Slovenski Informativni list v Australiji.
Sydney, Melbourne, Adelaide, Perth, Brisbane, Hobart.
Vol. IV. No. n. NOVEMBER, 1955
Organ of the Slovene Community in Australia
“ t h o u rt n t s ”
Registered at the G.P.C. transmission by post as
Sydney for 3 periodical.
MISLI, G.P.O. Box 553, Sydney, N.S.V/.
Neznani Junaki
Trpi! Le kar izgoreva drugemu v temi, je lucl — Alojzij Gradnik.
V knjigah in ustnih izročilih vseh narodov najdemo med drugimi imeni tudi imena ljudi, ki so se hrabro borili v vojnah. Ljudstva se s hvaležnostjo spominjajo teh poedincev in jih s spoštovanjem imenuje narodne junake. Dokler so živi, jim rojaki poklanjajo odlikovanja, lavorjeve vence, dragocena darila. Po smrti jim pišejo življenjepise in jim postavljajo spomenike.
Nekateri od teh poedincev so si zaslužili naslov junakov na pošten način v opravičenih osvobodilnih vojnah, drugi so se prikopali do slave z brezobzirnim klanjem nedolžnih žrtev v osvajalnih pohodih in krivičnih revolucijah. Samo prvi so res junaki in samo njihova slava ostane v narodu do poznih rodov. Pojavijo .se v trenutkih, ko jih narod najbolj potrebuje.
V	črnih in usodnih urah narodove zgodovine posežejo v razvoj dogodkov inuspejo z nenavadnim pogumom narodu zlato svobodo ohraniti ali dobiti nazaj.
Spodobi se iti pravično je, da nagrajajo te junake s krvavih bojišč, ki so s svojim levjim pogumom prispevali k narodovemu blagru. Toda pri slavljenju teh junakov bi napravili napako, ako bi prezrli ali podcenjevali dejstvo, da ima narod poleg njih še tisoče in stotisoče drugih, tihih in nepoznanih junakov — pravih stebrov vsake organizirane človeške družbe. Ti se z železno voljo bore proti različnim težavam in skušnjavam vsakdanjega življenja. V najbolj neugodnih okoliščinah vztrajno pobijajo pokvarjenost v sebi in drugih.
Junaki tega kova ne prejemajo zlatih odlikovanj, ne zvenečih naslovov, ne raja na zemlji, a bi vendar zaslužili mnogo več kot vse to. Njihovo junaštva je narodu prav tako neogibno potrebno kot sonce in zrak. Eden takih junakov je na primer oni sposobni brezposelni izobraženec, ki raje trpi veliko pomanjkanje kot da bi sprejel dobro plačano mesto v upravi, ki deluje narodu v škodo. Taka junaka sta mož in žena, ki izkazujeta usmiljenje onim, ki so ju še nedavno sramotili, izkoriščali in mučili. Junakinja je od moža zapuščena žena, ki gara noč in dan kot črna živina, da preživi in odgoji osem otrok, pa 'si pri tem odreka vsako ugodnost življenja. Bolnik, ki dolga leta vdano in tiho pre-
naša bolezen, ne izgubi veselja do življenja in zaupanja v božjo dobroto, pri tem pa še drugim lajša trpljenje. Pijanec, ki se bori zoper bolestno nagnjenje do alkohola, dokler ne zmaga nad njim. Bajtarsko dekle, ki se ne brani bogastva, pa vendar odkloni bogatega snubca, da ji ni treba zatajiti vere v Boga. študent, ki se odpove obiskovanju gledališča in opusti kajenje, da s prihranki anonimno podpira siromašnega tovariša. Minister, ki se drzne grajati pogu-bonosno delo vlade, pa je zaradi tega kot javni škodljivec obsojen v dolgoletno ječo. Oče, ki gre na sodišče prosit milosti za ubijalca svojega sina. žena, ki ne kuje maščevalnih načrtov zoper one. ki so ji omadeževali dobro ime. Idealist, ki sprejme odgovorno, nevarno in nehvaležno službeno mesto, ki ga nihče ne mara, samo da služi rojakom in jih obvaruje skupne nesreče. Mož, ki se zave svoje nesposobnosti in zaustavi v sebi rast prirojene bolestne častihlepnosti v času, ko vidi, da to zahtevajo potrebe skupnosti . . .
Vsi ti ljudje in stotisoči drugih so pravi junaki in junakinje — bojevniki proti zlu. Zaslužili bi najvišje priznanje. Morda se zdi komu to preveč rečeno. Temu ali onemu celo so morda take reči celo samo smešne malenkosti. Toda če pogledamo globlje, se nam bo vse pokazalo v drugačni luči. Množina samozatajevanj, odpovedi, žrtev, del usmiljenja in zmag nad strastmi tvori nevidno silo, ki jo narod nujno potrebuje. Možje in žene, ki se po svojih močeh nesebično in vztrajno vojskujejo proti pomehkuženju, podkupljivosti, al-kolizmu, spolnim razvratnostim, brezboštvu, beli kugi in drugim zajedalcem’ družbe, pokažejo dsoti-krat ravno toliko ali več junaštva kot oni pogumni vojaki, ki se zmagoslavno vračajo z bojnih polj s krvavimi meči.
Resnica je, da brez junakov prve vrste narodna zgradba ne more sloneti na trdnih temeljih. Potrebni so zlasti v časih, ko narodu preti nevarnost od zunanjih sovražnikov. Toda kakor hitro se število „neznanih junakov” v družbenih celicah preveč zniža, je narod nastopil pot, ki vodi v neizogibno propast. Pomanjkanje teh bo nujno povzročilo, da tudi onih ne bo, kadar bi bili najbolj potrebni.
Primeri iz zgodovine potrujejo našo trditev. Ko so se stari Grki
in Rimljani nehali junaško boriti na tihem proti različnim družabnim kugam, so moči obeh narodov začele naglo slabeti. Njihov nezadosten odpor proti pomehkuženosti, nenravnosti in protinaravnemu načinu življenja je v visoki meri pripomogel do uničenja obeh staroveških civilizacij. Ko so se množice borcev proti notranji pokvarjenosti tako zmanjšale, da so postale neznantna manjšina, so tudi junaški vojaki obeh narodov postali velika redkost.
