štev. 12. Prit*!«* * Ljubljana, 21. marca 1928. Leto X. n« »«t, delavec « In obrtnik bodo naro- du vodnik I II >1 Izhaja vsaka srede. "nTaelo^iete Din Joti pol teti „ «'— 1 za tnazemstva ta celo lata Din M'— ln*»ratl »a tarifa. • Platnenim vpraJattjem na) aa priloil znamko za od-ge*er. — Nclranklrane Glasilo .Slovenske Kmetske Stranke*. ■Hal It. T. — Tatotaa fronto. Stjepan Radič in Svetozar Pribičevič v Ljubljani. — Ostri govori naših voditeljev, še ostrejša obsodba današnjega režima. — Nesramne kupčije z lakoto. — Provizija za zunanje posojilo ! — Beograd je izvir korupcije! V nedeljo je doživela Ljubljana prireditev, kakršne Slovenija že dolgo vrsto let ni videla. Mirno lahko rečemo, da je bila v nedeljo zbrana in zastopana v Ljubljani vsa Slovenija, da zakriči na ves glas proti tistemu načinu vladanja, ki nas mori in tlači že leta in leta in ki nam grozi uničiti še tisto malo, kar nam je pustila svetovna vojna. Za zborovanj^ ki sta ga sklicali za nedeljo v Ljubljano obe prijateljski stranki SKS in SDS, je vladalo po celi deželi veliko zanimanje. Ljudje z dežele so začeli prihajati v Ljubljano že v soboto zvečer, glavna množica pa je navalila v Ljubljano v nedeljo v zgodnjih dopoldanskih urah. Prihajali so v Ljubljano peš, z vozovi in z vlaki krepki Gorenjci v svojih ponosnih narodnih nošah, od dolenjske strani so dohajali vroči Dolenjci na lepo okrašenih vozovih, nad vse častno so bili zastopani ponosni Štajerci in tudi dična naša Belokrajina in plodno Prekmurje niso zaostajali. Od vseh strani se je valil v Ljubljano pravi narodni val vseh onih, ki hočejo mir, red in poštenje v državi — vseh onih, ki tudi bratu ne marajo več služiti, ampak hočejo biti svobodni gospodarji v svoji svobodni domovini! Prihod gostov. — Prvi Radičev govor. Poslanci so se pripeljali iz Beograda v Ljubljano z brzovlakom ob 8. uri zjutraj. Pozdravila sta jih na kolodvoru zastopnik SKS tov. dr. Marušič in zastopnik SDS g. ravnatelj Jug. Na pozdrave je odgovoril Stjepan Radič: »Vsak politik je vreden toliko, kolikor je sposoben za boj. Dan naše zmage se bliža. V državi imamo neki sloj — to ni niti razred niti stalež — a to so cincarji. S tem zlom je treba obračunati, nato pa bo vzel narod sam svojo usodo v svoje roke.« Zborovanje. Zborovanje, na katero je prišla seveda tudi vsa Ljubljana, ki še svobodno misli in diha, se. je začelo točno ob 10. uri. Velika dvorana na Taboru je bila nabito polna, ko je stopilo na govorniški oder okoli 30 poslancev obeh strank z Radičem in Pribiče-vičem na čelu, katerim je tisočglava množica prirejala burne ovacije. Na poslance se je vsipalo cvetje, živijo-klicev pa ni hotelo biti ne konca ne kraja. Shod je otvoril podpredsednik SDS gosp. Adolf Ribnikar s prisrčnim pozdravom na voditelje kmečko - demokratske koalicije, poudarjajoč neupogljivo voljo vseh poštenih ljudi, da zmagajo v skupni borbi za poštenje. Za predsednika zbora je predložil tovariša Pipana, predsednika SKS, ki je takoj dal besedo poslancu Ljubljane dr. Kramerju. Ko je dr. Kramer predstavil zborovalcem vse došle poslance, med katerimi je bil tudi katoliški župnik Matica iz Zagreba in ki ga je občinstvo posebno prisrčno pozdravljalo, je pozdravil zbor še ljubljanski župan dr. Dinko Puc, želeč zborovanju, da vrne ljudem že izgubljeno vero v državo in demokracijo, da zasijejo vendar enkrat tudi Sloveniji boljši časi. Govor poslanca t o v. P u c 1 j a. Po kratkih pozdravnih govorih poslancev iz Bosne in Dalmacije, iz Črne gore in Vojvodine je dobil besedo poslanec tov. Pucelj, ki je rekel: »Mi prihajamo naravnost iz Beograda. Toda ne prihajamo posamezno, ampak združeni in složni v kmečko-demokratski zvezi. To je prvi korak do lepše bodočnosti Iz vroče borbe v Beogradu prihajamo med vas zato, da nam daste korajžo, da vztrajamo v svojem boju za enakopravnost in poštenje in da odobrite naše delo. Današnji zbor pa ima še en pomen. Beograd je danes vse nekaj drugega kakor to, kar je bil v sanjah naših mladostnih dni. Namesto da je Beograd vir svobode, bratstva, poštenja in enakopravnosti, je Beograd danes vir korupcije in lopovluka. Pokvarjeni elementi so se vsedli za vrat tudi srbskemu kmetu, ki trpi kakor mi. Krivce, da se ta sistem drži, pa imamo tudi med nami. Ali je slovenski narod res še tako nezrel, da ne vidi, kakšno škodo mu prizadevajo prijatelji dr. Korošca? Brez pomoči dr. Korošca se ne bi držal sedanji sistem v Beogradu niti en dan! Samo zato, da lahko preganjajo syoje politične nasprotnike v Sloveniji, služijo pristaši dr. Korošca belgrajski cincariji! Tako zastopstvo slovenskega naroda odklanjamo! (Burno odobravanje.) Stjepan Radič govori! Predsednik zborovanja tov. Pipan da nato besedo glavnemu govorniku zborovanja Stjepanu Radiču. V dvorani bruhne vihar navdušenja, ko se dvigne Stjepan Radič. Ovacije so trajale nad 10 minut, predno je mogel začeti govoriti. Med njegovim govorom je vladala grobna tišina. , Radič je imel v nedeljo kot govornik svoj »dober dan«, kakor pravimo. Sijajno razpoložen, ognjevit in duhovit kakor malokdaj in beseda mu je tekla gladko, brez odmora, enkrat bolj tiho, potem pa se mu je dvignil glas — a množica je poslušala in poslušala... Ljudje, ki Radica še niso slišali, so pa rekli: ~ »Dolgo bo še gospod na Hrvaškem... Radič je uvodoma duhovito pokazal, kako se je slovenski narod s pomočjo svoje du- hovne kulture usposobil, da postane državni narod, za kar se ima zahvaliti svojim Vodnikom, Prešernom, Jurčičem, Gregorčičem. A vse slovenske velike može je klerikalizem preganjal. Gregorčiča so gonili kakor zver. Kakšna sreča, da je on ljubljanski škol mesto Jegliča! (Viharno pritrjevanje.) Govornik se spominja zaslug pokojnega dr. Kreka ter nato pripoveduje svoja opazovanja iz svojih dijaških let v Sloveniji. Čuden državni obračun. Prehajajoč na politična vprašanja, nadaljuje govornik: Videli boste in slišali, da je v finančnem zakonu nekaj paragrafov, ka-koršnih ni najti na celem svetu. V tem finančnem zakonu je med drugim tudi paragraf, naj se vse, kar se je od leta 1918. pa do danes porabilo brez kontrole in potrdila, tudi vse, kar se je pokradlo, kratkomalo odpise in likvidira. Zakaj? Pred par meseci smo prejeli edini obračun za leto 1924/25, v katerem pa je glavna kontrola ugotovila, da ministri niso obračunali 2.112,000.000 Din. Takega