v M 'a * V I'.. u. Fr. Podkrnjšek. želen, urn>!n. ffasseiistt.ss, Tirol. st 4\. V Trstu, v sredo 6. decembra 1882. Tećaj VII. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »▼ rtisMU f§ m«S«. »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vaako trti« In labata o poludne. Cena za vse leto je « gld., za polu leta 3 g)d.t za četrt leto m gld. 50kr. - Posamezne številke se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Trat« po Cfr kr., v fiorioi in v Aldavtčini po O kr. - Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravaiitvt • vla Ztnta 5« Vsi dopisi se pošiljajo Uredniitva »vla Torrente« Nuova tipografija;vnuk mora biti frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti se no vračajo. — Interatt (razne vrst« naznanila in poslanice) «e zaraČutiijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi &ttami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Položaj Avstrije na zunaj in znotraj. (Dalje.) Vidi se na prvi pogled, da v Berolinu ni evropska diplomacija še konečno rešila praŠanja, ki drži ves svet v strahu in da je to, kar se je dosedaj storilo v tein pogledu, le neku prelazna doba. A jutrovo pitanje se parcijalno še vedno rešuje. — Prav zdaj imajo Angleži posel v Egiptu in vse kaže, da iiru pusti tam Evropa neko vrhovno gospodarstvo, kakor je to pustila Francozom v Tunisu. Zadnji dogodki v Afriki pa nam prejasno kažejo, da mora biti mej Francosi, Angleži in Rusi neko spo-razumenje, kateremu vsa druga Evropa, hote ali nehote prikimuje. Ta turSka posestva v Afriki so torej za turško toliko kakor zgubljena; bolni mož se je sicer zavratno ustavljal temu, a moči nema in skle-neno je v evropskem areopagu, da inora počasi umreti. — A kaj nastane zdaj na Balkanu? Avstrija ima v rokeh Bosno in Hrcegovino, a še ni proglasila teh dežel za svoje, Bolgarsko še ni dovršeno, Srbija in Grnagora tudi še niste zadovoljni, a Rusija še ni dosegla svojega glavnega namena; na Balkanu vlada sploh jako zmešan provizorij. A ta provizorij ne more dolgo trajati, ker je Škodljiv velevlastim, še bolj pa Slovanom na Balkanu in ker sploh Evropa ne more priti do trajnega tako potrebnega miru, dokler ni popolnoma rešeno to za naš vek največje pitanje; a katere relevlasti so prve poklicane, da se lotijo In dovrše tako važno naloge. — Mi menimo, da ste zdaj najbolj direktno intereslrani Avstrija in Rusija. More li Avstrija misliti na rešenje tega čisto slovanskega pitanju brez dovoljenja in sodelovanja Rusije? Menimo da ne, in vsak trezni politikar nam to pritrdi. Kaj torej velja vse ščuvanje Madjarov in Velikonemcev na Rusijo? Avstrija ima pt okoliščinah zaznamovano pot postopanja na zunaj in znotraj in ako se ne drži te poti, v največo nevarnost utegne priti. — Avstrija je po veČini svojih prebivalcev^taka država, da mora, akoprem je sestavljena iz raznih narodnosti, pri vsem tem v prvej vrsti računiti se Slovanstvom, ako noče postati popolnoma odvisna od miloBti nemških državnikov, kateri bi jo radi potisnoli popolnoma na ju trovo in tako našej starej dinastaji preskrbeli neko novo državo, ki ne hi imela več nobene stalne podloge. In še le potem bi morala postati Avstrija čisto slovanska drŽava, kajti na podlagi madjarskega šovinizma so vendar tie dado snovati nove države in se tudi ne da predrugačiti Evropsko ravnotežje, tega menda še najhujši Madjari ne verujejo. Naravne razmere Avstrijske države so leta 1878. tudi naše državnike, ki vendar niso preveliki prija- Podlistek. Trst in okolica. (Zgodovinske črtice, apisuje M. Skaiovič.) (Dalje.) One za Avstrijo nesrečne vojne 1.18,")9 in zopet 18G6 so za Trst le toliko uplivale, da je Italijanom in Nemcem od onega časa še bolj greben vzrastel, ter so v svojej napetosti mislili, da edino njim in Madjarom ide vrhovno gospodarstvo nad razno- tezićnimi narodi v našej avstrijskej domovini. A ;olo svetne zgodovine se neprestano vrti in kar je zdolej bilo, pride polagoma navzgor, tako i veke in veke tlačeni Slovan, tudi on pride na dan. K temu je veliko pripomogla 1. 1877—78 rusko-turška ali bolje rečeno slovansko-turška vojna, osvoho-jenje Srbov, Bolgarov, in naposled zasedenje Bosne in Hroegovine o i avstrijske vlade, k ljubu vsem zlobnim naporom slovanskih nasprotnikov. Velikansko se je poinožil trgovinski promet v Trstu v poslednjih 50 letin, in mnogim razumnikom se dozdeva, da je uže prekoračil vrhunec svoje slave in da polagoma pada. Už- 1. 