V	naši dobi nam ima biti po mnenju mnogih v svarilo žalostni primer francoskega naroda. Fran-
ciji že dolgo primajnkuje nesebičnih, požrtvovalnih državljanov, ki naj bi z junaškim čednostnim življenjem zatirali dva nejvečja sovražnika domovine: alkoholizem in belo kugo. Če sta pa dva največja, nista edina. Ker manjka notranjega odpora, napovedujejo Francozom počasno, pa gotovo narodno smrt.
Kar se je dogodilo starim Grkom in Rimljanom, pa zdaj preti Francozom, se lahko dogodi vsakemu drugemu narodu, če nima v svojih družbenih celicah lepega števila „neznanih junakov”*
V.N.
.
mMi
Iz pesnitve: Grobovi molijo
Od vseh strani začuje se šumenje, od vseh strani zamolklo govorjenje, kot da bi skupno molil silen zbor -od grap kočevskih do koroških gor, od štajerskih goščav do pustih goličav	'
primorske, istrske obale, od sive, trde kraške skale do mehkega vinograda v Goricah, glasi se pesem tožna duš v vicah:
„Oj, bratje živi, kriva, prazna, brez vsebine je borba vsa na svetu in vse bolečine, razun Boga ljubiti in izpolnjevati Njega zapovedi. Kdor mogel se nazvati med nami borca za svetinje te, med svati nebeške je gostije. Drugim pa končati še dolgo pot je treba, da nekoč pred vrati se snidemo, pred katerimi brez sledu zgine vse, ostane le ljubezen, ki ne mine.
Bodite bratje si
kot zdaj smo bratje mi
vsi v veri, upanju, ljubezni eni zbrani,
da pridemo, kjer čakajo na desni strani
Boga nas dni, ki že tu zanj bojevali
so boj, za pravdo božjo so življenje dali.
Vse drugo< — prazna pena, čije nična cena skaže se, ko stena podere se prstena.
Prosite, bratje, da bi svetla ta resnica oči odprla vsem in jim bila vodnica!”
Ludvik Puš.
„ŠKRJANČKI” SO PELI
Obletnico smo omeli. Dne 24. okt. 1954 je bil v Wollongongu ustanovljen slovenski pevski zbor „Škrjančki”. Ni bilo lahko začeti. Ničesar nismo imeli, samo grla in dobro voljo. Uslužni g. Krevh nam je napisal note. Gostoljubno so nam odprli vrata Detaotovi v Corrimalu in g. Pavle Arhar „na klancu” v Worrawongu. Povrhu so nam postregli in nas spodbujali. In je šlo.
Kakor poslan iz nebes je prišel mladi in energični g. Viktor Brodnik med nas. Bog te živi, pevovodja! Molče je prevzel breme
nase, kakor da se vse to samo po sebi razume. Ni tako lahka taka stvar za rudarja, ki utrujen po težkem delu v jami piše note, uči petje, misli in se muči. Upoštevajmo, za zgled si ga vzemimo!
Kritika? Gotovo! Vsak začetek je težak. Ali ste kdaj posmislili, koliko so žrtvovali ti fantje, ki vsi težko delajo? Dejstvo je tudi, da pojejo „Škrjaoč,ki” bolje kot vsi drugi pevski zbori v Avstraliji. Naprej, slavčki in kosi in siničice, začnite! Začnite, da se poskusimo in da zapojemo kdaj skupaj kot združeni slovenski pevski zbori!
Škrjanček.
How do you like Australia?
MISLI PRIREJAJO V S Y D N E J U
Božičevanje
v Paddington Town Hall-u
na Štefanovo 26. decembra 1955
Začetek ob 6.. uri zvečer
Nujno plosimo rojake, da bi pomagali pri organizaciji prireditve. Priglasite se na uredništvo MISLI.
„Majhen narod po številu, pa velik po duhu.”
To so besede, ki jih je izrekel o Slovencih Argentinec sam od sebe, ne da mu bi jih bil kdo položil v usta.
Kdo nam je pridobil to ime?
Ali morda tisti, ki stojijo ob strani in se ne brigajo za nobeno slovensko stvar? f
Ali morda večni godrnjači in zabavljači?
Ali morda tisti, katerim sta pesos (pri nas: funt) jutranja molitev in obresti večerna?
Ali tisti, ki jim ni mar ne slovenska knjiga ne slovenski časopis?
K temu imenu so nam pripomogli tisti Slovenci, ki jim je pri sicer nujnem vživljanju v nove razmere in novo okolje slovenska skupnost vendarle življenjska potreba.
®
Gornje smo prepisali iz argentinske „Svobodne Slovenije”. Torej imajo tucli tam take kot gre o njih tožba tu v Avstraliji — in pač povsod drugod.
Nismo gornjega prepisali v tolažbo, prepisali smo, ker je dobra snov za izpraševanje vesti . . .
Gornje vprašanje je bilo prvo, ki nas je ž njim pozdravil Avstralec po našem prihodu v to deželo. Naj je bilo v subtropičnem bushu Queenslanda ali sredi sydnejskega velemesta, Aussie je enako vprašal, potem pa z napetostjo pričakoval tvojega odgovara. Če mu nisi takoj s toplo besedo pohvalil njegove domovine, ti je sam povedal, čeprav nekoliko po ovinkih, kakšen naj bi bil tvoj odgovor. Prišel si v klasično deželo visokega življenjskega standarda — kaj hočeš več? Prišel si iz pomanjkanja v obilje, iz reviščine v bogastvo — saj so tukajšnji časopisi dovolj pisali o tem, kaki slabo ste se imeli tam v Evropi. Jasno je, da se moraš v Avstraliji počutiti kot bi-bil na novo rojen . . .