zaključnega računa ne moremo vzeti niti v razpravo, kamoli, da bi ga odobrili. Da bi jih ne mogli več kontrolirati, je vlada stavila v finančni zakon ta člen, s katerim hi dobile generalni absolutorij vse tatvine in lopovščine od leta 1918 dalje. To je čl. 55. Zato bo razprava o finančnem zakonu zelo ostra in lahko rodi nedogledne posledice, pri čemer ni izključeno, da zapustimo skupščino in Beograd. Škandal s prehrano. To je tak škandal, da je težko najti v politični zgodovini sveta nekaj sličnega. Tudi ena tretjina Slovenije trpi pomanjkanje in nima tega, kar ji je treba. Slovenija plačuje največje davke. Vi ste preveč pošteni in plačate vse, kar zahtevajo. To je sicer lepa čednost, toda danes je to velika neumnost. (Burna veselost in viharno pritrjevanje.) Od tega ne dobite ničesar nazaj. In tej Sloveniji, ki tako redno plačuje svoje davke, je dala kle-roradikalska vlada najprvo samo 1 milijon in šele na naš pritisk je to podporo malo povišala. Cela Slovenija je dobila z 1 milijonom prebivalcev manj kakor kruševska oblast za 120.000 prebivalcev. Inozemsko posojilo in nettun-ske konvencije. To sta dva križa, s katerimi hočejo cincarji navaliti na nas. Pomislite, za to posojilo so zastavili vse naše monopolske dohodke, ki znašajo okrog dve milijardi, vse bruto dohodke naših železnic, kar znaša tri milijarde, vse carine in ves davek na poslovni promet, kar znaša skupno okrog 6 milijard, to je nad polovico našega državnega proračuna. To so ga- 2 Nismo stranka enega stanu, temveč vsega naroda slovenskega. rancije, ki jih je ponudil finančni minister dr. Markovic. Vidite, mi padamo nazaj, hujše, nego "je bila Turčija pod Abdul-Hamidom. Velik državnik Mellon, ki je danes v Ameriki finančni minister in ki je bil predsednik ameriške delegacije za ureditev dolgov, je ogledal našo gospodarsko statistiko, ki mu jo je predložil vaš vrli Slovenec Mati-jašič. Mellon se je čudil neizmernemu bogastvu naše države in si ne more predstavljati, kako more imeti tako bogata zemlja tako slabo gospodarstvo. Mi bi kmalu imeli mnogo prijateljev, če bi imeli urejene samouprave in izvedeno ravnopravnost. Toda danes ni v vladi nobenega poštenega in pametnega človeka, marveč vlada hegemonizem najhujše vrste. (Viharno pritrjevanje.) Še hujši škandali. A še hujši škandali se gode. Pri novem inozemskem posojilu je dogovorjena 3% provizija. Jaz sem se včeraj o tem na lastne oči prepričal. Pri 13 milijardah znaša ta provizija 390 milijonov. Sedaj razumete, zakaj Vukičevič ne gre in zakaj se noče umakniti Markovic. Hočejo, da gremo mi v njihovo vlado in da glasujemo za to svinjarijo. Oni šušljajo in šepetajo in nam poročajo na vse strani, češ ako smo državotvorci, moramo iti v Vukiče-vičevo vlado in glasovati za to posojilo. Ce pa ne gremo v vlado, da moramo tudi v opoziciji glasovati za to posojilo. Jasno je, da mi tega nočemo. Mi takega posojila ne bomo podpirali, marveč bomo storili vse, da ga preprečimo ali pa gremo iz skupščine. (Viharno odobravanje.) I Nettunske konvencije. Iz Ženeve sem dobil informacijo, da je predsednik italijanske delegacije g. Scialoia sporočil zunanjemu ministru dr. Marinkoviču, da mora iti Radič v vlado, kadar se bo razpravljalo o konvencijah. Če pa ne gre v vlado, mora glasovati za konvencije, tudi če je v opoziciji. Toda Mussolini še ni tak gospod, da bi gospodaril KDK. (Viharno pritrjevanje.) Če g. Mussolini lahko komandira kako bo glasovala cincarsko - radikalska večina s svojim dvojnim slepim črevom — mislim na dr. Spa-ha in dr. Korošca — (buren smeh) ne more nikdo komandirati KDK, razen Boga in naroda, ki jo je izvolil. (Večminutno frenetično pritrjevanje.) Mi vemo, kaj država potrebuje, mi vodimo o tem račun, kaj je narodu potrebno, a Vukičevič ni država in cincarji niso narod. Potrebno je, da mi sklenemo posojilo radi gospodarske krize, da ga sklenemo radi naše narodne obrambe in v tem pogledu stoji ves naš narod na istem stališču. Toda kupiti puške, kupiti letala, nabaviti podmornice, nabaviti topove, to je samo neznaten del narodne obrambe, glavni del obrambe pa je, da je narod zadovoljen. (Živahno odobravanje.) Narod je zadovoljen, če ima minimum svoje eksistence. Toda kakšna eksistenca je to, ko se velik del naroda že več mesecev ni niti enkrat do sitega najedel! Čitajte »Slovenca«, to inlamijo, ki piše, da noben uradnik ne sme iti z opozicijo. »Slovenec« ni več list za slovenski narod, marveč je postal glasilo beograjskih cincarjev. (Fuj-klici!) Država je narod, simbol države je kralj, med narodom in kraljem pa obstoja v ustavnih monarhijah sodelovanje v parlamentu. Ni žrtve, ki bi je mi ne dali svoji državi, svojemu narodu in svojemu kralju, kedar se o tem svobodno razpravlja in svobodno odločuje. (Tako je.) Ako nam pa Velja Vukičevič sporoča, to zahteva država, lahko dobi od nas samo nogomet. (Burno pritrjevanje.) Ostre so te besede, toda on jih zasluži. Važni sklepi. Mi smo sklenili in se trdno odločili pri polni zavesti in spoznavanju svoje odgovornosti in svojih dolžnosti, da v vlado g. Vuki-čeviča ne gremo v nobenem slučaju. (Vihar- no odobravanje.) Mi smo deiinitivno sklenili in smo odločeni, da ne gremo v nobeno vlado, ki ne pomeni temeljite spremembe sedanjega sistema. Naš sklep se glasi, da ostanemo v opoziciji, če ne dobimo objektivnih garancij za izvedbo našega programa, do prihodnjih volitev, najsi bodo kadarkoli, ali jeseni ali na spomlad, da pri teh volitvah izvojujemo večino, s katero bomo ustvarili pošteno vlado KDK. (Burno dolgotrajno odobravanje. Živela koalicija!) Iz govora Svetozarja Pribičevič a. Za Stjepanom Radičem se je oglasil Sve-tozar Pribičevič. Žalibog zaradi skromnega prostora ne moremo objaviti njegovega govora v celoti, ampak se moramo omejiti le na najvažnejše točke njegovega govora. Prečanska fronta. Glede prečanske fronte je rekel Svetozar Pribičevič: «Ne da se izbrisati iz zgodovine, da prečanske fronte nismo hoteli mi, nego današnje srbijanske stranke.