1830, ko je cesar Franc ukazal napraviti novo trgovsko cesto na Opčine, kder so mu postavili na openskem vrhu spomenik, lep obelisk, povzdignola se je hitro trgovina, a še veliko več, ko je I. 1877 bila slovesno otvorena nova južna železnica, sedaj jedina prometna žila iz Notranjskega in iz vse Nemčije do prvega avstrijskega in najvažnijega trgovišča Trsta. Večkrat nže so pov-darjali tržaški in državnozborski poslanci, da^ je Trstu treba skoro kot ribi vode Se druge od južne neodvisne železnične proge, da trgovina ne opeša. telji Slovanov (posebno pa grof Andrassy ne, ki je bil tisti čas na krmilu) primorale, da se je Avstrija aktivno mešali v jutrove zadeve; to pa dokazuje, da Avstrija ne more biti indiferentna pri reševanju splošnega slovankega praŠanja. — Je li pa mogoče, da Avstrija dela na jntrovem sebi v korist, ako prezira SlovanRtvo in se postavi na stran sovražnikov Slov anov? Odgovor na toprašanje je edini ta, da ne bi Avstrija postavila s takim postopanjem v nevarnost le svojega neodvisnega položaja kot velevlast, temuč tudi svoj obstoj sploh. Če pa Avstrija ne more in ne sme stopiti v vrsto sovražnikov Slovanstva, tedaj je naravno, da inora njena zunanja politika računiti s činitelji Slovanstva. Preglejmo si zdaj od bliže vse mogoče kombinacije evropske politike, da nam stvar postane bolj jasna. — Katere zveze so v Evropi mogoče? — Mogoča je zveza Nemčije z Angleško, na drugi strani pa zveza Rusije s Francosko in z vsemi malimi državami na Balkanu. Italijanska politika je Ea taka, da se ta država najbrže pridruži onej grupi, atera jej zagotovi kako korist na Škodo Avstrije in je več nego gotovo, da Italijo najdemo v Avstriji nasprotnem tabru. Recimo torej, da bi se Avstrija zvezala z Nemci in Angleži; potem imatno Italijo na strani Rusije, Francoske in balkanskih držav. Ta zveza bi utegnola osodopolna postati za Avstrijo, ker Nemčija bi imela zadosti opravka s Francosko,''Avstrija z Italijansko, a kaj bi mogli sami Angleži se vso Bvojo bogatijo proti Busiji satnej, ako niti v poštev ne jemljemo balkanskih držav, ki utegnejo tudi na bojišče postaviti blizo toliko vojakov, kakor Italija. Če še v poštev jemljeno okoliščino, da v Avstriji prebiva '/» Slovanov, potem si skoraj ne moremo misliti Avstrije na strani grupe, katere cilj bi bil pokončati SlovanRtvo. — Vse kaj druzega je •druna kombinaci ja. — Francoska, bodisi republika, bodisi monarhija, ne pozabi leta 1870 in konservativna monarhija na Francoskem bi utegnola Nemčiji Še bolj nevarna postati, nego pa sedanja republika. — Francoska uže zdaj išče zveze z Husko in vsak pravi Rus uže denes vidi v Francozu najbolj naravnega zaveznika. Ta zveza, akoprem š« ne oficijalno znana, vendar leži v naravi in je postala skoraj nelzogibljiva po letu 1870. Francozje so tudi naravni rivali Angležev v Afriki, kakor so to Rusi v Aziji.— Rusija in Francoska ste po naravi sovražnici in tekmovalki Nemčije in Anglije. Kaj torej bolj naravnejega za bodočnost, nego rusko-francoska zveza. Naravno je tudi to, da bodo balkanske države na strani Rusije, ker jim to po dosedanjih skušnjah najbolj kaže. A ker ima tudi Avstrija svoje velike interese na Balkanu, kateri vteg-nejo Avstrijo vplesti v konflikte z Rusijo, zato je naravno, da je le taka avstrijska politika na jutrovem priporočljiva, katera deluje na to, da doseže prija- Dosegli so do zdaj le to, da se je dovolilo načrt j kiajše zveze z Rudolfovo železnico iz Trrta v Hrpelje-Kozino, Divačo, Lokvo itd. V bližnjej prihodnosti bomo videli, ako bo iz te moke kaj kruha. Kako velikansk je promet v Trstu, to je razvidno iz tega, da je znašal ves promet 1. 1881 za celih 1836 milijonov goldinarjev blaga, namreč uvoženo je bilo za G71 milijonov in izvoženo iz Trsta za 715 milijonov gld., za 69 milijonov gld. več, nego 1. 