Seveda si imel ti ob takem prepričevanjem svoje misli. Prvič tudi v Evropi zdaj ni več vse tako na tleh, drugič si pa že domala pozabil, kako si nekoč životaril ob 1300 dnevnih kalorijah. Ni te prignala v Avstralijo zgolj sila želodca — bile so druge reči, bolj važne kot je golo želodčno vprašanje. Verjetno bi te Avstralec debelo gledal, ako bi mu začel pripovedovati o svojih duševnih stiskah, o pomanjkanju življenjskega prostora, o svojem hrepenenju po svobodi in takih rečeh. Pa rajši nisi odprl ust. Ni bil razlog za tvoja zaprta usta samo ta, ker jezika nisi znal. Naj bi ga še tako dobro obvladal, Avstralec bi vsebine tvojih besed ne razumel, živi v tako drugačnem okolju, da mu ti svoje duševnosti ne moreš odpreti. Zato si molčal in najbrž molčiš še zdaj, ko jezik že obvladaš. Sam pri sebi si se pa nekako pomilovalno nasmihal človeku, ki je bil razočaran nad teboj, ker nisi ob njegovem vprašanju vzkipel v vznešeno navdušenje nad Avstralijo.
Vendar ne bo napačno, če skušamo razumeti, zakaj nas Avstralec tako sprašuje. Verjetno tiči v njegovem vprašanju več kot si mi mislimo. Res nas v raznih evropskih deželah niso tako spraševali, ko smo se tam okoli potikali, toda so tudi vedeli, da ne mislimo stalno med njimi ostati. Avstralec je pa prepričan, da smo prišli za stalno sem — in kdo more reči, da se moti? S svojim vprašanjem se nam skuša približati in nam priti naproti kot svojemu novemu sodeže-Tanu, v doglednem času pa celo sodržavljanu ...	/
Toda zakaj ravno to vrpašanje? Nam se zdi morda kot nastavljena past, ali pa vsaj nekako otročje.
Najprej pomislimo na to, da njegovo vprašanje prav za prav pomeni nekako to: Kako se počutiš med nami? Avstralec ne pričakuje, še manj zahteva, da mu odgovoriš: Oh, že prvi hip sem se zaljubil v tvojo domovino! Dovolj je, če mu odgovoriš na kratko: O.K. Če se pa namrdneš in zmigavaš z rameni namesto odgovora, res začne on sam proslavljati Avstralijo. Toda s tem ne misli dosti drugega kot dati ti poguma, potolažiti te. Je že res, da svojo „tolažbo” povije v take besede, ki tebi ne gredo kaj prida k srcu. Toda skušaj ga razumeti, saj se |ne zna vživeti v tvoje počutje, kakor se tudi ti ne
znaš v njegovo. Taka reč zahteva čas in neko trajnost sožitja.
Vrhu tega je treba vedeti, da za gornjim vprašanjem tiči nekaj avstralske zgodovine. Vprašanje sega v čase, ko so se zastopniki materine in hčerine zemlje — „pommyji” in ,,diggerji” — pričkali o vrednosti avstralskega kontinenta. Vselje-nec, ki je prišel sem iz „01d coun-try”, se je rad norčeVal iz tukajšnjega „nazadnjaštva”, domačin pa tega ni rad slišal. Nastalo je nekako družinsko [nesoglasje — Anglija-mati je gledala izpod čela’ na Avstralijo-hčerko, ta se ja pa čutila v svojem ponosu ranjeno. Ni čudno, da se je moral vsak nov priseljenec nekako legitimirati z odgovorom na vprašanje: How do you like this country? Kdor se je znal prilagoditi, je bil „sprejet” in najkasneje v enem rodu se je nesoglasje poleglo. |Nasprotno je pa marsikak črnogledi Anglež kmalu kupil povratni listek in se spet izkrcal v Southamptonu, odkoder je bil prišel. Avstralec si je misli! za njim: Bog te nesi — good rid-dance . . .
Utegnete reči, da nas ta stari „družniski” spor kaj malo briga, češ: mi smo ljudje sami zase in čustvujemo po svoje. Vendar je stvar važnejša kot se nam zdi na prvi pogled. Tak upogled v stvar nam pomaga, da se znamo izkazati obzirne napram tukajšnjim domačinom. Vsaka jspretnost naro pomaga do boljšega sporazuma. Nespametno je na primer, da bi se posmehovali tukajšnji govorici, češ da ni angleška, ko smo se sami morda že v Evropi naučili „prave” angleščine. Enako nespametno je, takoj planiti v kritiziranje tukajšnje delovne moške obleke, češ d-* je po naših pojmih „nemogoča” Ne bo dolgo, ko bomo molče priznavali njeno praktičnost.
Da bi bil tak način ravnanja pogrešen, bi nam moralo biti kaj lahko razumljivo. Nič drugega ž njim ne dosežemo kot neko mero osebnega zadoščenja, da smo se izkazali nepram domačinom za nekake nadljudi. Zanje je pa žaljivo, rani njihov ponos in povečuje razdaljo med njimi in nami. Vedeti moramo, da ima vsaka dežela in vsak narod nekaj svojega, bodisi v govorici ali šegah. Ni takoj jasno, kaj je boljše. Vse je utemeljeno v 'zgodovinskem razvoju in značilnostih življenja. Ne gre, da bi vsak pojav merili in precenjevali zgolj z merili, ki jih poznamo iz Evrope, morda celo samo iz Slovenije.
Koncem konca nas je ta dežela sprejela v svoj svet takšne kot smo, in sprejela nas je taka kot je. Neki pregovor pravi: Potrebni so najrazličnejši ljudje, da se ustvari človeštvo. Če se bomo naučili na Astralijo gledati z razumnimi očmi, se nam bo tudi v njej odprl nov svet. Naša „nova domovina” nam bo postala odprta knjiga, iz katere se bomo marsikaj dobrega in lepega naučili. In ona bo ob našem pametnem ravnanju kaj hitro uvidela, da imamo tudi mi njej marsikaj dati, pa bo našega dajanja vesela.
-ko in -ič.