« (To se pravi z drugimi besedami, da je prečanska fronta že tukaj, ne glede na to, kdo je odgovoren, da je od nje prišlo.) Dalje je rekel Sv. Pribičevič: »Mi preko Save in Dunava smo bili sigurni, da Srbija sama zase, in čeprav še tako slavna, ne bi bila tista sila v Evropi brez kulturnih prečanskih krajev, kakor je danes Jugoslavija, Samo z nami skupaj je postala naša država sila, ki jo upoštevajo druge večje sile. Zdrava pamet narekuje, naj bodo v naši vladi zastopani vsi kraji in vsi deli našega naroda tako, da ne bi gospodaril drug proti drugemu, temveč da bi gospodarili vsi skupaj, da bi bili enaki in enakopravni s Srbijo. Žalostno je... Žalostno je, da srbijanske stranke ne uvidevajo, da bi morala biti Srbija na čelu borbe za enakopravnost. Žalostno je, da našega boja ne podpirajo tudi one stranke iz naših krajev, ki dobro čutijo, kam nas sedanji režim vodi, a mu vendar služijo. Te stranke vodijo izdajalsko politiko. G. Korošec ima zgodovinsko zaslugo, da se je skupno s Hrvati, Srbi in Slovenci iz naših krajev pridružil v usodepolnem času Narodnemu Viječu v Zagrebu, toda zagrešil je tudi zgodovinski zločin, da je v enako usodepolnem času postal nekak cincarski sluga, ki pomaga se boriti proti enakosti in enakopravnosti v naši državi. Namesto da bi SLS nas podpirala, je poceni prodala narodni interes za majhno provizijo, da sme preganjati svoje nasprotnike v Sloveniji. Pogoji za vstop v vlado. Mi od svoje borbe ne bomo odnehali za ceno kakih drobtinic. Mi smo sigurni, da pridemo v vlado in mi javno povemo, da hočemo oblast, da izvedemo svoj program. Toda mi nočemo take oblasti, da bi služili drugim. Mi smo rekli, da stavljamo kot glavne pogoje, »da se depolitizira državna uprava, da se garantira razširjena lokalna avtonomija in da se sprovede gospodarska enakopravnost.« (To pomeni revizijo ustave, op. ur.) Drugo zborovanje. Istočasno z velikim zborovanjem v dvorani se je razvilo pred zgradbo Tabora še drugo zborovanje, kateremu so prisostvovali vsi oni, ki niso mogli dobiti prostora v dvorani. Poslanec za poslancem je odhajal na balkon, da govori zbrani tisoeglavi množici. Posebno prisrčno so pozdravljali zborovalci župnika Matico in poslanca Puclja, ki je v svojem kratkem govoru rekel, da nove prečanske fronte ne bo strla nobena sila več. Obhod po mestu. Po končanem zborovanju se je ljudstvo zgrnilo v mogočen sprevod, ki je z godbo železničarskega društva »Sloga« na čelu korakal pod vodstvom Stjepana Radiča in Svetozarja Pribičeviča in ostalih poslancev pred Kazino, kjer je bil pripravljen skupen obed. Pred Kazino se ljudje od Radica kar niso mogli ločiti in vsak mH je hotel še stisniti roko. Ljudi se je nabiralo čim dalje več in tako je prišlo pred Kazino do tretjega shoda in Radič, župnik Matica in drugi poslanci so morali znova govoriti. Župnika Matico in posl. Kosanoviča, znanega borca proti glavnjači, so poslušalci zopet prav posebno pozdravljali. Stjepan Radič je pri tej priliki rekel med drugim: »V politiki narodnega vala je potrebno, da je narod pameten in jak. Hrabrost daje prepričanje, pamet dajejo izkušnje, a teh imamo mi dosti. Jakost pa daje sloga, ne slučajna, temveč ona, ki je zrastla iz nas samih. Slogo smo ustvarili in sedaj je treba, da pride vlada v roke onih, ki hočejo enakopravnost.« Ko se je množica polagoma razšla, se je zbralo okoli 400 udeležencev shoda v veliki dvorani Kazine pri skupnem obedu, na katerem je bilo izrečeno lepo število iskrenih, deloma prav šaljivih napitnic. V poznih popoldanskih urah so se ljudje razšli, poslanci pa so se odpeljali ob 8. uri zvečer v Beograd, na novo, in kakor upamo, tudi uspešno delo za — prečansko fronto in za njeno popolno zmago. Za odpravo dohodnine v Sloveniji. (Govor posl. Ivana Puclja v Narodni skupščini.) Naš nujni predlog, ki se je nanašal na famozno razdelitev državnega denarja med gladujoče, je v ozki zvezi z današnjim našim predlogom, ki zahteva odpravo dohodnine, kjer ista postoji, torej v vseh prečanskih krajih. Ta ozka zveza med obema predlogoma je v tem, da se vidi, kako se postopa z eno in drugo pokrajino. Porabili smo to priliko in ugotovili, kako se postopa, kadar se deli pomoč gladujočim v prečanskih pokrajinah. Dve tretjini državnega denarja so prejeli tisti, ki ne gladujejo, a eno tretjino zares potrebni. Kdo dobiva denar ? Ugotovili smo, da današnji upravniki države kadar dele državne pare, dad6 8,000.000 precanom samo eno tretjino, ostalim 4,000.000 pa dve tretjini. Kadar se nalagajo bremena siromašnemu narodu, pa nalože prečanom 80 odstotkov, ostalim pa komaj 20%. Te dni smo slišali, da dolguje državni blagajni samo Beograd 750,000.000 dinarjev. Iz statistike, ki jo izdaja finančno ministrstvo, vedo, da pride v Srbiji na glavo 407 dinarjev, v siromašni Sloveniji 1035 dinarjev, v Vojvodini pa celo 1176 dinarjev davka. Tako smo podeljeni in tako izgledajo naše fronte. Ni tu prečanske fronte, temveč je tu cincarska fronta za izkoriščanje vseh prečanov. Kdo ie kriv? Trdim, da tisti, ki se jim dobro godi, niso toliko krivi, kakor pa oni, ki to stanje podpirajo. Jaz ne zamerim tistim, ki se Vaša osvoboditev more biti le dejanje Vas samih. 3 človek plačal 5000 kron od 100.000 zlatih ku dati na stran se 85.000 kron. Takrat ta kron, to ni občutil, ker se je tedaj lahko ba- j davek ni nikogar davil in je bil posten. Danes ronovsko živelo od 10.000 zlatih kron na leto. pa je ta zakon krivičen in zato predlagani, da Torej je takšen človek mogel kljub temu dav- se čimprej ukine. Kako se vladati ne sme jim pri tem dobro godi. Ne zamerim tega niti radikalom niti demokratom, razven tistim pre-čanom, ki so med njimi. Zamerim pa grupi dr. Spahe in grupi dr..Korošca! Če bi teh dveh grup ne bilo v današnji vladi, bi ta vlada ne bila mogoča. In ker bi ne bila mogoča, se razume, da bi se moral izpremeniti ves sistem iz temelja in bi te naše tožbe ne bile potrebne. Torej dr. Korošec in dr. Spaho po'mojem prepričanju nosita največji del odgovornosti za ta sistem. Poslanci SLS, ki so dolgih sedem let široko odpirali svoja usta za krivice, ki so se godile Sloveniji od strani Beograda, ne govore več, odkar so v vladi. Odkar so umolknili, izgleda, kakor da je vse dobro, da se je vse spremenilo, da je Slovenija bogata, da ima toliko, da se jo more še nadalje guliti in molzti. Slovenija je obubožala. Toda povem vam: Slovenija je postala uboga, osirotela je in naj vas ne varajo naše hiše, ki so morda boljše zidane in imajo morda več komoditete, ker hočemo stanovati kot kulturni ljudje, kajti one ne prinašajo dohodkov, temveč samo izdatke. Slovenija je v teh devetih letih skupnega življenja tako osirotela, kakor