVA.
Denar se pošilja z poštno nakaznico "money order". Ravno tako se more po pošti poslati denar tudi svoji rodbini v stari kraj. Dolarji se zamenjajo po uradnem borznem tečaju brez kakoršnega koli odbitka.
Zahtevajte brezplačna navodila!
POŠTANSKA ŠTEDI0NICA,
BEOGRAD, EUROPA.
i


m
Širite "Amer. Slovenca"!
?limmirrr""'"""'""'"M"'".m»Mr<-mTT-vn.m..-iM.Mn...r;|r.mnmlHnm	................ir™..,..,...,...nt...... H..	.......'''ll'H''''^ mm—*
OOOOOOOOOOOOO ooooooooooooo ^ooooooooooooo •000-0000000000 •ooooooooooooo .ooooooooooooo
OOOOOOOOOOOOO I
•ooooooooooooo
OOOOOOOOOOOOO < OOOOOOOOOOOOO <
■ooooooooooooo < ooooooooooooo < ooooooooooooo- < ooooooooooooo
OOOOOOOOOOOOO < OOOOOOOOOOOOO 4 OOOOOOOOOOOOO |
.UAUA11
T. C. Bridges:
I »
( >
) >
I
) »
) >
> ► ►
t
Na pomoč
ROMAN.
ytvft»»fftw»»;
! OOOOOOOOOOOOO jj
0000000000000
[ OOOOOOOOOOOOO J / OOOOOOOOOOOOO 9 OOOOOOOOOOOOO J k >oooooooooooo< fjoooooooooooot
00000000000001 k OOOOOOOOOOOOO« P OOOOOOOOOOOOO)
k ooooooooooooo • ooooooooooooo' ooooooooooooo .ooooooooooooo J ooooooooooooo ► ooooooooooooo ooooooooooooo«
jnimumininnniminmmniiniHimuuini
jiiiinmij|iiiiiiiiiuminuiummiij)i..m.ihnm.mmiui
"To že. Toda ravnal bi zoper postavo, kclot bi koga takole ustavljal," pravi Sam resno.
"Briga se on za postavo!" reče Jim posmehljivo. "Pa naj že bo kakorkoli: Kakor daleč seže oko, nikjer ni videti nobene ladje in tako ni ničesar, kar bi mu branilo ravnati po svoji volji."
Sam prikima in pravi: "Potemtakem sva prepuščena sama sebi, da se rešiva, kakor veva in znava. Jim, če dovoliš, bom jaz prijel za krmilo."
Pri teh besedah vstane in stopi proti zadnjemu koncu čolna.
"Saj se ti meša!" zagode Jim, vendar pa vkljub temu skoči na prednji konec in Sam zagrabi za krmilo.
Sapa je postala še močnejša in čoln je plaval skoraj z največjo možno naglico, pa še to ni bilo mnogo v primeri z dolgo, nizko lan-šo, ki so jo gonili močni stroji, da je hitela za čolnom. Sam se ozre še enkrat na lanšo, nato pa na vzhod proti obali, kjer je segal v morje dolg rtič miljo daleč ali pa še več.
Rekli so mu Sharpstone Point (rtič ostrih kleči) ; na koncu, ki je bil na morski strani, so se belo penili valovi med zmedo plitvin in sipin. Naenkrat Sam preokrene krmilo in v' loku obrne čoln proti Pointu.
"Pa menda vsaj ne misliš pristati?" zavpije Jim nejevoljno.
"Samo, če bova prisiljena," odvrne Sam in krmari v isti smeri dalje.
Jim skomigne z rameni, ne reče pa nobene več. Znal je precej spretno voditi čoln, ni se pa sramoval priznati, da ga Sam v tem poseka. Samov oče je bil kapitan neke obrežne skune (jadrnica z dvema jamborjema pa brez drogov za jadra) in je na morju utonil in Sam je jadral, odkar je shodi). Prav noben ribič na obali ne bi mogel s čolnom več doseči ko Sam.
Ko je zdaj sapa pihala skoraj v krmilo, je čoln plaval jako hitro proti Pointu, toda Jim je gledal lanšo in zapazil, da je tudi ona spremenila smer in jim: sledila; tako torej zanj ni bilo nobenega dvoma več, da ju lovi.