1880. Letos bo gotovo letni promet še veče svote kazal, kajti veliko je k temu pripomogla obrtnijsko-kmetiška razstava, ki se je priredia v prvej vrsti radi 500 letnice združenja tržaškega mesta z avstrijsko dinastijo,*v drugej vrsti pa za spodbu-jenje domače obrtnije. katera jedino v.iihuje ži-venje vspešnemu trgovinskemu prometu. Veličastne slovesnosti, ki so se vršile o priliki pohoda slavne cesarske obitelji v Trstu, grmenje topov, krasna razsvitljava mesta, navdušeni »živio-klici«- so ostavili neizbrisljiv vtisek in spomin v zgodovini Trsta, ter so nam porok, da Trst ni še izgubljen, in da še ohrani in mogoče tudi poveča svoje častne mesto v svetovnej trgovini. Vspored s tolikim napredovanjem se je v petdeset poslednjih letih i inesto jako razširilo in olepšalo z javnimi in privatnimi krasnimi palačami in zgradbami. Stara trgovska borsa ni zadostovala, zato se je uže 1. 1849 otvorila nova velikanska trgovska shodnica imenovana »Tergestej*, poslopje, v katerem trgovci vseh narodov sklepajo kupne in prodajalne pogodbe, ter v svojih prostorih čitajo časnike iz vseh petih delov sveta — največja »čitalnica« v Avstriji. V tem poslopju je tudi nameščena vsa uprava avstrijsko-ogerskega Lloyd% pa bode premeščena, ko se dovrši zgradba teljsko poravnanje z Rusko, potem pa na podlagi tega prijateljstva in te zveze nadaljuje v jutrovem Slovanom v obče prijazno postopanje. Rusija utegne Avstriji zopet postati odkritosrčna prijateljica, ker tudi njej najboljše kaže zveza z državo, katera je manj ali več slovanska in katere interesi jej ne morejo nasprotovati na črnem morju in v Aziji, kakor to činijo interesi pogoltnih Angležev. — Mej Avstrijo in Rusijo je zdaj samo ena diferenca, ako to mej seboj poravnati ti državi, potem morati oni s Francosko vred Nemčiji in Angliji zaprečiti ono supremacijo, ki je postala uže neznosna in škoduje, kar se tiče Anglije, Še posebno materijalnim interesom vse Evrope, Avstrijska zunanja politika se toraj ne more ozirati na Bismarkove načrte, ker njegov »Verscnieben gegen Osten« bi pomenil uničenje Avstrije, ne more se tudi ozirati na pia deslderia M idjarov in naših fakcijoznlh; ona inora temveč gledati da ohrani svojo celokupnost in da si zagotovi svoj upllv na jutrovem. NemŠko-angleŠka zveza pa bi Jej ne mogla za-toviti vsega tega, prvič za to ne, ker bi bila taka zveza nasprotna in nepopularna ogromnej večini avstrijskega prebivalstva in drugič, ker Bismarkove nakaznice veljajo malo na balkanskem poluotoku, on-dotni narodi bi jih eskomptirali le zašilo; kaj pa po-menja eskomptiranje po sili, to je skusila Avstrija v Italiji. Avstrija ima zdaj v rokah Bosno in Hercegovino, ona mora »ledati, da ti deželi stalno priklopi svojej državi, in Še več; ca mora gledati, da njen upliv seže še dalje: da postane Balkan Avstriji kolikor toliko služen tudi v trgovinskem in obrtnijskem obziru; drugače ne bi bila imela vsa dosedanja avstrijska politika na jutrovem nobenega pravega smisla. Ali pa misli kak ozbiljen državnik, da more Avstrija to doseči, ako se ne sporazume z Rusijo in to prej ko mogoče? Zastonj ni Gorčakov sam predlagal na berolinskem kongresu, naj Avstrija posede Bosno in Hercegovino; s tein jej je gotovo kazal pot, po katerem more dospeti do cilja v jutrovej politiki. Ruski diplomat si je moral pač tlstikrat misliti: «Draga Avstrija, ako greš z nami in se z nami pogodiš, mirna ti Bosna, ako pa nam delaš nasproti, potem ti more Bosna postati osodopolna, osodopolnejša od Schleswig-Holsteina«. A gotovo je tudi Rusiji mnogo na tem, da bi si zagotovila pop lnega prijateljstva Avstrije in se ž njo sporazumela glede skupnih interesov na Balkanu. Zatorej pa smo izrekli in trdimo, da naša zunanja politika, ki ima denes svoj smoter na jutrovem, mora v prvej vrsti iskati sporazumenja z Rusijo in da bi Avstriji ne mogla zdaj nobena druga zveza koristiti ter jej zagotoviti odvažnost v evropskem koncertu, ne*:o ona čisto naravna zveza z Rusko in Francosko in da ne bi bilo to tako naravno, nže davno bi bili videli Avstrijo zapleteno v drugih ue- nove Lloydove palače, zidane na prejšnjem ribjem tr<_u. Vzlasti se je mnogo okrasil veliki trg v novejšem času, ko se je priredila velika mestna, ir. na prostoru, kder je bila cerkvica sv. Petra, zgledna palača (palaz/.o model o); gostilničar Locandagrande (velika lokanda), v kater- j je bil 1. 17(58 zavratno umorjen slavni nemški učenjak starinoslovec Win-ckelmann (— postavili so mu 1. 1842 spomenik na starem pokopališču, sedaj starinskem muzeju nred stolno cerkvijo sv. Jusla —), sedaj je vsa predelana v lepi: Hotel garni; kder je sedaj lepi vrt pred namestnijsko palačo, bilo je Še pred 80 leti vse morje, pristanišče imenovano: »Mandracchio«. (mandrač). Tudi za zabavna poslopja gledišča je mesto skrbel,o ter so se zaporedoma zgradila: »teatro Armonia« 1. 