tega nikoli pričakovali nismo. Vzemite v roko le statistiko samoumo-rov in konkurzov, pa se boste o tem prepričali. Danes se sekajo zadnje hoste in če se letos ponovi slaba letina bomo imeli mesto gozdov samo še kras. Kljub temu, .da je zaradi »blejskega pakta« umolknil g, dr. Korošec, imamo v Sloveniji siromaštvo in zahtevamo zato, da se ji pomaga. Podpore za glad ne. Gletjte, kako sta tretirali Slovenijo pri razdelitvi državnih podpor za gladujoče. Slo- . venci, ki tvorimo najmanj 10% prebivalstva vse države in ki plačujemo najmanje 23% vseh državnih davkov, smo dobili od skupne vsote, ki se je razdelila, komaj 1%. Mariborski oblasti in ljubljanski oblasti ste dali po pol milijona dinarjev. Ker je ta nesramnost prekoračila vsako mero, je prišel ljubljanski oblastni odbor v Beograd, skromno in ne k vladi, temveč k dr. Korošcu s prošnjo, da on intervenira pri svojih vladnih tovariših. Sedaj se ponašajo, kako so uspeli in kakšna da je to sreča, ko se je ta 1% povišal na — 2%, to je na 2 milijona. Oni se tega svojega rob-stva in skromnosti niti ne sramujejo, ker iznašajo v »Slovencu od 13. marca t. 1. to svoj »lepi in veliki uspeh« in kako je oblastni odbor prihitel v Beograd ter s pomočjo svojega zastopnika v vladi dosegel še en milijon-ček. Tako globoko tedaj je padla v suženjstvo nekdanja ponosna delegacija SLS, ki je doma zahtevala, da ona edina zastopa slovenski narod v tej hiši in ki ni nikomur drugemu dopuščala, da brani naše koristi. Za odpravo dohodnine. Finančni minister ne pozna zakona o osebni dohodnini, ki velja danes v Sloveniji in Dalmaciji. Ta zakon, ki velja od leta 1996. je bil dober, zelo dober za tedanji čas. Imel je nalogo obdačiti tiste, ki jim z drugimi zakoni ni bilo moči priti do živega. To so bili rentniki. Imeli so nalogo obdačiti ljudi, ki trgujejo samo z vrednostnimi papirji, torej ljudi, ki drugih davkov ne plačujejo, ne zemljarine, ne hišarine itd. Ta zakon ni zadeval drugih, ki so podlegli ostalim davščinam. V vojnem času pa se je vsled padanja valute pokvaril in poostril. Moj pred-govornik vam je pojasnil, da se je pred vojno plačalo od 100.000 dohodkov ene same osebe komaj 5000. To ni bilo mnogo. Kolikor se spominjam, je bilo v celi bivši Kranjski 6 takšnih obdavčencev. Ako je bil tisti čas kdo ocenjen, da ima 100.000 zlatih kron dohodkov, je bilo tO predvsem tudi res, ker se je to delo opraviK) temeljito in vestno; Ako je tak Že leta 1905. se je pojavilo v vsej evropski Rusiji veliko revolucijonarno gibanje, ki se ga je udeleževal tudi Ljenin. Ta revolucija je sledila porazu, ki ga je doživela Rusija v japonski vojni. Ljudstvo je delalo odgovornega za vojni poraz carja. Prestol njegov se je že tedaj zamajal in 17. svečana 1905 je bil umorjen od revolucijonarjev stric njegov, veliki knez Sergij. Car je moral popustiti, njegov prvi hlapec, minister policije Plehve je odšel, a sledil mu je na tem mestu knez Svjatopolk-Mirski. Car je izdal tudi manifest, v katerem je obljubil sodelovanje ljudstva pri bodočem zakonodajnem delu. Tega revolucionarnega gibanja se je silno ustrašil tudi nemški cesar Viljem, zadnji. Pisal je dne 21. svečana 1905 ruskemu carju dolgo pismo, v katerem mu je dal nekaj nasvetov, pa tudi nekaj lekcij. Hujskal ga je, naj narodu ne obljubi ničesar, naj trdneje drži vajeti, ljudstvo pa ustraši z vojaškimi paradami in duhovniki. Tako-le mu piše med drugim: »Režim Mirskega je nenadoma dal časopisom večjo svobodo in vajeti, ki jih je tako napeto držal Plehve, prezgodaj popustil. Odtod nenadna povodenj nezaslišanih člankov in javnih pisem na naslov vladarja, stvar, ki je bila doslej nemogoča v Rusiji; nekaj teh pisem je nenavadno nesramnih, v namenu, zmanjšati spoštovanje do avtokratičnega go-spodstva. Revolucijska stranka se je polastila te priložnosti, da dobi odločilen vpliv na mirno delavstvo, izzove med njim vrenje in zahteve, ki jih ono ne razume, in to na zapovedujoč, prezirljiv način, spremljan od besed in dejanj, ki so zelo podobna revoluciji. To je privedlo delavstvo — po mojem mnenju proti njegovi volji — naravnost v opozicijo proti vladi in v konflikte z oblastnijami, ki so morale čuvati zakon in red. Ker so ti zapeljani in slabo poučeni ljudje, večinoma takšni* ki so bili navajeni carja smatrati kot svojega »ockac in ga kot takšnega »tikati«, — imeli vtis, da mu bodo mogli povedati svoje želje, Lansko leto je vzbudil po celi Sloveniji velikansko pozornost članek, objavljen v »Narodnem Dnevniku«, v katerem je predsednik ljubljanske oblastne skupščine dr. Natlačen opozoril na paragraf 82 finančnega zakona za 1. 1926/27 in na njegove škodljive posledice za celo vrsto slovenskih občin. Dr. Natlačen je ugotovil, da je bil na podlagi tega zakona oškodovan samo okrajni cestni zastop v Laškem za več kot 2 milijona dinarjev, cestni odbor v Litiji pa za več kot 1 milijon dinarjev. Za koliko so bile prikrajšane občine in okrajni zastopi v ostalih industrijskih krajih Slovenije, še ni ugotovljeno, gotovo pa gredo tudi te vsote v stotisoče. Dr. Natlačen je ugotovil tudi, da je bil § 82 sprejet v finančni zakon na prizadevanje nad vse bogate Trboveljske premogokopne družbe, ki je pobasala na podlagi tega zakona milijonske dobičke v svojo blagajno. Zakon, o katerem govorimo, določa nam- ako se podad6 pred njegovo palačo, se spoznava, da bi bilo morda praktičneje, ako bi car neko število teh ljudi sprejel, postavil v sredino trga, jih obdal s kordonom vojaštva ter jim spregovoril z balkona zimske palače, obdan od najvišje duhovščine, svetega križa in njegovega spremstva tako, kakor govori »očka« svojim otrokom, predno je stopilo vojaštvo v akcijo.