Ko se je čolniček bližal Pointu, je bobnenje penečih se valov postalo močnejše, toda Sam je jasnega lica vztrajno krmaril naprej, naravnost proti sipinam, kjer so se prekuce-vale in belile vode.
Nazadnje pa Jim ni mogel nič več molčati ; zato vpraša:
"Sam, ali naju nameravaš utopiti? Tisti hip, ko zadeneva ob tla, naju bodo požrli valovi!"
"Ne računim na to, da bi zadela ob tla," pravi Sam. "Ker je zdaj plima, je v Zavitem' prelivu še vedno tri čevlje vode."
"Človek božji, menda vsaj ne misliš poskušati pota skozi Zaviti preliv?"
"Zakaj pa ne?" vpraša Sam. "To nama prikrajša pot za dve milji in Gadsdena prehitiva za lepo progo."
"To je vendar smrtno nevarna vožnja," godrnja Jim. "Vzel bi bil seboj rešilni pas, če bi bil vedel, da se boš spuščal v take igre."
"Ga ne boš potreboval," zagotavlja Sam; prav tedaj pa se vzdigne čoln na visok val in Jimu je kar sapo zaprlo, ko je čoln vrglo proti lisi porasle skale, ki jo je razgalil upadajoči val. Sam pa je ostal popolnoma hladen, urno preokrenil krmilo in čoln zasukal naokoli. Približal se je čoln čerem za manj ko
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
polovico svoje dolžine in cele plasti pen so ga pokrile, ko je presekal drug val, in nato spretno šinil v mirnejšo vodo.
"Malo je manjkalo," zamrmra Jim, ki ga je nevarnost nemalo pretresla in si briše vodo z oči; Sam pa se samo znova zakadi v vrtince, oči pa upira v ozko črto modre vode pred seboj in čoln je kar letel skozi preliv.
Krmaril je čolniček zdaj sem zdaj tja med čermi in sipinami, ki so se na prečudne načine previjale na vse strani, vmes pa so nad plitvinami glušeče bobneli valovi; Sam pa se ni zmenil ne za bobnenje ne za brizgajoče polive in kar čvrsto hitel naprej. Čez minuto ali dve se je Jim že bolje počutil, toliko bolje, da si je upal oči dvigniti od preliva in pogledati nazaj po lanši. Pa je od nejevolje kar zazijal.
"Za nama gre!"
"Jaz sem vedel, da pojde," odgovori Sam mirno.
"Torej sva se v vse te nevarnosti spuščala za prazen nič!" pravi Jim trpko.
"Sedi mirno!" ga opozori,Sam in ker mu ni drugega kazalo, ga je Jim ubogal, srečnega se pa ni počutil. Lanša je hitela za čolnom in se mu hitro bližala in ko je prišla še bliže, je Jim videl, da jo krmari Gadsden sam. Gadsden je bil velik človek krepkega stasa z bledim, gladko obritim obrazom in velikim jastrebovim nosom in je vodil lanšo s spretno roko. Ker je bila njegova lanša večja ko čoln in spredaj dobro okovana, je spočetka varno plavala in vse druge ovire laže premagala nego čoln. Jimu je srce u-padlo, ko je videl, da je brez nezgode šinila v južni konec preliva.
"Če naju tukaj dohiti, nama bo slaba predla," zamrmra sam' pri sebi; prav tedaj pa je Sam zavihtel čoln okoli novega ovinka v bolj razširjen del preliva in Jim začuti, kako čolnov greben ostro prasne po pesku. Vendar pa se ga je le dotaknil in je varno izpeljal. Lanša pa se je še hitro, hitro bližala in bila kmalu tako blizu, da je Jim lahko razločil Gadsdenov obraz in obraz moža, ki je bil ž njim'. Jim ga je spoznal, da je Simon Harth, Gadsdenov šofer, majhen pa žilav možiček. ki so ga poznali le pod imenom molčeči Harth. Bil je eden izmed mrzlih kornuelskih rudarjev, skoraj tako temne polti kot Španec in kratko ostriženih, kodrastih, črnih las. Pravili so, da je utrjen kot žebelj in brezvesten kakor njegov gospodar.
Zdaj pa se plimovanje obrne in začne od severa drveti po prelivu dol; to pa seveda plovbi ni bilo v prid in jo je jako zavrlo. Kar je bilo pa še slabše: veter je ponehaval.
