G eografsk i ves tn ik , L ju b lja n a , LX (1988)
K N J I Ž E V N O S T
I Z  S L O V E N S K E  I N  D R U G E  
J U G O S L O V A N S K E  K N J I Ž E V N O S T I
Geografski zbornik X X V II-1987
T a številka je  rahlo  debele jša  od p re jšn je  (G Z  1986) in p rem ore  202 strani, če­
prav prinaša le tri razprave. Prvi dve dokazu je ta , da je  doseglo načrtno  raziskovanje 
hribovskih km etij, s katerim  se sodelavci G eografskega inštitu ta A n tona M elika Z R C  
SA Z U  pod vodstvom  znan. svetnika SA Z U  D raga M ezeta ukvarjajo  že desetle tje  in 
ki se je  začelo v G orn ji Savinjski dolini, tudi že Posočje. Prva od teh  dveh razprav je 
D raga M e z e t a  H ribovske km etije  na Idrijskem  in C erkljanskem  (64 strani). M e­
todolog ija  obravnave je podobna kot pri p rejšnjih  M ezetovih razpravah. Le klimi je 
av tor to  pot nam enil več p rosto ra . Skupaj z drugim i naravnogeografskim i razm eram i 
obsega enajs t strani ali petino  vse razprave. V ečino zavzem a analiza pogojev za go­
spodarjen je  in gospodarskega te r prebivalstvenega stan ja  na km etijah . Za vsako je 
av tor zbral več deset kazalcev, ki pa so tabelarno  prikazani le po naseljih . K er so po 
enotni m etodologiji doslej obdelane okoli tri če trtine regij z raztreseno  hribovsko po­
selitvijo , je  lahko avtor povprečke idrijske občine prim erjal z doslej že preučenim i 
predeli. Izkazalo se je , da je  gospodarjen je  km etij v idrijski občini m anj naslonjeno 
na izkoriščanje gozda, da so km etije  nadpovprečno  živ inorejske, posest pa je  pod­
povprečna, nadpovprečen dohodek  odpade na zaslužek zdom a, v prevladi pa niso sa­
m otne km etije , tem več zaselki. O b stavku »N a km etiji je  v splošnem  1,7-krat več 
nekm ečkega od km ečkega prebivalstva« (str. 53) pa se vprašam o, katera  raba je p ri­
m ernejša , »km ečko prebivalstvo« ali »km etijsko prebivalstvo«. D rug term inološki 
pom islek je glede im ena Idrijske p lano te  nam esto  ustaljenega Idrijsko hribovje. M e­
ze je  nam reč ozem lje idrijske občine razdelil na štiri regije: C erk ljansko  hribovje, Ja ­
vornik ozirom a Javorniška p lano ta , Č rnovrška p lano ta z G odovičem  in Idrijske 
planote . M ed slednje  M eze pod črto  na str. 9 navaja V o jskarsko , Š ebrejsko , D olsko, 
Ledinsko in V ršniško p lanoto . O  (ne)upravičenosti regionalnega im ena V ojskarska 
(in posredno  Šebreljska) p lano ta  razpravlja G V  1987 na str. 15. in 16. K er D olsko, 
L edinsko in V ršniško p lano to  veči del ne odm aka Idrijca , jih ne kaže uvrstiti m ed 
Idrijske »planote« (M eze pravi, da je  pridevnik  od Idrijce idrijšk i, od Idrije pa id rij­
ski), Sama opredelitev  Idrijskega hribovja za Idrijške p lanote  v ožjem  smislu besede 
ni usk lajena z m nenjem  v drugem  stavku v uvodu razprave, ki govori o m očno razgi­
banem  in intenzivno razčlenjenem  reliefu, kar tudi drži.
Po m etodični plati se M ezetovi razpravi vidi, da jo  je  pisal ru tin iran  geograf-spe- 
cialist za hribovsko km etijstvo .
M ilan O r o ž e n  A d a m i č  je  z razpravo H ribovske km etije  na severni strani 
Poljanske doline (45 strani) zapolnil prostorsko  vrzel, ki je  nastala v Škofjeloškem  
hribovju po M ezetovi obdelavi hribovskih km etij v Selški dolini (Loški razgledi 33,
1986). Prikazane so km etije  severno od Poljanske Sore in vzhodno od po tokov  Pod- 
osojnica in H obovščica. Podobno  ko t prej M eze je  tudi M ilan O rožen A dam ič ugo to ­
vil odstopan ja  od že ob jav ljenega povprečka za druge slovenske p redele . G ovorijo  o 
m anjši pom em bnosti pašne živ inoreje , o nadpovprečnem  pom enu gozda za preživ lja­
n je , dobri m ehanizaciji obdelovanja  in visokem  deležu čistih km etij (2 7 ,9 % ), to  je 
tak ih , k jer noben član družine ni zaposlen zdom a.