« (Kakor znano je dal car leta 1905. na delavstvo, ki je prišlo pred njegovo zimsko palačo, da mu izroči svoje želje, enostavno, brez vsakega opozorila streljati.) Glede državnih reform pa svetuje cesar Viljem carju Nikolaju, naj gre v Moskvo, zbere tam plemiče in veljake v svoji krasni palači ter jim drži govor. Začne naj z ukorom, ker se nanj naslovljena pisma in naslovi objavljajo, kar priča o slabih manirah; to se ponavljati ne sme! Potem naj jim naznani reforme, ki jih je pripravil za ljudstvo, v kolikor jih smatra za potrebne. Naj ne obljubi splošne zakonodajne skupščine ali celo kon-stituante, temveč samo »Habeas-Corpus-Akt« in razširitev državnega svčta. Nobene prostosti shodov in časopisov, pač pa naj obljubi le strogo navodilo za cenzorje, da v bodoče ne bodo šikanirali. Potem naj govori o armadi in naj jih pozove, da nehajo s prepiri med seboj, dokler sovražnik ne bo pobit. Končno naj stopi na balkon, obdan od duhovščine z banderi, križi, kadilnicami in svetimi podobami in ravno isti govor prebere kot svoj manifest na svoje zveste podanike, ki so zbrani zdolaj na dvorišču in obdani od gostih vrst vojaštva »la bayonette au canon« ... (Briefe Wilhelms II. an den Zaren 1894—1914) Tako je učil pred dobrimi 25 leti nemški cesar svojega sorodnika, ruskega carja Nikolaja zadnjega »vladati« ruski narod in nezadovoljno ljudstvo! Kje sta danes ta dva nekdanja mogočneža! Njuna »vzvišena« prestola sta se zrušila, oba naroda, ruski in nemški, pa trdno živita dalje. Na zemlji je pač samo narod večen! Prepeluh. reč, da se velepodjetjem ne sme naložiti večja kakor 25-odstotna občinska doklada, dočim morajo siromašni kmetje plačevati tudi po 300, 400 in 500 procentov občinskih doklad. Opozorilo dr. Natlačena na ta paragraf, ki je prikrajšal veliko število slovenskih občin za milijonske dohodke na korist bogatih tujcev — večinoma zidov — je vzbudilo po celi Sloveniji silovito ogorčenje. Pri tej priliki ugotavljamo, da smo mi bili prvi, ki smo se za stvar resno zanimali in zadevo gonili tako dolgo, da so se morali oglasiti tudi klerikalci, ki so skupaj z radikali glasovali za lanski finančni zakon in s tem prevzeli tudi odgovornost za ta nasrečni paragraf. r A kaj so rekli klerikalci? Dr. Korošec, vrhovni vodja SLS, je rekel na shodu zaupnikov svoje stranke v Ljubljani, »da je bil ta paragraf v finančni zakon v t i h o t a p 1 j e n, da pa bo iz finančnega zakona ravno tako izginil kakor je prišel vanj.«! Razkrinkana* klerikalna Interpelacija posl. Puclja o § 82 finančnega zakona. — »Vtihotap-Ijen« paragraf. — Minister dr. Spaho postavlja dr. Korošca in tovariše na laž!! Ravno tako so govorili tudi tedanji ministri SLS dr. Kulovec in dr. Gosar; ne eden ne drugi ni hotel o tem paragrafu ni j vedeti! * S svojo trditvijo, da je bil § 82 v finančni zakon »vtihotapljen«, pa je zagrešil dr. Korošec novo silovito nerodnost. S to trditvijo je namreč obdolžil vlado, v kateri so sedeli njegovi lastni zaupniki, navadnega zakonodajnega kontrobantarstva in postavil je našo državo naravnost na sramotni oder pred vsem svetom! ' , . Da se ta zadeva razčisti, je vložil naš tovariš posl. Pucelj na finančnega ministra interpelacijo, v kateri je zahteval odgovor na sledeča vprašanja: 1. Ali Vam je znano g. minister, da je bil čl. 82 fin. zakona »vtihotapljen«, kakor to izjavljajo dr. Korošec in njegovi bivši ministri? 2. Ali ste voljni, da ta člen finančnega zakona sistirate in s tem preprečite domnevo^ da se lahko »vtihotapljajo« v finančni zakon poedini členi po prizadevanju in na korist po-edinih oseb in korporacij? 3. Kaj nameravate ukreniti, da pozovete krivce na odgovor in preskrbite oškodovanim občinam za povzročeno škodo primerno odškodnino? Na to interpelacijo je odgovoril zastopnik finančnega ministra dr. Spaho, »da so govorice, da bi bil ta člen »vtihotapljen«, popolnoma neosnovane. Ta člen finančnega zakona je bil sprejet v finančnem odboru dne 24. marca 1927 in je o njem razpravljal in ga soglasno sprejel že prej tudi ministrski svet.« Ta odgovor je deloval na klerikalne poslance naravnost porazno, kajti minister dr. Spaho ni rekel v stvari nič več in nič manj, kakor da je klerikalna gospoda — lagala, ko je govorila o »vtihotapljenju« ... Lagala pa je zato, da je z lažjo lovila glasove slovenskih volilcev pri zadnjih volitvah, dasiravno je ta gospoda morala vedeti za § 82, kajti 24. marca 1927 so bili klerikalci v vladi! Danes seveda je klerikalcem Vseeno, če pride njihova laž na dan ali pa ne — danes ne stojimo tik pred volitvami, do volitev pa bo slovenski »zarukani« kmet že kako pozabil na vse, kar je bilo. Žalibog se klerikalni računi na pozabljivost slovenskih volilcev le prera-di posrečijo! Kmetje, kako dolgo boste še pozabi jivi za klerikalne grehe? Kdaj se boste zbudili iz duševne omotice? Pribiti moramo pa pri tej priložnosti še nekaj. »Slovenec« priobčuje zadnje čase cele strani raznega blaga, kjer se kar cedi same ljubezni do delavstva. Na drugi strani pa je finančni minister dr. Spaho ugotovil, da so baš klerikalci zavalili bogati Trboveljski družbi milijone dinarjev v njeno blagajno na škodo slovenskih kmečkih in delavskih občin. Vprašamo: Ali ni to hinavščina in fari-zejstvo brez primere, če kdo bogatinom — Židom — vali v žep milijone na škodo delavcev in kmetov, na drugi strani pa govori o ljubezni do kmetov in delavcev? Tu imate pred seboj sijajen primer, da niti »vera« niti »naprednost« ne varuje koristi delovnega kmečkega in delavskega ljudstva. Koristi fabrikantov in delavcev, veleka-pitalistov in kmetov ob enem ne more nihče zastopati niti z »vero« niti z »naprednostjo«. Kmečke koristi more zastopati samo zavedna stanovska politična organizacija in to je v Sloveniji samo Slovenska kmečka stranka. Kdor pa govoriči, da hoče na »verski« ali na »napredni« podlagi zastopati koristi fabrikantov in delavcev in kmetov, je lažnjivec in slepar! To si zapomnite! Še ena opazka naj nam bo dovoljena. Ko smo lansko leto poročali o nesreči s § 82 fin. zakona, smo javili tudi, da je Trboveljska pte-mogokopna družba poklonila ljubljanskemu škofijskemu ordinarijatu (ali ljubljanski ško liji) znesek 100 tiso? dinarjev v eerkTene na= mene. Ugotavljamo, da na tisto našo notico niti en klerikalni list ni odgovoril, še manj seveda, da bi jo ovrgel. Ali je bil tudi ta znesek morebiti »vtihotapljen«. P. Zopet »zarada«! V Beogradu igra tudi v politiki jako važno vlogo beseda »zarada (= zaslužek). Če n. pr. išče država kakšno posojilo, ni glavna stvar, če bo posojilo ugodno za državo, ampak glavna stvar je, koliko procentov provizije bodo »zaradili« (= zaslužili) razni politični in nepolitični špekulanti. V Beogradu namreč ni glavna stvar blagor države, ampak blagor cin-carskih žepov! Tudi lakoto, ki vlada v Hercegovini, hočejo cincarski umazanci izkoristiti v svoje umazane namene. O tej stvari je povedal Stjs-pan Radič sledeče: Za pokrajine, kjer vlada lakota, so kupili v Rumuniji 3000 vagonov koruze po 237 dinarjev