"Bolje bo, če se ustavita!" zavpije Gadsden, da je njegov krepki glas prevpil bobne* nje in šumenje. "Saj mi ne moreta uiti."
"Sam, Gadsden ima čisto prav," reče Jim. "Preden bodo pretekle tri minute, naju dohiti."
"Mogoče," odvrne Sam nakratko, pa je vendar vse prej mislil, kakor pa se ustaviti, kajti zapodil se je s čolnom v razpenjene valove in ga tiral dalje.
"Stoj!" zarjove Gadsden togotno. "Dosti sta mi že delala zgage in če me ujezita . . ."
je pravkar izšla, lično
vezana v knjigo

DOBRO
delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri naa!
Pišite nam do cene* predinto oddate naroč ilo drugam!
Ali si jo že čital? Pretresljivi dogodki, ki se odigravajo v njej, in napete situacije, ki vežejo čitalčevo pozornost od začetka do konca, sploh ne morejo biti pozabljene, kdor jih je enkrat čital.
Od mnogobrojnih naših čitateljev smo dan za dnem dobivali pohvalna pisma, katera izzvene v en sam odmev: "Povest je čudovita; take ali podobne še nisem čital. Ali se dobi vezana v knjigo?"
Knjiga je torej tu; nabavite si jo in čitajte povest ponovno; drugič boste imeli še večji užitek od nje.
Ako povesti še niste či-tali, Vam dvakrat priporočamo, da si jo naročite.
Ako želite komu poslati kako darilo, je ta knjiga vsled svoje lične vezave zelo primerna v to svrho.
CENA KNJIGI, KI OBSEGA 416 STRANI, JE
$1.00
Pri večjih naročilih znaten popust.
Naročila pošljite na:
KNJIGARNO
Amer. Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
1W
Zanimiva radi mentalitete.
S. H. Z. (slov. hrvatska zveza) s sedežem v Calumetu je imela konvencijo v Mil-waukeeju. Stavljen je bil predlog za združitev, ko je to zdaj zopet v modi, drugič pa morda pozneje vsaj postane zelo nujna in potrebna zadeva. V zadevo samo se ne mešam, zanima me pa mentali-teta, naziranja, ki se je pojavilo. V nekem poročilu čitam: "V teku debate o združenju so bila različna mnenja. Nekateri delegat je so priporočali združitev s K. S. K. J., todu dobili so odgovor, da je ta jed-nota preveč verska in pristranska. Gl. zapisnikar Češarek je bil proti K. S. K. J. radi njene obvezne spovedi. Ko so govorili o S. N. P. J., je bilo slišati ugovor, da "tam ni enakopravnosti in da Prosveta služi le nekaterim, dočim drugim, ki bi se radi zagovarjali, ne da zagovora ..."
Ali roba ne izgleda, kakor v smešnici, ko se mala Marica pritožuje napram mamici radi — mucke. "Mama, muca me gleda!"
Rusi so videli le ravnino in nebo in zrli so v te nepregledne, brezkrajne daljave in — sanjali, in kakor v sanjah so začeli razbijati in zdaj imajo gole sanje brez kakega uresničenja prijetnega sanjkanja in utegnejo se nekoč prav bridko prebuditi iz teh sanj.
Bratje na jugu govorijo o "slobodi" kakor v sanjah. A-ko koga vprašaš, kaj pravzaprav hoče, bo odprl zatvorni-ce brezkončnega govorjenja, a če ga poslušaš eno uro ali dve ali še več, in ga končno vprašaš, kaj hoče, bo' govoril še dve uri, ves dan, cele dneve, pa sam ne bo vedel, kaj hoče in še manj boš izvedel ti, '.n če ga poslušaš, da postane« lačen in star.
Slovenci tsicer ne trpimo v taki meri na ti psihologični pomanjkljivosti, ko smo drugače precej trdno realni, a nekaj slovanske brezmejnosti pa tudi imamo na sebi, in mnogokrat enako ne vemo, kaj hočemo, samo to vemo, da pač nočemo, a bi zopet radi hoteli.
Ta stran našega značaja odseva iz navedenih pripomb glede združenja S. H. Z. s kako drugo jednoto. V tem je vsa zanimivost.