1857, in ko je 1. 1827 sezidani »teatro Mauroner« pogorel, so na onem prostorju 1. 1879 odprli novo gledišče: »teatro Fenice«, v katerem so tržaški Slovenci v 31. dan januarja 1880 prvikrat javno gledišno igro in veselico imeli. Ker so pa »lahoni« zabavljali in posestniku gledišča pretili, ako se predrzne Slovencem gledišne prostore prepuščati, imajo tukajšnji Slovani svoje veče predstave navadno v nov -m in največem, 1. 1878 odprtem gledišču imenovanem: »Politeama Rossetti«. V bližnjej tržaškej okolici nam je omenjati najprej velikega Lloydove«e arsenala. ki se je začel zidati 1853. in za mnogovrstno prirejanje parobrodnih strojev o lprl I. 1*56. V istem letu je sezidal pokojni mehikanski cesar, nesrečni Maksimilijan, vilinski grad »Miramar« z rajskim perivojem ali vrtom okolo grada in čarobnim razgledom po valovih sinje Adrije. Na vzhodnej strani mesta je od cesarja Ferdinanda l. 18i4 mestu podirjeui gozd.: »Boschetto« (gozdič). (Dalje prih.) EDINOST. srečnih zadevah. Mi si to zve/o mislimo tako naravno in potrebno, oa si drugače niti ne moramo misliti praveći spasa in napredovanju ter o Ivažne čin-nosti Avstrije. A da se ta politika z vrši na zunaj, treba je državo tudi na znotraj tako urediti, kakor je to takej zvezi primerno, treba je pred vsem. da se v Avstriji popolnoma ponehajo čuini pojmi inferi-jornosti Slovanov in da si znani hegeinonisti iz glave izbijejo zatiranje Slovanskega življa v Avstriji, treba je, da se Avstrija uredi na podlagi istinite enakopravnosti in da jerijajo notranji boji. (Dalje prihodnjič.) »Cittadino«. Ni dolgočasneje stvari za publicista, nego je suha polemika. Ali z vso našo dobro voljo je nam nemogoče, ognoti se polemizovanju. Ono se ne nam samo vsilja, nepozvano, za vlase tirano v predale naše žurnalistike, — kakor beraču voda v razcapane črevlje. Naši zagrizli nasprotniki, ki iščejo vedno prilike, da nam kljubujo, nas ohreknjo, pred svetom Črnijo, in ova-jajo po svojih umazanih tiskovinah, S peresom, namočenim v strupu zavisti, lakomnosti, sebičnosti in hegemonije — naslanjajo se na neki prastari pre»ovor, skrpan vedi si ga Bog, od koje srednjeveške buče, — ki papri razumnikih, pametnih, značajnih ljudeh nema nooene veljave več. Ker ti duhovniki svobode brezi poklica ne spadajo v vrsto goreimenovanii) ljudi, zato smo prisiljeni se spuščati ž njimi v j.iko nam nepriljubljeno besedovanje; — da si jim le ne bi posrečilo po njih podkupljenej žurnalistiki blejati v svet: chi tace conferma. Da podlit:, ničevih, našo čast žaleči 11 obrekovanj na narodno škodo ne smemo radovoljno prenašati, tega mislimo, da ne bo le nam nobeden za zlo jemal. »In libero stato la parola 6 la vita« pravi geslo svobodnjakov in naš naroden pregovor: »klin s klinom« to »parolo« še bolje poznačuje i daje jej privilegij, katerega se morajo držati vsi tisti, ki se bijejo z uma svitlim mečem za narodno svetinjo prava. Mi se bo-demo i tega držali, ker le v njem — brezi d a rti Ka-sandre, vidimo spasilo našemu mišljenju in podlogo, na katerej slone v logičnej zvezi nastopki uzrokov, ki se ne morejo drugače razmotati, nego orožje sovražnikov z enakim orožjem odbijati. Največji na-padnik, brezznačajnik, ki se ne sramuje najnižjega orožja, najgrŠega čina prilično vporabiti, da napadati; katerega žene instinkt, kakor krvoločnega tigra, da Škoduje na duši i telesu svojemu bližnjemu: to je največjega zaničevanja vredno bitje pod solncem. Ono ni vredno, da ga božje solnce obseva, kajti ono se zoperstavlja zakonu večne resnice, ki se odseva v posamezniku. Temu izmečku človečanstva narava sama kliče — pereat! — i mu je odločila figov vrh, na kojem mu je skončati žalostno živenje v plačilo predaje. Kam spada pa monsu »Cittadino«, ki ne neha napadati naših okoličanov in drugih Slovencev, ii-vočih v Trstu? Od poslednje brezzobe klepetulje pri fontani na mestnem trgu, od glavo^olega 1 bosono-zega čevljarskega paglavca, do človeškega izmečka, ki se valja po blatu starega mesta, poznade vsak to srako ptico ujedo. Ta čenča — list, uredovan po zagrizlern uskoku našega naroda, privandranem v Trst od tam nekde iz Istre, ne neha svojega blata, izkidanega iz najglo-bočjih strug svojega