in 50 par za 100 kil. Ta koruza leži že pripravljena na postaji Draho-vo na rumunstki meji. Vlada je pa ne prevzame, ampak čaka (seveda na komando špekulantov!) nalašč, da bodo beograjski špekulanti nagnali ceno koruze v Jugoslaviji na 270 dinarjev za 100 kil! Ko bo cena dosegla to višino, bo pa vlada koruzo prevzela po tej zvi-čani ceni in beograjski oderuhi bodo na račun »lakote« zaslužili (= zaradili) pri vsakem centu koruze po 33 dinarjev, ali pri 3000 vagonih, ki tehtajo 3000 X 100 = 300.000 centov, bodo »zaslužili« 300.000 X 33 dinarjev, kar znese 9 milijonov in 900 tisoč dinarjev. Beograjski oderuhi bodo torej zaslužili brez vsakega rizika več, kakor dobe gladni Eosanci, Hercegovci in Dalmatinci skupaj državne podpore!! Poleg tega pa si hočejo oderuhi zaračunati še provizijo po 500 dinarjev od vagona za nakup koruze, kar znese zopet poldrug milijon dinarjev. Oderuški špekulanti bodo torej »zaslužili« (zaradili) na račun lakote skoro 12 milijonov dinarjev iz državne blagajne! Odgovornost za to svinjarijo nosijo seveda velesrbski radikali, naša SLS pa, ki radikaliji služi pokorno kot pes, bo pa dala tej »zaradi« svoj blagoslov! Klerikalno lopovstvo. V člančiču »Bum-bum-bum« je zapisal »Slovenec« dne 16. marca tudi to, »da je bil na Hrvaškem pred zadnjimi skupščinskimi volitvami pristaš pučke stranke (hrvaški kle-rialec) ubit, ker ni trobil v radičevski rog.« O tem uboju se je že med,volitvami mnogo pisalo. Stvar je prišla tudi pred sodišče in pred sodiščem so ugotovili, da niti ubiti kmet niti njegovi ubijalci niso imeli nobene zveze ne z radičevci in tudi ne s klerikalci, ampak da, je cela zadeva bila posledica prostaške nedeljske pijanosti, kakor se to žalibog dogaja tudi pri nas. To vedo prav dobro tudi gospoda pri »Slovencu«, ali vsaj morali bi to vedeti, če so politiki. Če to vedo, potem so zagrešili navadno lopovstvo s pogrevanjem sodnijsko ovržene laži. Ako pa ne vedo tega, pa vseeno nekaj čvekajo, kar ni res, potem pa naj zamenjajo pero z — metlo! Naročniki v področju pošt črk L in M, ki še niste poravnali naročnine za lansko oziroma letošnje leto, ste bili pretekli teden od uprave pismeno opomnjeni na plačilo. Kdor se ne bo opominu pravočasno odzval, se mu bo pošiljatev lista seveda ustavila. — To velja za vse prizadete, da ne bo kakih nepotrebnih reklamacij. — Upravništvo, if Interpelacija poslanca Janko Bukovca in tovarišev na g. predsednika oblastne skupščine v zadevi oblastne trošarine na alkoholne pijače. Oblastna trošarina na alkoholne prijače se je po nalogu oblastnega odbora začela pobirati z 1. februarjem 1928. Uredba o oblastni dokladi k državni trošarini je bila razglašena v »Samoupravi« dne 18. februarja, organi finančne kontrole pa so popisovali zaloge pri trgovcih in obrtnikih v času od 18. do 22. februarja. Ker oblastni odbor ni nikjer uradno objavil, od katerega dne namerava pobirati oblastno doklado k državni trošarini, so trgovci in obrtniki po veliki večini prodajali oso-bito žgane pijače po stari ceni vse dotlej, dokler finančni organi niso popisali zaloge in jim izročili plačilne naloge. Vsled tega je večina trgovcev in obrtnikov utrpela škodo, ki gre v visoke tisočake. Dolžnost oblastnega odbora je bila skrbeti za to, da se naredbe pravočasno obnarodujejo in da občinstvo za ukrepe oblastnega odbora, ki ga materijalno ali kako drugače zadenejo, pravočasno izve. Državne oblasti skrbe za to, da se vse naredbe v vsaki občini krajevno običajno z razglasitvijo pred cerkvijo razglase preden stopijo v veljavo, tembolj je bilo pričakovati, da bo to storil tudi oblastni odbor. Ker se to ni zgodilo, zato si dovoljujemo vprašati: 1. Ali je to g. predsedniku znano? 2. Kaj hoče g. predsednik ukreniti, da se škoda, storjena trgovcem in obrtnikom, popravi? 3. Ali je voljan izdati oblastnemu uradu strog ukaz, da se kaj takega več ne ponovi? Na to je takoj odgovoril predsednik g. dr. Natlačen, da mu ni znano, da bi obrtniki in trgovci trpeli kako škodo, saj so sklepi oblastne skupščine bili znani vsem že januarja, ko je bil odobren proračun. Prvega februarja pa je bil v vseh dnevnikih objavljen komunike oblastnega odbora, da se bo trošarina začela pobirati z 1. februarjem. Posl. Bukovec se s tem odgovorom ni zadovoljil in predlaga o odgovoru debato. Takoj nato predlaga posl. Kobal (SLS), da se predlog Bukovca odkloni. Večina je predlog Bukovca nato odklonila med ogorčenimi protesti manjšine. Dopisi. Ribnica. Tu so se vršile 11. marca ponovne občinske volitve. Vložene so bile 3 kandidatne liste: SKS, ki je dobila 75 glasov in 4 odbornike, SLS lista, 282 glasov in 15 odbornikov, ter Gospodarska lista, 124 glasov in 6 odbornikov. Upravičenih volilcev je 684, torej abstinence 204. Sv. Gregor. Kot običajno vsako leto, se je vršilo tudi letos velikonočno izpraševanje. Mislimo si, da še nikdar in nikjer v nobeni fari, se niso udeležili izpraševanja vsi farani. Dobro je, da se gre, pa da se kaj dobrega sliši in poduči, a zapovedano pa ni. In kar je, je, mi nismo šli. A v nedeljo 4. t. m. smo dobili lekcijo od g. župnika raz prižnice, da nismo nobeni fantje, ampak uporniki. Ja, kaj takega menda ni nikjer, kot pri nas. Nekaj je g. župnik pa le povedal, kar nismo prej vedeli, in to je: duhovnik, ki vodi izpraševanje, naj nobenega ne užali, končno je še vprašal, ali ne dola on tako. Mi rečemo odkrito, da ne, le spomnite se za dve leti nazaj. Vedite, da lepa beseda lepo mesto najde, huda vnema srd, jezo, sovraštvo in mržnjo do tistega, ki jo izreče. Imamo prav mirno vest. Tu moramo omeniti še eno brihtno glavo, ki se je izjavila, da je izpraševanje božja zapoved. Mi poznamo le deset božjih zapovedi in se po njih tudi ravnamo, a enajsto prepustimo njemu in naj samega sebe kontrolira, druge naj puliti v mim, Selškemu poštarju bre^ torbe od Klerikalizem ln liberalizem sta sinova kapitalizma. 