CE DVA NAPRAVITA ISTO
Črtica
To je bilo daleč in davno. V kraj je prišel nov dentist in so mu pričeli prinašati bolne zobe. Vsakemu je zabičal, naj čez tri mesece gotovo spet pride. Ljudem se je zdelo preveč in niso prihajali, če so le zobje dobro držali. Pa treh mesecih in treh tednih je pa vsak dobil od dentista pismo: čas je, da se oglasite pri meni zaradi pregleda zob. Ne odlašajte, pridite jutri!
Ljudje so brali in tehtali. Nekateri so zmigavali z rameni in na vabilo takoj pozabili. Drugi so pa na vso moč hvalili dentista, kako skrbi za zdravje njihovih zob. 'Odzvali so se in šli. Dentist je postal nad vse popularen in dela je imel vedno dovolj.
V	tistem kraju so imeli tudi župnika, ki ni bil nov. Dobra duša, skrben dušni pastir, pri ljudeh pa nič kaj priljubljen. Bil je preveč naravnost in ni povijal misli v ovinkaste besede. Ko je slišal, kaj je napravil dentist, se je udaril po glavi: Vidiš, kako majhna je tvoja pamet, da ti mora tak sveten človek na pomoč z imenitno idejo . . .
Vsedel se je in v mislih pretuhtal svoje farane. Potem je mnogim razposlal pisma: Čas je za Vaš obisk
POSLUŠAJTE ob četrtkih 2CA radijsko postajo, Canberra, ob 9. zvečer. Igrajo se iz tedna v teden slovenske narodne pesmi, dasi morda kdaj izostanejo.
SOBA se odda (Sydney, blizu King’s Crossa), poštenemu in mirnemu samcu. Najemnina zelo nizka. Gospodinja zahteva priporo ilo. Pišite izključno samo na: Misli—soba, G.P.O. Box 553, Sydney.
Publisher: Rev. R. PIVKO 66 Gordon Street, Paddington, N.S.W.
(za cerkvijo St. Francis na Oxford Street) FA7043—FA7044
v moji spovednici, da pregledava Vaše dušno stanje. Pridite jutri...
Ljudje so dobivali pisma in brali. Prvi je samo debelo pogledal, namršil obrvi in pismo zmečkal. Drugi je dvakrat prebral, zamrmral nekaj hudičastega, pismo pa spravil v žep. Tretji je zarohnel in razburjen stopil po sobi. Četrti je udaril po mizi in tekel pravit prijatelju, kakšno mu je župnik uža-' gal. Kako se je začudil, ko je videl, da ima prijatelj enako pismo . . .
Po fari, je nastala nejevolja, agitacija, očiten upor. Mnogi so nehali hoditi v cerkev, drugi niso dajali nič vbogajme. Cerkvene finance so šle na boben. Stvar je prišla na ušesa škofu. Poklical je župnika in mu rekel:	Dragi
gospod, če dva napravita isto, včasih ni isto. Namen je .bil dober, naredili ste nekam nerodno. Jutri pojdete na drugo faro, pa med novimi ljudmi rabite staro modrost. Žal, ne morem drugače.
Župnik je obstal kot vkopan. Ko se je načudil razvoju dogodkov, je vprašal: Pa zakaj so ljudje dentista tako hvalili, meni pa tako zagodli? Ali ni skrb za duše stokrat bolj važna kot skrb za zobe?
Škof je pomolčal. Potem je ginjen dejal :Tisočkrat, milijbn-krat bolj važna, to veva midva. Zakaj si najini verniki tega k srcu ne vzamejo, kdo nama bo to pojasnil?
Nič več nista rekla, poslovila sta se.	Pba.
IIIIIIIIII11II1111111IIII11111111! 11111111111111! 111
OPOZORILO!
Vsi članki in dopisi za božično številko Misli morajo biti v Uredništvu do 20. novembra t.l.—Božične čestitke (velike 20/-, male 10/-) najkasneje do 25. novembra t.l.
Urednik.
iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii mu u m Milinim m iiiiii
Piinted by Publicitv Press (1938) Pty. Ltd. 71-75 Regent St., Sydney, for the Publisher, Rev. R. Pivko, 66 Gordon Sveet, Paddington, N.S.W.
Iz pisarne Slov. duhovnika
SYDNEY. — Začetek z nedeljsko sv. mašo v. cerkvi sv. Patricka, Church Hill, Millers Point, ni bil slab. Res udeležba ni bila hudo številna, pa saj je bil šele začetek, takorekoč poskus. Takoj se je videlo, da se bo stvar obnesla. Saj tudi res ni pravega vzroka, da bi se ne mogli po enkrat na mesec zbrati k posebni in sicer slovenski službi božji. Prostor, posebno še cerkev sama, je bila vsem, ki so prišli, zelo všeč. Smo bili čisto sami zase in tako bomo lahko vsakikrat, ko pridemo skupaj.
Podpisani je bil jako prijetno iznenaden. pa z menoj vred tudi vsi drugi, ko se je kar nepričakovano oglasilo slovensko petje pod vodstvom organistinje Mrs. Stanič. Prav lepa hvala in priporočilo za prihodnjič in sploh za vselej, kadar bomo tam. Slovenske mašne pesmi res našo službo božjo silno prijetno podomačijo.
Zapomnite si torej vsi v Sydneju in okolici, da se naša služba božja vrši v omenjeni cerkvi VSAKO DRUGO NEDELJO V MESECU. Prihodnja bo torej 13. novembra ob pol enajstih. Pred sveto mašo priložnost za spoved.
Cerkev sv.' Patricka je blizu postaje WYNYARD, vhod v „našo” cerkev je iz dvorišča poleg „gor-
nje” cerkve na Grosvenor Street. Ni težko najti.—P. Bernard.
SYDNEY. — Ponovno priobčujemo kažipot, kako se pride do cerkve na GEORGE Street, kjer spovedujem vsako PRVO SOBOTO v mesecu od 4-5 popoldne.