srca, na naše nesrečne okoličane metati i jih pred svetom gnjusiti i črniti, kakor španjski slikarji hudiča v peklu ponesrečenim zamurcem. Ne-izmotljiva resnica pa. žareča se, kakor svitlo solnce 0 kresu na nebu, nam v filozofičnim jeziku narekuje: Hoe scio procerto, quoties cum st.... certo, Aut vinco, aut vincor, semper ego maculor. To verujemo, ali se tešimo, da ne proinine stoletje, ko se operemo v inrzlej vodi Bistrica-Reke, ker nos maculamur. Brez stranke, podloge, razumnosti, značaja, stanovitnosti, vstrajnosti, pravico- i samoljubja, sličen vetrnici na porumenelem i na kose razpadajočem dimniku, puščenej svobodno vetrovom, obrača se na vse 64 prereze Eoljevega kraljestva; enak svečenici v temnem hramu Venere predajočej se prvemu, koji pride, sličen ladiji sredi penečih se valov srditega morja, guga se na vse strani i išče si kotke, da je obvaruje pogube. V svojej oŠabnosti, kakor od črvov zjedeni Antijoh, vrgel je od sebe poštenost in v svojej žatem-nelej duši pravi: Giie m' importa 1'on ore, che il ca-rattere, che la giustizia, che gli interessi del popolo, tutta roba da museo/ lo vo in cerca d' un' ancora della salute, che mi possa salvare dai vortici del furi-Londo mare i u burrasca. Deh, Nettuno! Tu che go-verni gli sterminati mari del globo terracqueo, rnan-dami la tua vergine Fortuna italle candide coscie, dali* aureo sorriso, che mi raddoli-isca 1* csistenza nei giorni che volgono aH' oceano ilella mia perigliosa vita! Njega glas ni bil glas v puščavi! Neptun ga usliši 1 mu pravi: Sporočil mije brzonog Merkurij, prav oni, ki varuje tržaško blago nezvestega elementa mojega carstva, ki v trenotku iz jed nega dela sveta na drugi prehaja, ki kakor Heli vse vidi in ve. — ta, kakor sem ti uže omenil, dopovedal mi je pri nekej priliki — tam na bregovih Tarentinskin. Veš, kaj ti povem Nep-tune! Tam na skrajnem koncu Jadre v mestu, ki se imenuje Trst, ima se zdaj roditi z veliko težavo i bolečinami imenitno dete italijanskega to iu. kateremu mislijo nadati ime »Patria«. Kdo mu je mati, to se zna, ali za oČ-ta se ne ve prav — 1« ugiblje se. Ko to imenitno dete postane čvrsto in jako, naloga mu bode raznovrstna. Kakor sem čul praviti, prvo delo mu bode, da zatre rudečega zmaja »Indipendenteja« i stranko po imenu «Irredenta«. Drugič, da brani Trst in okolico prijateljev na velikem Škornju, ta kraj mokre meje. Tretjič, da zatre Slovencev mestu in predmestjih in kolikor bi se jih dalo, tudi v okolici. Četrtič, da goji in neguje la hetla lingua del si. Petič, da povzdigne blagostanje propadajočega Trsta. Kakor sam razvidiŠ, naloga mu hode raznošarna. (le bode pa to dete vsetnu temu zmožno, to je drugo prašanje, na koje odgovor utegne dati le Kronos. Ker ono prorokuje vojno na vse Štiri vetrove, in kadar borba vlada, blagostanje hira, bega. mineva, razvidiŠ koj iz tega, da 5. točka njegovega programa ostane le na papirju. Tedaj ta točka je bosa, čuda pa se več ne gode. In ker je dete uže zdaj sirotica, i mu prihodnjost tudi rožic ne obeča — naklonil sena ti Fortuno, da ga ti ujameš pod okrilje, v zaštito, bramho, da ga junaško varuješ pred rudečim zmajem »Indipendente«, ki ga hoče uže v plenicah požreti. I pred Slovenci, tudi ti ga postrani gledajo, ničesa mu ne zaupajo — i pri rojstvu od teh ni bil nijeden navzoč. Ti pa gotovo veš. kar uže vsaka baba ve, mon ami Pičrrot! da gledanje postrani more detetu škodovati i ga v rasti zadržavati, zategavoljo bodi mu ti vodja, učitelj, svetovalec, zagovornik in sluga. Jako dobro znadeš, da se kura v svojem času zaman ne goli — takoisto se smeš ti na dobro me-šetarijo zanašati: in zopet bodeš imel Lukulovih večerov v svojej kuči. To izreče i zgine v morsko dno. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Notranja dežele. Cesarje vit Rudolfje 2. t. m. zvečer odpotoval is Berolina v Prago. Bil je na Nemškem v družbi z nemškim cesarjem na lovu, na katerem so ustrelili 140 divjih svinj in 360 jelenov in košut. Včeraj se je zopet odprla državnega zbora poslanska zbornica. Čaka jo mnogo in važnega posla. Imela ho končno rešiti novelo k obrtniškemu zakonu, sklepati o predrugačbi civilnega pravdnega postopanja in o načrtu kazenskega zakona, rešiti postavni načrt o zlaganju zemljišč, določiti pristojbine katoliških duhovnikov jn mnogo druzih važnih zadev. — Za Ti-role in Dalmacijo se bo v zboru zahtevala državna podpora. — Nadejati se je, da bodo dela naglo napredovala. Mogoče, da je ta zbor zadnji po prejšnjem volilnem redu i da vlada po njegovem sklepu razpiše nove volitve na podlogi novega volilnega zakona, kar bi le želeti bilo, ker s tem bi zadobilo uže prihodnje leto mnogo državljanov volilno pravico in poslanska zbornica bi brez dvombe dohiia precej drugačno lice; gotovo bi desnica pridobila več sedežev na zgubo levičarjev. Novela k Šolskemu zatonu, ki je državnemu zboru delala uŽe toliko preglavico i nekatere duhove zelo razburila, utegne še dalje prizadevati mnogo ovir. Poročevalec gosposke zbornice glede te novele, dvorni svetovalec Arneth se je odpovedal poročevanju, kakor se trdi vsled Schmerlingove želje. Ker je pa v gos-poskej zbornici šolskega odseka večina ustivoverna, zato se ni nadejati, da bi kateri drug ustavoverec hotel o tej zadevi poročati, konservativcu pa se to poročilo nikakor ne izroči i toraj skoraj gotovo pride do tega, da šolski odsek odstopi ter se izvoli nov, ki bo pa zdaj v večini konservativen; še le potem bo mogoče to stvar spraviti v tok. Vnanje dežele. V Beligradu odkrijejo 18. t. m. spomenik Mihajlu ObrenoviČu, osvohoditelju Srbije. — Prva prihodnja skupščina bo malo dni zborovala, predloži se jej proračun in predloga, naj se pomnoži stoj na vojska za pet pešnih bataljonov. Na Bolgarskem se vrše volitve v državni zbor. Doslej se vrši vse mirno in redno. Bolgarska vlada je Cankova iz zapora izpustila, kar kaže, da strankarstva neče tirati do skrajnega i da se boji ljudstvo preveč vznemirjati. A ravnati tudi ne mote drugače, ker bolgarsko ljudstvo v Rumeliji še čaka otetja; bolgarska vlada je v prvej vrsti poklicana, da za to otetje dela, to pa je mogoče le tedaj, ako ima na svojej strani bolgarsko ljudstvo. V pruskem državnem zboru je minister Puttkamer oročal o škodah po povodnji ter naglašal, da se te kode ne morejo poravnali brez državne podpore, ampak da je treba pomoči od države, dežel, občin in zasebnikov. Na Francoskem se je bati zopetne prekucije; republika nema trdnega stala, ker se republikanske stranke v svojih nazorih ne morejo zediniti; nasprotje mej njimi je vsak dan hujše; vse to pa daje pogum rojalistom, ki so vsled tega po vsein Francoskem svoje mreže razpeli in pričakuje se uže, da grof Chambord, ki se nadeja še, da sede na kraljevi francoski prestol, izda manifest francoskemu ljudstvu. Ako se to res zgodi, utegno nastati velike zmešnjave, ker tudi Napoleonidi ne bodo rok križem držali. Kdo pa iz tega vrenja pride na vrh, to je odvisno najbolj od previdne taktike in slepega naključja, le to je gotovo, da bi se pri sedanjih razmerah ne moglo ni kraljestvo, ni cesarstvo dolgo držati, ker je republikanska stranka premočna ter bi se, ako podleže, zedinila v sovraštvu zoper novo državno vlado. Prestolni govor v angleškem parlamentu je podoben vsem tacim govorom v poslednjem času. Kraljica naglaša, da so odriošaji srčni proti vsem zunanjim vladam. V egiptovskem praŠanji pravi, da se bo prizadevala ohraniti pridobljene pravice in privilegije ter jih utrditi, da se bo pospeševalo blagostanje egiptovskega ljudstva i da se ne stori nič, kar bi utegnolo kaliliti mir na vshodu. Ona se zanaša, da velevlasti potrde načrte in sklepe o egiptovskem praŠanji. Glede Francoskega hvali prestolni govor francosko vlado in francoskega parlamenta politiko, vsled katere se ni zmanjšala mej obema deželama trgovina, katera pospešuje blagostanje i tesneje veže v prijateljstvu obe državi. A prestolni sovor izreka tudi bojazen da pozimi utegne nastopiti lakota v nekaterih okrajih na Irskem ter da bodo gosposke vsled zadnjih morite v v Dnblinu strogo postopale. Na Turikem se je v 48 urah dvakrat promenlio ministarstvo; ministre, katere je Sultan baje zato odstavil, ker je sumil neko zaroto, poklical je 48 ur pozneje zopet na krmilo. Take komedije so mogoče le na Turškem. Pravda zoper Arabi palo je končana. Vse se je potlačilo; zaukažalo se mu, da mora zapustiti Egipt i naj pojde, kamor mu drago; pridržalo pa se mu dozdanje dostojanstvo s plačo vred. Lepa in prijetna kazen! Dopisi. Iz tržaško okolice, 5. decembra. (Kmetijsko predavanje; — Družba sv. Mohora.) Včeraj po sv. maši je imel g. Baldini, popotni učitelj kmetijsko predavanje v solškem poslopju v Barkovljah, Govoril je g. Baldini v Italijanščini, in če ne bi kateri izmej pošlušalcev česa razumel, bil je pripravljen tv "-»l učitelj g. Mozetič raztolmačiti. Povedal pa J *>red predavanjem, da bo g. Baldini V •*nkler se ne nauči dobro slo-" ™ Hudi, kojih večina m bolje bilo, au «,. 