5 Marolčev se lepo zahvalimo za točno poslovanje in ga mi povišujemo v viteški stan. Dopis ne bi bil popoln, ako ne bi tu omenili onih žena iz tretjega reda, ki imajo toliko opravka z drugimi ljudmi. O tem pa drugič več. Pozdrav vsem. — Svobodni fantje uporniki gregorski. Nova Oselica nad Sovodnjem. Minuli mesec smo dobili zopet g. župnega upravitelja. Do sedaj smo še jako zadovoljni ž njim. G. župni upravitelj Alojzij Tome, preje kaplan v Cerkljah pri Kranju, je res jako mirna in dobrotljiva oseba in naj bi ostal zares dušni pastir. Zato so mu naši fantje in dekleta napravili krasen sprejem v" cerkvi. Prepleteno je bilo z venci pred cerkvijo in v Sovodnju so bili postavljeni visoki mlaji (smreke) na čast g. župnemu upravitelju. Organizacija naše kmetske mladine v Sovodn]u znatno napreduje, ima že jako dobro razvito knjižnico in v knjižnici same koristne in poučne knjige. Zatorej kličem in svetujem, da bi še vsi fantje in dekleta, kar jih še ni v tej mladinski organizaciji, čimprej pristopili. Pozdravljeni tovariši in tovarišice v mladinski organizaciji v Sovodnju! Griže. Dolgo že ni bilo iz našega kraja v »Kmetskem listu« nobenega poročila. Vendar pa ne spimo, ampak pazljivo zasledujemo, kaj se dela sedaj, ko je od občine do oblasti vse v rokah SLS in ko so — kakor pravijo — tudi v centralni vladi vsegamogočni. Tukajšnji klerikalni agitatorji so — četudi v svoji pri-frknjenosti — obečali, kako lepo bo SLS vse uredila, če bo dobila moč v roke. In sedaj jo torej ima, kar tudi sami trdijo in bi vsekakor moral odpasti vsak izgovor. Toda, kakor raz-vidimo, so prišli samo klerikalni agitatorji na svoj račun, zato pa tembolj trpijo volilci, ki so jim šli na lim, pa tudi oni, ki so pravo vedeli, pa ostali v manjšini. Že tu doma imamo najlepši dokaz, kako dela SLS za svoje volilce. Ob lanski povodnji je razdrla voda most črez Savinjo med Grižami in Žalcem, pa še ni ničesar opaziti, da bi obljub tako bogati klerikalci samo mislili na to v svoji sedanji vsega-mogočnosti. Najlepše na je, da so najhuje prizadeti ravno volilci SLS, ki imajo posestva na obeh straneh Savinje, pa morajo voziti gnoj, pridelke, drva itd. po dvakrat daljši cesti na petrovški most. Sedaj bodo menda vendar enkrat sprevideli — če niso popolnoma zabili — da SLS nima srca za ljudstvo, ampak samo za malho in volilne krogijice. Sv. Barbara pri Mariboru. Iz našega kraja se že dolgo ni nobeden oglasil v »Kmetskem listu«. Vendar pa pri nas kmetska misel lepo napreduje. Sedaj, ko vsak vidi, kakšen sad so nam prinesle obljube »Slov. Gospodarja» »zlatega« Žebota in drugih agitatorjev SLS, prihaja zopet kmetsko gibanje polagoma do veljave. Pri volitvah so nam obetali, ceste, avtonomijo, znižanje davkov itd. Dali pa so nam ravno nasprotno. Kmetje in predvsem ženske moramo gaziti do kolena po blatu, da nosimo tem »zlatim« gospodom živila v mesto, katera si moramo pritrgati, da zamoremo plačati davke. Namesto znižanja davkov smo dobili še oblastne doklade na že desetkrat preveč obdačeno vino. Sedaj pa se sliši, da nam nameravajo vzeti prosto žganjekuho. Kako klerikalci gospodarjio v oblastnem odboru pa se najlepše vidi iz proračuna v »Uradnem listu« št. 18/1928. Kmetsko ljudstvo ne bo imelo ničesar, ker gre večina dohodkov za plače oblastnemu odboru, uradniškemu aparatu itd. No in končno so zamenjali avtonomijo za Glavnjačo! Tako izgleda ljubezen klerikalcev do ljudstva v resnici. Mesto kruha kamen, mesto ribe kačo. IZ STRANKE. Pesnica. Sestanek krajevne organizacije SKS se vrši v nedeljo, dne 25. marca t. 1. ob 3. uri v gostilni Kerenčlč na Ranči. Vabljeni vsi somišljeniki in prijatelji kmetskega gibanja! ' Gorenja Straža. Zborovanje SKS se vrši v nedeljo 25. t. m. ob 3. uri popoldne pri Al. Vinterju. Poroča tov. Bukovec. Raka. Podpisana krajevna organizacija bo imela svoj letni občni zbor na nedeljo, dne •25. t. m. ob 8. uri zjutraj v gostilni tovariša Jožefa Bon na Raki. — Predsednik. Sv. Barbara pri Mariboru. V nedeljo, dne 11. t. m. se je vršil pri nas shod SKS. Na shodu je poročal tov. Kirbiš o zgodovini kmetskega gibanja in kmetskem programu, tov. Škrabar pa o politiki in organizaciji. Zbora so se udeležili tudi bivši volilci SLS, ki pa so mirno in brez medklicev poslušali izvajanja. Maribor. Opozarja se naročnike Kmetijske Matice, kakor tudi one, ki ee žele prijaviti kot novi naročniki, naj se zglasijo pri poverjeniku za Maribor (ustmeno aH pismeno) tov. Jak. Škrabar, Aleksandrova cesta št. 16. Velika izbera raznega perila, modnih bluz, nogavic, kravat itd. se dobi po nizkih cenah pri , Ign. žargi, LJubljana. NOVICE IN RAZNO. Razglas. Županstvo trga Središče ob Draži prodaja ca 300 m8 stoječega borovega lesa. Sprejem ofertnih ponudb do 29. t. m. 11. ure v podpisanem občinskem uradu, kjer se dobijo natančnejši pogoji. Gozd leži ob okrajni cesti, oddaljen od postaje Središče 30 minut. Županstvo Trg Središče ob Dravi. — Župan: Lukačič. Koliko je svet Ameriki dolžan. V ameriškem zunanjem ministrstvu je podal dr. Maks Winkler poročilo o posojilih, ki jih imi Amerika po raznih državah sveta. V celoti znašajo posojila približno 25 milijard in 600 milijonov dolarjev. To je pet milijard več nego so znašale vse investicije Velike Britanije pred vojno, ko je angleški kapital vladal svet. Umrli so v Ameriki. Josip Ocepek v Scranton, Pa., doma iz Tirne pri Savi. Zapušča ženo in osem otrok in Joe Slabe ml., star 23 let v Wankegau 11. — Dne 7. februarja 1.1. ie umrl Valentin Peternel doma iz Hotovelj nad Škofjo Loko. Prebrisan goljuf. Te dni je vstopil v Parizu v znano trgovino z zlatnino in srebrnino eleganten gospod in kupil za 1 milijon frankov kov vredno biserno ovratnico ter vsoto takoj in točno poravnal. Čez štirinajst dni se imenitni gospod zopet pojavi v isti trgovini in izbere biserno ovratnico, vredno tr imilijone frankov ter prosi zlatarja, naj mu jo pošlje na dom. Drugi dan mu res prinese zlatarjev pomočnik dragoceno ovratnico na stanovanje. Elegantni gospod jo vzame, odide v drugo sobo po denar, ali pomočnik je čakal zastonj. Gospod je z dragoceno ovratnico za vedno izginil. Le eno zanesljivo sredstvo proti rastlinskim škodljivcem imamo v Jugoslaviji. — ARBORIN. Proizvajalec: Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10. Strahovita nesreča v Ameriki. V Kaliforniji so zgradili leta 1926 na reki Sante Klara 65 m visok in 8 km dolg nasip v oddaljenosti kakih 40 milj od mesta Los Angeles. Nasip je spadal k vodovodnim napravam, ki so dovajale pitno vodo imenovanemu mestu. Pretekli teden se je velikanski nasip nenadoma porušil in preko 20 m visoko se je voda razlila po dolini. Velikanski valovi so s tako silo drveli naprej, da so podirali in rušili pred seboj vse, na kar so naleteli. Ker se je nesreča zgodila ponoči, se