11/zkvcClL
NOVO JE PA TO: Na istem mestu se bo zanaprej spovedovalo v slovenščini tudi vsak etrtek PRED PRVIM PETKOM v mesecu, istotako od 4-5. Prvo tako spovedovanje bo v četrtek 4. novembra.—P. Bernard.
avtomacija —
KAJ OBETA ?
V	prejšnjem članku o avtomaciji sem nakazal, dr, človeška družba na splošno, posebno pa delavstvo, pričakuje od nje velikih sprememb. Mnogi se je bojijo, češ da mora prinesti s seboj novo „indls-trijsko revolucijo”. Drugi pa priznajo samo to, da bodo spremembe prišle, ne pritrjujejo pa mnenju, da mora avtomacija ustvariti veliko brezposelnost.
Svoje mnenje in trditve utemeljujejo tako:	.
Res bodo nekatera tovarniška in druga podjetja odslovila mnogo delavcev, ker bodo človekovo delo prevzeli stroji. Na drugi strani je pa treba pomisliti, da ti novi stroji trdi ne bodo zrasli na drevju. Za naprave novih strojev v smislu avtomacije morajo nastati nove tovarne, ali se pa vsaj sedanje preurediti, in pri tem bo treba zaposliti mnogo delavcev. Zgodilo se bo, da bodo stare industrije odslavljale delavce, najemale jih bodo pa nove. Ker se bo ta proces vršil postopoma, ne bo moglo priti do tega, da bi veliko število nezaposlenih čakalo na cesti. Toda:
Pri izdelovanju novih strojev je treba več znanja kot ga zahtevajo poprečna podjetja dandanes. Ali bo mogel neizučen delavec poprijeti v tovarni, ki bo izdelovala avtomatične stroje? Gotovo ne takoj pri vsakem delu. Nove industrije bodo pač morale svoje delavce izučiti. Izučile bodo pa laže delavce, ki so bili že prej zaposleni v industrijskih podjetjih, nego ljudi, ki jim je taka zaposlitev španska vas. Tak postopek bo itak v interesu industrije same, zakaj če delavec ne bo delal in služil, tudi kupoviti ne bo mogel — tovarne bodo kaj hitro zašle v nadproduk-cijo.
Gotovo pa je, da bo ob napredovanju avtomacije zmerom bolj pa-stoujin npi7iičenih delavcev—
unskilled workers. Vedno več strokovnega znanja bo treba, ko bo kdo iskal zaposlitve v tovarni. Koliko se bo moglo delavstvo izvežbati ob dela samem, ie še težko reči. Bolj in bolj lezemo v dobo elektronov, z njo prihaja zahteva po novem znanju, nova industrija, ki bo kljub vsemu zatevala mnogo nadzorstva, popravil, instalacij, inženirskih izvedencev. Zaposlila bo mnogo ljudi, delo samo bo pa zmerom lažje. Tako in podobno nam razlagajo dobo avtomacije ljudje* ki nočejo biti črnogledi. Dostavljajo še, da bodo tudi delovne ure krajše, da bo imelo delavstvo več prostega časa za kaj drugega. Delovni človek bo imel priliko, da bo zaživel bolj in bolj človeka vredno življenje. Prepad med ..izobraženci” in ..delavcem” se bo bolj in bolj izoževal.
Na drugi strani je pa pričakovati — to vsi priznavajo — manj različnosti in hitrih sprememb v raznih izdelkih. Vzemimo na primer avtomobile. Avtomacija bo zavrla nadaljnji razvoj v razne novosti. Vsak nov avtomobilski model zahteva tudi preureditev strojev i% celih tovaren. Tega si pa v dobi avtomacije razna podjetja ne bodo mogla prepogosto privoščiti — stvar bo predraga. Zato bodo vsaj v bistvu ostali izdelki samim sebi podobni skozi več let.—Pba.
POIZVEDOVANJA
Anton Podboj, doma iz Kamnika pri Preserju, ima pri nas pismo. Kdo bi vedel za njegov naslov?
Emil Borlak, baje v Adelaidi, je naprošen, da se nam javi v važni zadevi.
Pareni Ivan, baje v Melbournu, enako kot zgoraj.
Jože Soitzer, nam popolnoma neznan ima pri nas važno sporočilo, zato naj čimprej javi.
Ivan Višner ie pred časom stanoval na naslovu: 52 Robar St., Nyn-gan, NSW. Tudi zanj imamo ne-kai.
LAHKOMISELNO DEKLE: Nelepa karikatura tega, kar je na svetu najbolj ljubko. Igrača, nepotrebna in minljiva.
Veternica, ki se obrača po modi, po svoji domišljiji in svojih muhah.
Umetni ogenj, ki zablesti, a kmalu izgine brez sledu.
Kraljica, ki je povsod na prvem mestu, ki se ji vsi klanjajo in prilizujejo, ko pa odide, se vsi norčujejo iz nje.
Metuljček, ki se razkazuje, da bi pritegnil nase poglede vseh.
RESNO DEKLE: Zna misliti, delati, molčati.
Njen razum stremi po lepem, njcr.o srce po dobrem, njena volja po žrtvi.
Je značajna, ne ukloni je strah pred ljudmi. Zna se zatajevati in se ne umakne pred nobeno žrtvijo.
Je kakor sončni žarek, ki razsvet-ljuje, greje in oživlja vso svojo
ŠEMPETER SLOVANOV. —
Skoro vsakdanje nevihte v Beneški Sloveniji so povzročile ogromno škodo. Košnja je zaostala in mnogo pokošene trave je segnilo, ker je bilo sonce vedno zakrito. Tudi toča je napravila mnogo škode. Poljedelci so obupani in v vedno „večjem številu zapuščajo domačijo in hodijo iskat žasluška v tujino, zlasti v belgijske rudnike. Kmetje niso že več let toliko pridelali, kolikor so morali izdati za izredno velike davke.
GORICA. — Nesrečna smrt je doletela goriškega duhovnika g; Grbca Antona. Vozil se je v vlaku iz Gorice proti Rubijam. Ker se na rubijski postaji vlak le za hip ustavi, se ]e že prej z drugimi potniki približal vratom: tedaj pa je hud veter odprl vrata in plemenitega duhovnika treščil ob tla. Pokojnik je letos v januarju praznoval 70 letnico. Pokopali so ga v Nabrežini, kjer počiva tudi njegova mati in kjer je bil on mnoga leta dekan in župnik.