0 "Mistil vsako predav*.. stonj vsiljevanje; nafti jjuujv, jim je ni treba. Zdaj je bil uže v'tren .. popolni neuspeh — torej vse zastonj. (To n«,, za ušesa zapisal »Cittadino«, kateri morda meni, da bi so morali okoličani učiti italijanščine zarad učiteljev, ki ne znajo slovenski). Sicer je pa tukaj večina prebivalcev ribičev in mornarjev. Tedaj ni čuda, da Be ni zbrala velika množica poslušalcev.*) — Izmej knjig, kar jih ie letos družba sv. Mohora poslala svojim družabnikom, gotovo se jim najbolj dopadajo-Slov. večernice in zgodovina. Istina je, da glavni namen družbe je izdajati krščanske knjige. Bolj koristilo pa bi družbi, da bi vsako leto po eno celo povestno knjigo izdala. To mislijo tudi mnogi tukajšni udje. Sedaj pa je Še prekoriBtno Staretovo zgodovino opustila. Res je, da imajo ljudje vedno manj zaslužka, in je morebiti to vzrok, da se število udov manjši. Ali dokler je družba izdajala vsako leto po eno celo povestno knjigo, vedno so se udje množili. Gotovo 80 ostale vsakemu v spominu lepe izdane knjige kakor: Fabjola, Žalost in veselje, Robinzon in druge. Res je, da ne more družba vsakemu pocebe ustreči, ali takt dokazi so se poslali družbi tudi od druzih strani. Sicer pa želino temu književnemu i kršanskemu zavodu najboljši vspeh i blagostanje. Domovinski. Z Brezovico v Istri, dne 30. novembra. [Ustanovitev Čitalnice.) Ust men a agitacija in tudi povabilo v »Edinosti« ni ostalo brezvspešno, kajti zbrala se je v nedeljo, dne 26. novembra pri cerkovniku velika množica domačega ljudstva. Zanimanje je bilo občno. Velika množina domaČih gospodarjev je bilo navzočih. Hvale vredno je tudi to, daje btezo-viški župan predvečerom poklical vse boljše možake k sebi, kder so jednoglasno sklenoli udeležiti se posvetovanja ter se vpisati v novo društvo. V nedeljo popoludne je bil v namen ustanovitbe novega društva, kateremu želimo, da bi stalo na trdne} podstavi, svečen blagoslov, kder smo prosili blagoslova iz nebes. Po blagoslovu smo se zbrali tam, kamor nas je uže od jutra prijazno vabila slovenska trobojnica. — V okusno okrašenej sobi se je vršila ustanovitev brezoviške čitalnice. Sd svojim pohodom počastil nas je naš č. g. Župnik .1. Benedikt in g. učitelj iz Materije S. Debenjak in nekoliko pozneje g. Fr. Kraljič, ekspozit v Slivnjem, pa občinski glavar iz Materije g. G. Kastelec. — Ko se je bilo nagne-tilo polno občinstva v sobo, začne č. g. kooperator J. Kociper govoriti o splošnem stanju kmetijskem ter dokazuje, da je ono sploh slabo. Da se ognemo še slabšemu položaju, treba je ono stanje zholjšati. Kmetovalec mora se učiti, da bode vedel, kaj in kako naj dela, da dospe do boljšega stanja Vsak sam za-se nema pripomočkov v to, radi tega se je treba združiti ter podpirati drug druzega. Gospod govornik konča svoj govor z vabilom k obilnej udeležitvi k novemu društvu ter se spominja našega presv. cesarja Fran Josipa, kateri želi Slovencem prav tako dobro, kakor drugim narodom. Zbrana množica je pritrdila z močnim »živio« in domači pevci pod učiteljevim vodstvom so zapeli »cesarsko«. Na to nastopi g. učitelj P. Medvešček, ter razkazuje, kako se oni narodi, koji so na višjej stopinji omike, nego Slovenci, goste mej nami. Pravi dalje, da oni nam vladajo zato, ker so izobraženejši. Tega gospodarstva se je treba otresti, kakor so se po Kranjskem večinoma uŽe storili! V obče govori o slabem stanju šolstva v Istri, radi česa ono ne more mnogo koristiti. Da mladina, kadar zapusti šolo, vsega ne pozabi, marveč da se še dalje izobražuje, ker vse »živenje je šola«, naj se pridno vpiše v čitalnico, kder najde mnogo dušne hrane, katere bi se sama preskrbeti ne mogla. Mladini pa je treba pot kazati z izgledom, zato vabi govornik roditelje, naj se najprej vpišejo sami, potem pa še odraslo mladino. — Pevci zapojo: »Hej Slovenci!