Skupno za km etije  v idrijski občini in severno od Poljanske Sore je  nadpovpreč­
no visok delež km etij z negotovim  nasledstvom , tak ih , ki n im ajo  naslednika ali so že 
p ropadle v bližnji p retek losti. V idrijski občini je  takih km etij skupno 5 7 % , na sever­
ni strani Poljanske doline pa 5 1 % , kar pom eni skupno 585 km etij. T ako  visok delež 
pa postavlja pred družbo težko vprašan je , ki zahteva odgovor.
R azprava D raga P e r k a ,  P okrajina in raba v Pokokrju . P rim er računalniškega 
ugotav ljan ja  povezanosti pokrajinskih  prvin (88 stran i), u tira nova po ta  v regionalni 
geografiji. Splete pokrajinskih  prvin oz. ka tegorij, ki tvorijo  tako  im enovano regio­
nalno stru k tu ro , sm o v regionalni geografiji doslej večidel le opisovali ali dokazovali z 
enostavnim i statističnim i kazalci in le redko  iskali p rostorsko  sovpadanje  tudi s po ­
m očjo slikovnega gradiva. Perko pa je vse te dejavnike stavil v računaln ik . Prvi del 
njegove študije je  izšel z naslovom  Povezanost prebivalstva v Pokokrju  z nadm orsko 
višino in naklonom  v G V  L IX , 1987. D rugi del, v katerem  je  v ospred ju  raba ta l, pa 
je  objavljen  v G Z  X X V II. P repustim o kar avtorju  da pove, kaj p rinaša razprava: 
ugotav ljan je  pom em bnosti pokrajinskih  prvin glede na povezanost s posam eznim i 
vrstam i (kategorijam i) rabe tal in rabo  v celoti (rangiran je  pokrajinsk ih  površin glede 
na s topn jo  povezanosti), iskanje višine odvisnosti kategorij rabe tal od pokrajinskih  
prvin (rang iran je  kategorij rabe glede na stopn jo  povezanosti). Te povezave nakazu­
je jo  tudi odnose m ed pokrajinskim i prvinam i. Ta opredelitev  je dom ala dobesedno 
p repisana iz uvoda štud ije  (str. 119), da bi videli način izražanja, na katerega m očno 
vpliva računalniški jezik , ki ga starejše  generacije geografov niso navajene. Te se b o ­
do tudi vprašale, ali ni m ogoče najti p rep roste jših  izrazov za m orfkom plekse, lito- 
kom plekse. k lim atokom plekse, pedokom plekse, fitokom plekse in ekokom plekse, ki 
jih je  razprava polna. K dor pozna porečje  K okre, se bo m orebiti vprašal, ali je  m ogo­
če, da doseže raba  tal v odnosu do ekokom pleksa korelacijski koeficient kom aj 0,47 
(str. 198). Toda pri »računalniški« geografiji m orajo  ugovori sloneti na izboljšani ra ­
čunalniški m etodi.
Čez leta bom o verje tno  ugotovili, da je  bil P erko , po tem  ko smo v slovenski ge­
ografiji računaln iško obravnavali n ek a te re  p rob lem e, prvi, ki je  računaln iško p rever­
ja l regionalno  struk tu ro  kot celoto in jo  tudi prvi s to m etodo  dokazal. Pri naravno- 
geografskih prvinah so te povezave tudi vzročno pogojene. Kaj takega ni m ogoče 
trditi za zveze m ed naravnogeografskim i in sociogeografskim i prvinam i, ki so n eka te ­
re tudi p ritegn jene  v obravnavo. Tu pa brez lokalne obdelave vsakega p rim era pose­
bej ne m orem o reči, ali je  na p rim er naselje pritegnila zem lja , ugodna za obdelova­
n je , prom etn ica in drugo , ali pa so njive nastale ob naselju , ker jih  je  naseljenec po ­
treboval. Tu pa računalnik  pri iskanju  vzročnih povezav odpove.
Ivan G am s
Geographica Slovenica 18 in 19, P okrajinski učinki človekovih dejavnosti na živ ljenjsko oko lje , 
Jugoslovansko  posve tovan je  z m ed n aro d n o  udeležbo , B led  21. do  24. sep t. 1987, Inštitu t za ge­
ografijo  univerze E dvarda  K ardelja  v L jub ljan i, 1987, 1988.
Z adn ji dve številki im ata enak  naslov. O be prinaša ta  nam reč prispevke s posve­
tovanja  pod zgornjim  naslovom , ki je  bil na B ledu jesen i 1987. Poleg jugoslovanskih