G eografsk i ves tn ik , L ju b lja n a , LX (1988) K N J I Ž E V N O S T I Z S L O V E N S K E I N D R U G E J U G O S L O V A N S K E K N J I Ž E V N O S T I Geografski zbornik X X V II-1987 T a številka je rahlo debele jša od p re jšn je (G Z 1986) in p rem ore 202 strani, če­ prav prinaša le tri razprave. Prvi dve dokazu je ta , da je doseglo načrtno raziskovanje hribovskih km etij, s katerim se sodelavci G eografskega inštitu ta A n tona M elika Z R C SA Z U pod vodstvom znan. svetnika SA Z U D raga M ezeta ukvarjajo že desetle tje in ki se je začelo v G orn ji Savinjski dolini, tudi že Posočje. Prva od teh dveh razprav je D raga M e z e t a H ribovske km etije na Idrijskem in C erkljanskem (64 strani). M e­ todolog ija obravnave je podobna kot pri p rejšnjih M ezetovih razpravah. Le klimi je av tor to pot nam enil več p rosto ra . Skupaj z drugim i naravnogeografskim i razm eram i obsega enajs t strani ali petino vse razprave. V ečino zavzem a analiza pogojev za go­ spodarjen je in gospodarskega te r prebivalstvenega stan ja na km etijah . Za vsako je av tor zbral več deset kazalcev, ki pa so tabelarno prikazani le po naseljih . K er so po enotni m etodologiji doslej obdelane okoli tri če trtine regij z raztreseno hribovsko po­ selitvijo , je lahko avtor povprečke idrijske občine prim erjal z doslej že preučenim i predeli. Izkazalo se je , da je gospodarjen je km etij v idrijski občini m anj naslonjeno na izkoriščanje gozda, da so km etije nadpovprečno živ inorejske, posest pa je pod­ povprečna, nadpovprečen dohodek odpade na zaslužek zdom a, v prevladi pa niso sa­ m otne km etije , tem več zaselki. O b stavku »N a km etiji je v splošnem 1,7-krat več nekm ečkega od km ečkega prebivalstva« (str. 53) pa se vprašam o, katera raba je p ri­ m ernejša , »km ečko prebivalstvo« ali »km etijsko prebivalstvo«. D rug term inološki pom islek je glede im ena Idrijske p lano te nam esto ustaljenega Idrijsko hribovje. M e­ ze je nam reč ozem lje idrijske občine razdelil na štiri regije: C erk ljansko hribovje, Ja ­ vornik ozirom a Javorniška p lano ta , Č rnovrška p lano ta z G odovičem in Idrijske planote . M ed slednje M eze pod črto na str. 9 navaja V o jskarsko , Š ebrejsko , D olsko, Ledinsko in V ršniško p lanoto . O (ne)upravičenosti regionalnega im ena V ojskarska (in posredno Šebreljska) p lano ta razpravlja G V 1987 na str. 15. in 16. K er D olsko, L edinsko in V ršniško p lano to veči del ne odm aka Idrijca , jih ne kaže uvrstiti m ed Idrijske »planote« (M eze pravi, da je pridevnik od Idrijce idrijšk i, od Idrije pa id rij­ ski), Sama opredelitev Idrijskega hribovja za Idrijške p lanote v ožjem smislu besede ni usk lajena z m nenjem v drugem stavku v uvodu razprave, ki govori o m očno razgi­ banem in intenzivno razčlenjenem reliefu, kar tudi drži. Po m etodični plati se M ezetovi razpravi vidi, da jo je pisal ru tin iran geograf-spe- cialist za hribovsko km etijstvo . M ilan O r o ž e n A d a m i č je z razpravo H ribovske km etije na severni strani Poljanske doline (45 strani) zapolnil prostorsko vrzel, ki je nastala v Škofjeloškem hribovju po M ezetovi obdelavi hribovskih km etij v Selški dolini (Loški razgledi 33, 1986). Prikazane so km etije severno od Poljanske Sore in vzhodno od po tokov Pod- osojnica in H obovščica. Podobno ko t prej M eze je tudi M ilan O rožen A dam ič ugo to ­ vil odstopan ja od že ob jav ljenega povprečka za druge slovenske p redele . G ovorijo o m anjši pom em bnosti pašne živ inoreje , o nadpovprečnem pom enu gozda za preživ lja­ n je , dobri m ehanizaciji obdelovanja in visokem deležu čistih km etij (2 7 ,9 % ), to je tak ih , k jer noben član družine ni zaposlen zdom a. Skupno za km etije v idrijski občini in severno od Poljanske Sore je nadpovpreč­ no visok delež km etij z negotovim nasledstvom , tak ih , ki n im ajo naslednika ali so že p ropadle v bližnji p retek losti. V idrijski občini je takih km etij skupno 5 7 % , na sever­ ni strani Poljanske doline pa 5 1 % , kar pom eni skupno 585 km etij. T ako visok delež pa postavlja pred družbo težko vprašan je , ki zahteva odgovor. R azprava D raga P e r k a , P okrajina in raba v Pokokrju . P rim er računalniškega ugotav ljan ja povezanosti pokrajinskih prvin (88 stran i), u tira nova po ta v regionalni geografiji. Splete pokrajinskih prvin oz. ka tegorij, ki tvorijo tako im enovano regio­ nalno stru k tu ro , sm o v regionalni geografiji doslej večidel le opisovali ali dokazovali z enostavnim i statističnim i kazalci in le redko iskali p rostorsko sovpadanje tudi s po ­ m očjo slikovnega gradiva. Perko pa je vse te dejavnike stavil v računaln ik . Prvi del njegove študije je izšel z naslovom Povezanost prebivalstva v Pokokrju z nadm orsko višino in naklonom v G V L IX , 1987. D rugi del, v katerem je v ospred ju raba ta l, pa je objavljen v G Z X X V II. P repustim o kar avtorju da pove, kaj p rinaša razprava: ugotav ljan je pom em bnosti pokrajinskih prvin glede na povezanost s posam eznim i vrstam i (kategorijam i) rabe tal in rabo v celoti (rangiran je pokrajinsk ih površin glede na s topn jo povezanosti), iskanje višine odvisnosti kategorij rabe tal od pokrajinskih prvin (rang iran je kategorij rabe glede na stopn jo povezanosti). Te povezave nakazu­ je jo tudi odnose m ed pokrajinskim i prvinam i. Ta opredelitev je dom ala dobesedno p repisana iz uvoda štud ije (str. 119), da bi videli način izražanja, na katerega m očno vpliva računalniški jezik , ki ga starejše generacije geografov niso navajene. Te se b o ­ do tudi vprašale, ali ni m ogoče najti p rep roste jših izrazov za m orfkom plekse, lito- kom plekse. k lim atokom plekse, pedokom plekse, fitokom plekse in ekokom plekse, ki jih je razprava polna. K dor pozna porečje K okre, se bo m orebiti vprašal, ali je m ogo­ če, da doseže raba tal v odnosu do ekokom pleksa korelacijski koeficient kom aj 0,47 (str. 198). Toda pri »računalniški« geografiji m orajo ugovori sloneti na izboljšani ra ­ čunalniški m etodi. Čez leta bom o verje tno ugotovili, da je bil P erko , po tem ko smo v slovenski ge­ ografiji računaln iško obravnavali n ek a te re p rob lem e, prvi, ki je računaln iško p rever­ ja l regionalno struk tu ro kot celoto in jo tudi prvi s to m etodo dokazal. Pri naravno- geografskih prvinah so te povezave tudi vzročno pogojene. Kaj takega ni m ogoče trditi za zveze m ed naravnogeografskim i in sociogeografskim i prvinam i, ki so n eka te ­ re tudi p ritegn jene v obravnavo. Tu pa brez lokalne obdelave vsakega p rim era pose­ bej ne m orem o reči, ali je na p rim er naselje pritegnila zem lja , ugodna za obdelova­ n je , prom etn ica in drugo , ali pa so njive nastale ob naselju , ker jih je naseljenec po ­ treboval. Tu pa računalnik pri iskanju vzročnih povezav odpove. Ivan G am s Geographica Slovenica 18 in 19, P okrajinski učinki človekovih dejavnosti na živ ljenjsko oko lje , Jugoslovansko posve tovan je z m ed n aro d n o udeležbo , B led 21. do 24. sep t. 1987, Inštitu t za ge­ ografijo univerze E dvarda K ardelja v L jub ljan i, 1987, 1988. Z adn ji dve številki im ata enak naslov. O be prinaša ta nam reč prispevke s posve­ tovanja pod zgornjim naslovom , ki je bil na B ledu jesen i 1987. Poleg jugoslovanskih