ORMOŽ. — Po ukinitvi bolnišnice v Ormožu je nastal za Ormož in vso okolico pereč problem prevoza ponesrečencev in drugih bolnikov v ptujsko odnosno mariborsko bolnišnico. Oblasti so Obljubile, da bo Ormož dobil dobra prevozna sredstva, toda vse obljube so ostale samo obljube. Ljudje so se odločili, da bodo sami kupili rešilni avto. Pridno so začeli zbirati denar ter ga doslej zbrali 101.462 din v gotovini in 25.578 jajc, kar da v denarju okrog \ milijona din. Seveda ta znesek še vedno ne zadostuje za nabavo rešilnega avtomobila, ki stane nekaj milijonov dinarjev, zato bodo prihodnje leto nabiralno akcijo ponovili. Po Ljubljani, Zagrebu in Beogradu pa
okolico, ne da bi zanj bilo treba kaj prostora. Vsi, ki se ji približajo, postanejo boljši.
Dobrote deli biez najmanjšega šuma. Veselje in srečo seje brez pričakovanja pohvale ali hvaležnosti. — „Kat. Glas.”
OPOZORILO
Katoliški imigracijski urad naproša, ba objavimo: Ko prisegate na sveto pismo o prijiki prejema državljanstva, vam oblasti predlože nekatoliško izdanje te svete knjige. Preden odidete, vam ponudijo, da vzamete sveto pismo s seboj. Kot katoličani ne smete brati nekato-liškega izdan ja svetega pisma, zato vsako tako ponudbo vljudno odklonite. Ni vam dovoljeno niti to, da imate nekatoliško izdanje svetega pisma doma v svoji knjižnici. Prosimo, po tem navodilu se dosledno ravnajte.
Izpod Triglava
drvijo prekrasne limuzine — soci-jalističnih borcev.
JESENICE. — Na Jesenicah so nekatere ulice dobile nova imena. Plavž je dobil novo cesto, ki se imenuje — cesta bratstva in enotnosti. Sporedna cesta, ki je v bližini železniških prog Jesenice — Planica se bo imenovala — Cesta revolucije. Del zgornjeg!' Plavža pri Erlahovi žagi se preimenuje v Žerjavec. Preimenovali so veliko število ulic in cest, ki so dobile imena po komunističnih »herojih”. Vas Sv. Križ se je preimenovala v Planino pod Golico.
LJUBLJANA. — Maršal Tito je imel kratek govor pred pripadniki JLA. Poleg ostalega je dobesediro povedal sledeče: „Vi veste, da se borimo za mir in da smo takorekoč postali nositelji ideje miru na svetu. Brez pretiravanja morem reči, da smo postali prvoboritel ji za idejo miru . . .” Titovina ima sedaj stalno pod orožjem okrog 700.000 vojakov. Ako temu številu dodamo še tajno policijo in ovaduhe, zna isto narasti na en milijon. Torej je vsak petnajsti prebivalec v službi Titovega „miru”. Vsak pošten kristjan si želi mir na svetu ter demokratično urejevanje morebitnih sporov. Titova želja po miru pa se sestoji samo v tem, da se obdrži na oblasti, ki mu nudi moč in udobno življenje. Dobro se zaveda, da ga bo majhen prepih odnesel s komunističnega prestola.
TRST. — Zopet se je odprla ita-jansko — jugoslovanska meja na vseh področjih za prehod otrok v obe smeri. Znano je, da je bila meja zaprta za otroke, ker se je pojavila v Trstu otroška paraliza. V štirih mesecih je zbolelo v Trstu za otroško paralizo 35 otrok, od teh jih je 10 umrlo.
G I FT PARCEL SERVICE
JOSIP ZADNIK
56 Norfolk St., North Perth, W.A.
Se priporočam vsem Slovencem za pošiljanje darilnih paketov v Jugoslavijo. Prosim, pišite po moje cenike. Postregel vam bom v vašo popolno zadovoljnost z najnižjimi cenami.
STANDARD PAKETI firme DR. J. KOCE, PERTH, W.A. (prevozni stroški so v cenah že vključeni . . . glej oglas)
No. 1:
3 kg kave Santos extra prima la 1 kg rozin i kg popra j kg caja Ceylon
H kg ..............................
No. 2:
3 kg kave Santos extra prima 5 kg riza Carolina Helios
i	kg caja Ceylon
i	kg P0P»a
i	kg cimeta
£4.10.0
3 kg No, 4:
£5.4.0
100 lbs. C45) ameriške moke (00)
10 kg sladkorja kristal 5 kg riza Carolina Helios 10 kg makaronov, belih la
70 kg ............................ £10.10.0
No. 5:
3 kg kave Minas la 5 kg sladkorja kristal 5 kg riza Carolina Helios
8	kg makaronov belih la 7 kg špagetov belih la
2	kg olivnega olja
2 kg rozin la
S kg svinjske masti 15 kg ameriške moke (00)
50 kg	  £12.16.0
No. 6:
3 kg kave Minas la
1	kg čokolade mlečne 5 kg riza Carolina Helios 5 kg sladkorja kristal
1	kg olivnega olja A kg toaletnega mila 200 gr popra 200 rt caja Ceylon cimeta 10 skatljic sardin
18 kg
No. 7:
3 kg kave Minas la 20 kg ameriške moke (00) 10 kg sladkorja kristal 10 kg makaronov belih la 5 kg riza Carolina Helios
1	kg rozin la
1	kg smokev suhih
50 kg No. 8:
9	kg ................................  £6.4.0
No. 3:
3 kg kave Santos extra prima 3 pari Nvlon nogavic la
9	kg No. 10:
£5.0.0
£9.0.0
10 kg ameriške moke (00)
10	kg sladkorja kristal
10	kg špagetov la lij lbs (5 kg) svinjske masti 5 kg riza Carolina Ardizzone
3	kg kave Santos extra prima 1 kg toaletnega mila 1 kg mila za pranje
kg ............................. £12.8.0
£11.2.0
2	kg kave Santos extra prima
2	kg olivnega olja
2	kg ri^a Carolina Ardizzone 5 kg ameriške moke (00)
2j lbs	(1	kg)	svinjske masti	^
2} lbs	(1	kg)	surovega masla
1 kg sunke 1 kg ogrske salam t i kg kondenz. mleka i kg čokolade 1 kg kakao
i kg karamelnih bonbonov l kg caja Ceylon i kg popra ■
| kg cimeta 10 strokov vanilije 10 vrecic kokošje juhe z rezanci
20* kg	......................... £13.6.0
No. 9:
1 kg kave Santos extra prima 1 kg rozin la
1 kg čokolade * kg kakao
2 kg riza Carolina Helios
2 kg sladkorja kristal
3 lbs masti
3	stroki vanilije
3	vrecice kokošje juhe z rezacni
si postavljajo
Za leto 1956 MISLI dvojen cilj:
1. Tisoč plačujočih naročnikov;
2. Osem strani redno vsak mesec.
Če boste vsi bralci in bralke odobrili ta cilj, ko preberete te vistice, je pričujoča številka MISLI zadnja na 4 straneh.
DR. JURE KOCE, G.P.O. Box 670, PERTH, W.A. CENIK
za pošiljanje paketov preko Trsta v Jugoslavijo, Avstrijo in Nemčijo
Božic se bliža . . . Ako želite, la Vasi doma dobijo paket se pred Božičem, pošljite Vase naročilo do 21. novembra. Običajno potujejo paketi samo .14 dni. Pred prazniki pa so poste preobložene. Razume se, da bomo tudi poznejša naročila sprejemala, a pri naročilih do 21. novembra garantiramo, da bodo paketi prišli pravočasno v roke naslovljencem.
Le kdor zeli, da nimajo doma radi paketov nobenih stroskov, naj posije za plcailo vseh taks dodatnih 12/6, za katere bo obdarovanec doma dobil izplačanih 800 dinarjev. Uspelo nam jc namreč stvar tako urediti, da bo denar prišel istočasno kot paket. Kdor hoče naj tudi pri Standard paketih doda se 12/6.
Za tehnične predmete kot: radio aparate, šivalne stroje, štedilnike i.t.d. Vam-nasa firma tukaj sestavi v smislu jugoslovanske carinske uredbe prvailno napisano prošnjo, da jo lahko obdarovancu pošljete domov in ste tako sigurni, da bo dobil darovani mu predmet carine prosto v roke.
Cene za 1 kg;
Kava MINAS la ....................... 17/6
Kava SANTOS EXTRA la ................ 18/6
Sladkor kristalni .................... 2/3
Sladkor v kockah ..................... 2/6
Olje olivno la ...................... 10/—
Moka bela 00, najboljša .............. 1/9
Testenine bele Extra ................. 3/-
Riz ..Splendor Brillato" ............. 3/-
Riz CAROLINA „Ardizzone” ...	3/2
Riz CAROLINA ..Helios” ............... 3/6
Zdrob, pšenični, extra la ............ 3/-
Fizol ................................ 2/9
Svinjska mast la ..................... 6/6
Prekajena slanina, mesnata .......... 11/6
Surovo maslo (butter) la ............ 21/-
Sunka kuhana, v konzervi ............ 22/-
Smokve, suhe ......................... 4/-
450 gr. kondenz. mleka ............... 3/3
Cene za I kg:
Salama ogrska a la Gavrilovic .. 22/6 Goveje meso, 3 konzerve, 1 j kg. 13/6 Polenovka norveška (Stockfish) 11/-
Sardine v olju, 200 gr................ 2/-
Sir parmezan ........................ 25/-
Rozine (la grške sultane) ........... 4/6
Čokolada trda ...................... 14/6
Čokolada mlečna svicarska .......... 15/—
Kakao holandski .................... 15/-
Caj CEYLON la 100 gr................. 3/-
Poper indijski v zrnju 100 gr. ..	3/4
Cimet (kamela) zmlet 100 gr 	2/3
Vanilija v strokih, 1 trok .......... 1/2
Karamele, bonboni ........,......... 10/-
Milo za pranje-(75% maščobe) 3/6 Milo toaletno PALMOLIVE, 100 gr. 1 /4
Kokošja juha z rezanci Vrečiča limone v prahu Nylon nogavice Ila .......
1/6 1 /* 9/-
Nvlon nogavice la ............. 11/6
K zgoraj navedenim cenam se dodajo se prevozni stroski: po posti:	*	po	zeleznici:
do 4£	kg	netto ........ £0 15	0	do	30	kg	netto ........... £2	3	0
do 9	kg	netto ........ £12	0	do	40	kg	netto .......... £2	10	0
do 18	kg	netto ........ £1 13	0	do	50	kg	netto .......... £2	15	0
SPECIJALNO FRANKO PREJEMNIK:
1) Vreča najboljše bele moke (00), 45 kg. v dvojni vreči .... £4 17 0
2) Mast v posodi po 17 kg................................ £5 10 0
Zdravila in tekstilno blago pošiljamo iz Londona direktno v domovino. Tehnične predmete kot: radio aparate, šivalne stroje, štedilnike, kolesa (bicikle) itd. pošiljamo iz Nemčije ali Italije v Jugoslavijo. Zahtevajte cenik!
Za vsa naročila paketov iz N.S.W. in Victorije se obrnite direktno na: ZASTOPNIKA FIRME ZA N.S.W.:
MR. R. OLIP, c/o. G.P.O. Box 553, SYDNEY, N.S.W. ali 44 Victoria Street, POTTS POINT, N.S.W. ZASTOPNIKA FIRME ZA VIKTORIJO:
MR. M. PERŠIČ, 222 Beaconsfield Parade, MIDDLE PARK, Vic. MR. Z. ROME, 404 Queens Parade, CLIFTON HILL, Vic.
