List 26.
Gospodarske stvari.
Zakaj bi krav ne vpregali?
Časi so res tako slabi za kmetijstvo, da mora gospodar na vse strani gledati, kje oi kaj dobička vjel. Če krava mleka daje in gnoja, zraven tega pa tudi še vprežena dela , gotovo prekosi vola. Zato je pomislika vredno: ali bi ne bilo prav, da se za navadna kmetij ska dela tudi krave vpregajo? Da krave vpregati je sramota boljemu gospodarju, to je le puhla ošabnost. To bomo dokazali s tem, kako je drugod po svetu.
Najprej rečemo, da so krave za delo bolj ubogljive in pridne, kakor voli, in posebno za oranje bolj pripravne. Al presiliti se ne smejo, da zraven dela tudi še dobro molzejo. Dopoldne naj 3 ure, popoldne pa tudi 3 ure delajo vsaki dan, — to je pravog zraven pa naj se dobro krmijo (dosti jesti naj se jim da!) Po takem zguba na mleku ni velika. Zadnje tedne, kadar so breje, naj se bolj varujejo, kakor se varujejo tudi breje kobile.
Mali kmetje, zlasti v goratih krajih, krave vpregajo že od nekdaj
V goratih krajih na Ceskem opravljajo poljska dela s kravami, ž njimi vozijo tudi drva, in ker jim dobre klaje obilo dajć, so tudi z molžo prav zadovoljni. Tudi v vojvodstvu Sachsenburg - Altenburškem nimajo skor nobene druge vprežne živine kakor krave. Ti „kravji kmetje" — tako jih imenujejo — se pri svojem gospodarstvu zato bolje počutijo, kakor „konjski kmetje." Konji jim pridelani oves pojedo, uni pa oves prodajo; seno pa, ki so ga krave pojedle,  donesel jim
i*e mleka in sirovega masla, delo v vpregi pa je ilo še povrh.
Kdor krave vprega, najcenejše vozari; to spričuje ta-le skušnja. Neki belgišk grajščak se je hotel prepričati , ah je res dobro krave vpregati. Izbral si je tedaj 8 molznih krav, enake starosti, ki je tudi vse enako krmil (futral). 4 je vsaki dan vpregal pol dne, ostale 4 pa so mirno stale v hlevu. One 4, ki niso bile vpregane,   so v enem mesecu
dale.........329 bokalov mleka
druge 4, ki p a s o delale, so dale   308      „______„
tedaj v enem mesecu.....21 bokalov manj.
Nevpregane 4 krave so se zredile v tem  času  za 36
funtov, vpregane pa shujšale za 9 funtov.
Ako bokal  mleka  cenimo na  6  kr.,   tedaj  zguba
onih 21  bokalov  znaša.....2 gold.    6 kr.
zguba na mesu za 48 funtov po 12 kr.     9    ,,     36 „
Vsa zguba na mleku in mesu skupaj
znaša tedaj.........    11 gold. 42 kr.
pri vseh 4 kravah.
v
Stejmo 20 delavnih dni na mesec, tedaj pride na vsak delaven dan na vsako kravo po 9 kraje. Po takem vprežena krava gospodarju dela na dan le za 9 kraje. To je vendar dober kup delo, pa še to hodi gospodarju na dobro, daje mleko vpreženih krav veliko mastneje. Ako živina zmerno (ne preveč) dela, se zgube vodeni deli, smetane pa se naredi več.
(Konec prihodnjič.)
List 27.
Zakaj bi krav ne vpregali?
(Konec.)
Slavni Biirger na vso moč priporoča, tudi krave vpregati, rekoč: Iz lastne skušnje vem, da molzne krave dobro namestujejo vole za vprego; ako jih dobro krmiš in jim pridno strežeš, ne boš pri mleku na škodi. Le tedaj manj molzejo, ako preveč trpijo in potrebne klaje ne dobivajo. Po 4 ure na dan kravo vpregati, jej še eel6 dobro de za zdravja voljo. Tako imaš od nje molžo in delo. Recimo, da imaš posestvo, za ktero se potrebujejo 4 voli, da polje in ostalo gospodarstvo opravijo, in če si namesti volov krave vpregaš, lahko potem še druge 4 molzne krave imaš. Krave tedaj vpregati je gotova pomoč, da si kmetovalec pomaga na bolje. — Tako zagotavlja Biirger.
Tudi tega ne smem zamolčati, kar dr. Ran pripoveduje ^v svoji gospodarski knjigi „Volkswirthschaft", da na Svabskem v več krajih na vsak par konj imajo, kmetovalci po 2 do 6 parov vprežnih krav.
Skušeni fajmošter dr. Magerstedt v Sonderhausen-u potrjuje, da krave so za vprego tako dobre, kakor njim po velikosti in teži enaki voli, v hoji so še nekoliko hitreje $    da bi  se jim   oves   dajal,   oi ravno  treba,
vendar potrebujejo več in bolje klaje kakor krave samo za molžo. Ako se dobro krmijo in v delu ne preženejo, tudi manj ne molzejo. Priča temu so „kravji kmetje" v Thuring-u, ki se bolje počutijo mimo druzih, ko le konje imajo za vprego.
Dr. Zeller in pl. Pabst — oba slavna možaka na polji kmetijskem — trdita, da si kmet veliko stroškov prihrani, ki krave vprega, pa tudi na mleku ne trpi zgube, ako jih ne presiti.
Dr. Čudi svojim rojakom v Svajci priporoča krave za zmerno vprego pa z dobro klajo ter pravi, da 4 krave storijo to, kar 3 voli.
Profesor Rajmund Veit pripoveduje, da v zgornji Avstrii že v mnozih večih gospodarstvih vpregaj o molzne krave in so prav zadovoljni.
Kmetijska družba v Genfu (v Svajci) je razpisala vprašanje: naj se ji povć, ali se namesti volov morejo s pridom vpregati molzne krave?
Profesor Hlubek pripoveduje, da iz odgovorov na to vprašanje se kaže, da se vsako leto pri stroških za delo prihrani 421 frankov, to je, okoli 170 gold. našega starega denarja, ako se namesti 4 volov vprega 8 krav, pa se krave tako rabijo, da se 4 tedne pred teletom in 4 do 6 tednov po teletu ne vpregajo, tedaj leto in dan le okoli 200 dni delajo. Po takem znaša vsakoletni dobiček pri enem živinčetu 21 gold. in 45 kraje, starega denarja ali 8% vagana rži. To pa je tolikošen dobiček, da bi bila živinoreja že davno na boljem, ako bi bile veče kmetije in grajščine namesti volov rabile molzne krave za vprego, zakaj še drug velik dobiček izvira iz tega, da imamo več krav namesti volov, in to je ta, da krave nam rodijo teleta, in tako se pomnoži živinoreja.
Tistim pa, kteri se morebiti posmehujejo temu priporočilu, rečemo le to: kdor ni skusil, tacega smeh je piškav oreh; le kdor po skušnjah govori, tega beseda velja!    Skusite tedaj, in potem govorite!
„Mahr. Schles. Mittheil."