"Mama, mucka me gleda/ * * *
Odkod prihaja radikalizem?
Radikalno mišljenje ne more hasniti niti delavcem samim, ako je morda pretirane in pogostoma po voditeljih speljano na napačna pota. Ampak kaki boljševiški in komunistični pojavi se ne morejo vedno zapisati samo ]e na ro-vaš kakih voditeljev, pogojeni so mnogokrat v razmerah, v , kakršne naš amerikanski ,si-! stem potiskuje delavce. Ta sistem in oni, ki se držijo takega sistema, so sami krivi, ako se širi radikalizem.
V naši državi Colorado so
planjave zelo primerne za sladkorno peso. Delavci na teh poljih so večinoma prišli kot naseljenci iz Mehike. Poseben odbor pod vodstvom Kolumbovih vitezov se je začel zanimati za mizerne razmere med temi delavci in je spravil naravnost gorostasne razmere na dan. Iz poročila "The wages of the unskilled worker in Colorado" povzamem ;med drugim:
"Povprečni zaslužek družine (oče, mati in štirje otroci) pri delu na poljih za peso znaša na leto do $600.00. Že šestletni, otroci delajo na polju, ir> skoroda vsi otroci delavcev nad to dobo so pri delu. Odra-ščeni delavec redkokdaj zasluži več ko $250.00 na leto. O-troci delajo od devet do petnajst ur na dan. Na tisoče o-trok v dobi za šolanje ostaja i?, šole, ker morajo delati na polju. Stanovanja so škandalozna (wretched). Preiskava v finem okraju je pokazala, da stanujejo 102 družini, ki obsegajo šest, sedem, devet do enajst oseb, v enem prostoru. Delavec, ki ne zasluži več ko $600.00 na leto pri delu kakih osem mesecev, mora vzdržati svojo družino dvanajst mesecev."
Dalje čitam: "Razmere, nikakor ne agitatorji, delajo ra-dikalce." Pesna polja v državi Colorado so zelo ugodna tla za razvitek radikalizma.
Seve se najdejo "patriotje", ki take škandalozne razmere naravnost zagovarjajo. Odkod ta prikazen? Stvar je naravna. "Patriotje" naravnost potrebujejo radikalcev, da ostajajo pri svojem "patriotičnem" jobu, ker brez radikalizma bi ne bilo nobene — plače. Amerika utegne še drago plačati tak "patriotizem".
Papež Leon XIII. je rekel: "Kdor stiska revne in slabotne, da se obogati, in dela dobiček iz potrebe drugih, je obsojen po vseh zakonih, človeških in božjih."
Denar in profit se ne zmeni za noben zakon, ampak bo hudo naletel.
ŠEST DNI PREKO OCEANA
najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
MEXIQUE, 9. oktobra (11. dop.)
FRANCE, 11. okt. (S. zveč.),
22. nov. (10. zveč.) ILE DE FRANCE, 18. okt.
(7. zv.), 8. nov. (10. zveč.)
Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini t vsemi modernimi udobnostmi. _ Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte katerega koli pooblaščenega agenta ali
Sreadx JSm
213 N. Michigan Avenue, Chicago, 111.
Moralni čut — vtepen.
Ruski duhoborci v Kanadi so pač posebni čudaki, ako protestirajo proti kaki napravi, ki jim ni po volji — nagi. Člankar v Prosveti (g. Molek, mislim) se malo pohuduje naci Kanadci, ki so baje "veliki moralisti" in bi bilo želeti, da bi bili napram nagim duhobor-cem "malo manj strpni (pač nestrpni)". Moralni ali nestrpni Kanadci in Amerikanci gor ali dol.
G. Molek reši ves "moralni čut" kar z eno potezo. "Prvo4-ni človek", razrešuje robo moralnega čuta, "se ni oblekel v živalsko kožo zaradi sramote, pač pa zato, ker ga je zeb io in če se je hotel nališpati. Takozvani "moralni čut" je bil vtepen v človeka s palico veliko pozneje. To je bilo men da takrat, ko je človek "padel v greh', to se pravi: z dežja pod kap." Presto. Evo ga — u-čenjaka. He, he.