nihče ni mogel rešiti. Preko 1000 je samo človeških žrtev, a škode več milijonov dolarjev. Kako je nesreča nastala še ni dognano. Baje so nasip okolišni farmarji z dinamitom razstrelili, ker jim ni mesto dovolilo pitne vode iz vodovoda. Moderni babilonski stolp. V ameriškem mestu Detroit se nahajajo znamenite tvornice avtomobilov automobilskega kralja Forda. Mesto Detroit se v resnici lahko naziva modernim babilanskim stolpom, ker se v tem mestu nahajajo vse mogoče narodnosti. V njem se nahaja 200.000 Poljakov, 130.000 Nemcev, 120.000 Kanadcev, 45.000 Italijanov, 35.000 Madžarov, 25.000 Pusov, 25.000 Škotov, 21.000 Jugoslovanov, 16.000 Ircev, 15.000 Čehov. Izpod 10.000 se nahaja še Belgijcev, Litavcev, Grkov, Armencev, Francozov itd. Gojitev rož v Bolgariji. Zelo važna gospodarska panoga v Bolgariji je gojitev rož in pride1 ovan je raznega dišečega rožnega olja. Po vojski so cene temu olju tako padle, da so kmetje priče1! v veliki meri opuščati gojitev rož ter so nasadili tobak in hmelj. Zadnja leta pa cene rožnim oljem stalno rastejo in gojitev rož od leta do leta raste, Površina rožnih nasadov je znašala v letu 1927 nad 5142 hektarov. Telefon St. 2149,2SS8 Prešernova ulica 4 Pošt. žek. raž. 13.853 (2iro»ra(un pri Narodni banki) ij sprejema hranilne vloge in izdaja trg. kredite pod najugodnejšimi pogoji; eskompt in inkaso menic ter trg. cesij. — Nakup vsakovrstnih predvojnih papirjev, prodaja valut in deviz po najugodnejših tečajih. 6 Pretep med menihi na Sv. Grobu v Jeruzalemu. Da se včasih tudi pobožni menihi skavsajo v »sveti« jezi, nam dokazuje tale slučaj. V kapeli Sv. Groba v Jeruzalemu je m M KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM hranBnlM It MUr re0. dr. ■ ntomt). nr, Bnojavk« »Kmetski dom*. Tolsfon ILM47 v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica St. 1, pritličje ° Dajet „ Posojilo na vknjižbo, proti poroitv* Ur j *loO® n" ■astari premičnin In vrednostnih papirjev tar (j knjlllc« dovoljuje Kredite v tekočem rečnim pod najngodnejilml pogoji. £ Pooblaiieni prodsjaiec srečk državne razredna loterije. Obrestuje 6% Čistili brei od* povedi TmCJm »talna vlop« ln vloga t raCunu po dopovora. Preskrbuje i Kavcije, inkase, areCk« ln vrednostne papirje ter Čeke in nakainl— (nakazila) na drog« mest«. Uradne ure t ° Vsak delavnik od 8.-12.«/, Ia od S. — 1% Podružnica v KAMNIKU na Slavnem tre««. 8 Kdor zlorablja vero v političnih bojih ni polten. Kmetje! Živinorejci! Posestniki! Obvarujte se nesreče! Leto Ka letom uničujejo bolezni na tisoče goveje živine, konj in prašičev. Ves Vaš trnd in napor dolgih mesecev in let propada. Stotisoči in milijoni denarja gredo v nič. Vseh teh nesreč se lahko obvarujete, ako zdravite Vašo živino i ALMAFLOROM najboljšim, najhitrejšim in najzanesljivejšim sodobnim Ln t stotisočerih primerih nreizkušenim zdravilom. ,XtMAl'i.Oa" proti tunjski koiii... .ALMAFLOB* proli napenjanja pri goveji iivinl. „EA FtEUK" proti vsetju prebavil pri goveda le proti ladrieTaaJa slaka pri molinih Kravah. „HA£F" proti svinjski vročici In varovalno sredstvo proti rdečici. »URINOT" proti krvavemu močenja (scanjn) pri goveda la pri kenjtk. Noben pameten živinorejec In posestnik živine n* •me biti brez leh zdravil. Kakor ne bo prevdaren gospodar Čakal, da mu htfea najprej pogori, da ae komaj potem zavaruje, tako tudi ne bo čakal, da mu Sivina oboli, temveč |i bo dajal tudi te poprej naSa zdravila zato, da mu sploh ne oboli. Almaflor dobite v vsaki trgovini Cena SkatUl ■ navodilom za uporabo Din 40 -. Pristno samo • plombo. Naia zdravila aporabljajo danes ie vsi živinorejci v Evropi. Na llaofe Je pat poročil in zahval. Edina zaloga za Jugoslavijo: wGOVEDOMEDIKAw jugoslovanska razpošiljalnica zdravil za govedo, konje in pre-šiče iz lekarne „Pri »v. Antonu". Maribor, Kopališka ulica štev. 11. Najboljše dušičnato umetno gnojilo Je ČILSKI SOLITER ki izredno hitro učinkuje na rast vseh rastlin. Rabijo ga po celem svetu za vse kulturne rastline. Posebno prikladen pa je za ozimine, ki »o letos precej slabo prezimUe. Čilski soliter se dobi pri Kmetijski družbi v Ljubljani iu v njenem skladišču v Mariboru. Navodila o pravilnem obdelovanju zemlje in o gojenju kulturnih rastlin ter razne kmetijske knjižice podaja brezplačno Poddelegacija proizvajalcev čilskega soiitra v Ljubljani, Turjaški trg 3. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA BSnnnv>,|PW» lOOO Delnika glavnica: Din 50,000.000-—. Skupne rezerve cca: Din 10.0P0 000—. Centrala: Ljubljana, Dunajska cesta Podružnice: Breilce, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, MeUcovIč, Novi Sad, Novorterto, Pluj, Rakek, Sarajevo, Slovenjpradec, Split, Slbentk, Gorica, Trst, Se priporoča asa vs« bančne posle. _ l»STANOVI.JENX t»QO Brtojavnl naslov: Banka Liubilana. Telefon štev.: 2861, 2413, 2502, 2503. vidim, k« sem enkrat kupil, da je veletrgovina R. 8TEB-MECKI v Celju naj-najboljši vir fa nakup 8akna in kam-garna za moške obleke, volne, svil«, eefirja in delena za žensko obleke, platna, oksforda, modrotiska, cvilha ter sploh vse manuiakture, ker je vse prvovrstne kakovosti iz najboljših svetovnih tovarn in mnogo nišje cene, kakor povsod drugod. Pišite takoj po vzorce na veletrgovino I. STEMIttm, Naročila čez 500 Din prosto. ... ■ poštnine ZAVOD ZA PREMOG D. D. UIIBUMM prodaja po najugodnejših »—h tal domači ta inozemski sa 4»-mačo kurjavo tal tndustrljake inka Kovaikl premog vseh Trat. (toka* Uvarnilkl, plavtarskl ta plUaki ftvnet&l tmd za priaii liil MktoSTCm testa m/L Pat nt ,,«otir»' štev. 253 O dlikovana z zlato diplomo! Prihranili bodete 40"/» na stavbnemu lesu, imeli pa cenen, lahek in dober krov, ako pokrijete hišo z glasovi to dvojno zarezno opeko wBOHN" Zahtevajte vzorce in ponudbe od parne opekarne , BOHM"-VINliOVCl Pazite na znamko MBOHNM1 riftrmT o^^^nAft^v *<*/ ■ M*" ftioo^TV ^"^virM^ N* tbol ia ra cenejše si nabavite vsa n.oškr, fanto s a in dečja oblačila v detajlni trgovini konf kcijs e industrije JOSIP iyANČIČ Ljubljana, Dunajska c sta št 7 Največja zaloga češkega in angleškega sukna. za klane doge kupi »Produkcija«, Ježica pri Ljubljani. ..Letforožni" ..Fladistep" Cylinder Znano Je, da so najpre-clznife Izdelani samo Šivalni stroji znamke: ,Qritzner' m , Adler' za dom, obrt ln Industrijo M,"!aft"iii liDitu garancija blliu Pre