C
V^VETJE V JESENI
14•	DR.	IVAN TAVČAR
Pii tej ,piiliki je pokazala Meta vse dobre lastnosti male gospodinje. Odvezala je ponižno bisažico ter po trati razvrstila z važnim obrazom, kar sva imela s sabo; za vsakega kos črnega kruha, nekaj suhih češpelj m nekaj orehov. Prinesla je tudi dva kamna, da bi mogla orehe tolči vmes pa ie postavila steklenico, v kateri sva bila na Kalu nalovila mrzle studencnice. „Da bova laze pila,” je omenila z veliko resnostjo, „sem vzela repuljico od doma. ker je grdo piti iz steklenice same.” * Tolkla sva orehe ter jedla jedra s črnim kruhom, kar je dobro. Tudi suhe češplje sva jedla s črnim kruhom, kar zopet ni slabo. Hladno vodo pa sva pila iz ene in iste „repuljice” in kakor zaljubljen dijak sem pil vedno na tistem mestu, kamor je bilapoprej pritisnila Meta rožnata svoja usteča. * Planinski blagor! ★ Preobdala jo je moč gorskega zraka in oči so ji skupaj lezle. Meta je hotela spati. Napravil sem ji iz bisažice majhno zglavje; nato je legla in takoj zaspala. Nad nama so se še vedno podili sivi oblaki proti jugu, da je bilo sonce največkrat zakrito. Sicer pa pekočina že tako ni bila posebno močna; zato je deklica lahko in dobro spala. Z obrazom je bila proti meni obrnjena in mirno je sopla. Spanje pa ji je bilo prignalo nekaj vročine v glavo, da so se ji delale rože na licih. Bil sem sam z njo na zapuščeni orski višini. Ko so jo objemali moji pogledi, sem občutil prav živo, a bi bilo skoraj nemogoče, se kdaj ločiti od nje. V kratki dobi mojega bivanja na Jelovem brdu sta zrasli najini duši druga k drugi. Pri vsakem delu sva bila skupaj dan za dnevom in bravi čudež je bil, ako me je Meta za kratek trenutek zapustila. Zatorej me je tu na vrhu Blegaša mučila misel, kaj mi je početi? Gotovo, šel sem že skoraj predaleč. Igračkanja z mlado dušo bi ne moglo opravičiti tudi sorod-ništvo, katero je naju vezalo. Jezil sem se sam nase, da sem mogel tako cisto pozabiti svojih let in da sem se vedel kakor smešni starec, ki je lazil nekdaj za Suzano, ko se je kopala. A vsi ti očitki niso olajšali mojih muk. Ko je tako v ljubki mladosti ležala pred mano in ko je v spanju izpregovorila še celo nekaj besed, katerih pa nisem umel,
je postajala moja jeza še silnejša. Videlo se mi je, da sem zagrešil neodpustljiv greli, ko sem motil ravnotežje mlade duše. Kaj naj počnem? Bil bi ji lahko oče, a sedaj naj jo vzamem? Morda kakor kralj David Moabičanko, da ga je v .postelji grela? Ozrl sem se na vitko telo, ki je tako naravno počivalo na zeleni trati, obenem pa sem si predstavljal, kakšno, bi bilo to telesce, če bi ga vtaknil v tiste smešne cunje, v katere tako rade lezejo naše gospe in gospodične. In kakšen bi bil ta obrazek, ako bi ga potisnil pod tisto, kar imenujejo gosposke ženske klobuk, ki je vselej nekaj zmečkanega, nekaj pomandranega, nekaj takšnega, kar ni ničemur podobno, kar je vrhunec neukusnosti, in kar, častite dame, pametnega človeka z največjo silo odganja od vas! V taki smešnosti naj živi Meta z Jelovega brda, prej ko poteče leto, jo pograbi jetika in jaz naj postanem njen morilec! Z očitkom na očitek sem obteževal svojo trpečo dušo. Tudi je še mlada in š cprecej otročja > Ko stopi v pametnejšo dobo, sprevidi, da to, kar je vezalo mene in njo, ni bila prava ljubezen. Pride drug, ki zdrami njeno srce, pa bo nesrečna ona in nesrečen postanem tudi jaz, ker se nisem mogel krotiti ob času, ko se je lahko še vse zadržalo. Pričela se mi je oglašati pamet. A ker se vendar nisem hotel docela odpovedati, sem sklenil, da bo najbolje, če počakam leto dni. Ta čas naj se deklica razvije. Morda se kmalu zave, da nisem edini moški na svetu. če me do tedaj pozabi, tudi prav, vsaj sam sebi potem ničesar očitati ne bom mogel. * Ko sem zopet pogledal po Meti, je bila odprla temne svoje oči. Neprestano jih je upirala name in dozdevalo se mi je, da sipajo iz njih žarki ljubezni in sreče. A vendar hočem čakati še celo leto. * čas je bil, da se odpraviva. Sedaj sva hodila po krajši, a zelo strmi poti, ki drži neposredno do Kala. Sonce je še visoko stalo in skoraj ni bilo čuti še živali iz gozda. Ko sva zapuščala tratino, je izmed pečin treščila jata skalnih jerebic ter se spustila v nižino, da se je videlo, kakor bi padalo kamenje v dol. Mestoma je bila taka strmina, da sve se za roko držeč spuščala od debla do debla. Tu in tam je zabučal z drevesa divji petelin; čula sva bučanje, a orjaka je nama zakrivalo vejevje. Včasi je zaropotala za njim kokoš, pa je tudi nisva ugledala. Vzdihovaje sva končno prilezla na Kal, kjer sva se v zapuščeni oglarski lopi odpočila. Prinesla sva vode od studenca ter se okrepčala z njo. ★ Na sedlu je majhna ravnina, na kateri so takrat rasle štiri smreke v štirikotu in do trideset korakov druga od druge. Meta se je bila odpočila in zatorej se je je polastila zopet otroškost. Smeje se je zaklicala: „Loviva se, žiberdaj!”	(Se	bo	nadaljevalo)