V mesečniku "The Geographic Magazine" sem bral pred kratkim o obisku nekega A-
PREVOZ - DRVA - KOLN
ttojakom se priporočamo za na-
• 'čila premog — dr^a in preva •- •.ii* pohištva oh času selitve.
Pokličite Telefon: ROOSEVELT 6221.
Louis Stritar
2018 W. 21«t Place, Chicago, IU.
merikanca potom hidroplana na Novi Gvineji. Kakor je razvidno, je raziskovalec prodrl v kraje med divjake, ki še niso nikoli videli niti napol civiliziranega človeka. Otroci so bili nagi, tudi kak starček, drugi pa so bili vsaj potrebno pokriti, kakor kažejo tudi fotografije. Pokriti pa niso bili radi mraza, "ker jih je zeblo". Kdo je tem ljudem "vtepel s palico" moralni čut? Kdo?
G. Molek se roga, da je "človek padel v greh" in prišel "pod kap". He., he. Posledica je bila tudi, da je človeku otemnel razum, in to otemne-nje traja še naprej, in pri tem niso izvzeti niti kaki — učenjaki.
* *
Neumljivo.
Iz Goriške se večkrat poroča in se z ogorčenostjo omenja v slovenskem časopisju.v Jugoslaviji, da morajo naši ljudje radi najmanjšega pojava le količkaj narodnega značaja v zapor, dasi ta pojav navadno morda niti nameravan ni. Fantje n. pr. zapojejo kako slovensko pesem, hajdi v zapor.
Pri koroških Slovencih je zdaj, zdi se, kakor z divjači-no, ki v gotovi dobi v letu uživa privilegij, da je ne streljajo, pozneje, ko ta doba preteče, tem bolj.
Ako so Slovenci izven Jugoslavije zapisani narodni smrti, potem je kako ogorčenje sicer opravičeno, če se jih tako grozno tlači, ampak smrt je smrt, in v Italiji in Avstriji zdaj nismo več v razmerah stare Avstrije, kjer smrt še ni bila ravno smrt.
Kako odrešenje tem zatiranim trpinom bi moglo priti le od strani drugih Slovencev, to-raj Slovencev v Jugoslaviji. Ampak ravno ti Slovenci, ki potočijo kako solzo za nesrečne brate v solnčni Goriški, ali malo zatarnajo, da je zibelka slovenstva, Korotan, v tujih rokah, ravno ti Slovenci, pravim in omenim, dasi ne vsi, sti kažejo silno ogorčene, ako se 'prikaže prav praktična potre? ba, da se malo priučijo srbščine ali cirilice, ko drugače pač ne gre, ako se hoče Jugoslavijo vsaj v neki mali edinosti vzdržati. Čisto tuje nemščine pa bi se radi učili noč in dan> in celo angleščine, da bi tem lažje mogli iti v prostovoljno narodno smrt potom izselitve;
Slovani bi lahko brez posebnega imperializma zauka-zovali vsej Evropi, ampak nočejo biti sami močni, raji gnojijo drugim in se slabijo med seboj. Res neumljivo. N£|odno zavestno izobraževanje traja sicer že precejšnjo dobo, a zelo je še videti te Slovanom tako potrebne zavesti. Malo tarnanja, to je vse.
* * * ■ .
Novo? Ali res?
Vlada in delavske organizacije se poslužujejo v Mehiki časnikov "nove" vrste. Tako 'ja javlja. Časniki so podobni našim velikim lepakom, kakršni so za druge namene tudi pri nas v rabi. Slike služijo v agi-tatorične in izobraževalne namene. Tudi sedanja Rusija so poslužuje teh metod.
Morda je stvar nova na polju časnikarstva, amflak povsem nova nikakor ni. Katoliška cerkev se je za pouk posluževala slik že od nekdaj in se še poslužuje v veliki meri tam, kjer gre težko s tiskom in čitanjem. Zgodovinsko znane so "biblije za reveže".
ROJAKOM V VEDNOST.
Kdor namerava kupiti novo pohištvo, se mu priporočam', da se zglasi pri meni. Imam zveze s tovarno pohištva, in preskrbim mu lahko prvovrstno blago po "wholesale" cenah. Oglasite se pri John Šimec, 2056 W. 22nd St., Chicago. — Tel. Canal 5346, ali pa na 6141 W. 19th St., Cicero, 111.	(289T)