« Gospod Debenjak, materijski učitelj, pritrjuje prejšnjima govornikoma ter pravi, roizvodi, bodi si v dramatiški, bodi si v pripovedni ali iriški obliki, samo da so s slavnostno priliko v kakeršni koli si bodi zvezi. Vsi taki doneski naj se blagovoljno pošiljajo prvo-sedstvu Matice Slovenske veaj do I. aprila 1883. lela. Pesniki in pisatelji slovenski I Združite se, in pomagajte prvemu literarnemu zavodu našemu spodobno praznovati zgodovinsko imenitno narodno in dinastiSno slav-nost ter o tej priliki dostojno poslaviti presvetlega Vladarja našega! V Ljubljani 19. novembra 188.2. Peter Grasselli, prvosednik Matici Slovenski. Listnica opravništva: Cest. gosp. naročniki, ki »najdejo v de nas nje i številki prilepljen listič, naj bla-ovolijo evoto, katere so še dolini, k malu poslati, pomnimo ie enkrat, da za vee tekoče leto «Ed.» velja 5 gold. 20 kr. Na razna prašanja odgovarjamo, da bode »Edinost« tudi v prihodnjem letu v seda-njej obliki po 2 krat na teden izhajala. Zahvale. Podpisani izreka vsem rodoljubom, koji so se vdeležili dne ~6. nov. posvetovanja ustanovitbe bre-zoviške čitalnice ter na katerikoli način povzdignoli našo veselico, kakor tudi p. n. gospodi za znamenito podporo, katero so v čitalnici darovati blagovolili, presrčno zahvalo. Brezovica, dne 30. novembra 1882. t ianko Kociper, prvosednik. Bil sem o priliki veselice »Delalskega bralnega druitva« v Gorici; ko je odbor zvedel, da sem Trža-čan in ud tukajšnjega »delalskega podpornega društva«, sprejeli in zabavali so ine z najuljudnejo gostoljubnostjo. Zarad tega izrekam vsem čč. gg. odbornikom, kakor vsem bratom goriškim nujtoplejo zahvalo in kličem: Živela bratska vzajemnost! Anton Lullk, ud «delalekega podpornega društva« v Trstu. EDINOST. Trlat porodilo* Kava, — vedno mlahova kupčija — cene nespremenjene. Sladkor. — Nespremenjeno stanje.—Cene trdne. Sadje — dobro obrajtano in mnogo kupčije zarad bližnjih praznikov. Olje. — Gene trdne, kupčija malo manjša. Petrolje — drži se na ceni gld. 101/, — tendenca je za zvišanje cene. DomaČi pridelki — fižol bolj zanemarjen, maslo iskano, posebno blago prve vrste. Borano poročilo. Malo posla, pri vsem tem so ktirzi skoro vsih papirjev trdni. DuiaJ«ka borna dne 5. decembra. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76 gld. 75 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 77 » 30 » Zlata renta..........94 » 60 » 5•/, avst. renta........91 » 50 • Delnice narodne bank«..... 827 • — • Kreditne delnice........293 »20» London 10 lir sterlin......119 » — » Napoleon...........9 » 477, » C. kr. cekini.........5 » 64 • 100 državnih mark.......58 • 35 » Prva istrska voščarna \ Rovinju odlikovana na razstavah v Gradcu v letu 1880 in v Trstu v letu 1882. Priporočamo vel. Čest. gospodom župnikom, č. cerkvenim društvom in drugiru pobožnim zavodom, kakor tudi gosp. trgovcem naše izdelke iz voska od bučel, katerega ponujamo po sledečih cenah : I- vrsta. Velikonočne velike sveče (naSa posebnost) naslikane na olje, okrašene se zlatom, srebrom in s podobami sv. pokroviteljev . Kilogr. gld. 3.— Sveče, duplirje, velike sveče itd. . » » 2.— II. vreta........ » • 1.65 III. vrsta........ » . 1.40 Slabša vrsta, sicer blago lepo na videz » » 1.20 NB. Te cene se razumejo v Rovinju, blago zaco-lano; povojilo (embalaža) računi se po ceni kar stane. V zameno se jemlje naravni vosek in voščeni odpadki po dobrih cenah. 12-2_Figfl di Antonlo Artusi. Prava isterska vina. Naznanja se slavnemu občlnatvu, da ae je v Tratu ravnokar odprla ZALOGA ISTER8KIH V IN Corala Stadion It. 7 katera razpošilja istersUa vin-i z svedočbo narodnosti proti gotovemu plačilu. Istarska vina najfinaje vrste v sodčkih od 30 in več litrov za domačo rabo po sledeči ceni : Teran namizni najfinejši gl. 30 J . „ , . , . navadni J J « 31 1 1 Hekt- braz 8oda postavljen (franco) na postajo v Trstu. Nadalje ima v zalogi množino vina za gostilne fcrčme itd. po naj ugodn^jšej ceni. RazpoŠiljatev se vrši najhitreje ria vsako naročbo z spoštovanjem Zaloga istersk.ih. vin 9—7 Corsia Stadion 7, Trst. Zaloga R. Maiti Via del Tintore 7 ima v zalogi razne baže kave, riža, svežega sadja itd. in prodaja v korist onim gospodinstvom iz okolice ki se previdevajo s tem blagom za celi mesec, tudi v manjših množinah od 5 do 50 kilogramov po najnižih cenah, kakor se plačujejo na debelo. - Izvrstna kakovost in točna poštena postrežba. Kava 1 Kilogram: S?* ' MenJLd0$> Mokkt' jtv»- Santoa, Rio, Jamajka 98 94 82 68 62 58 54 44 Riž 1 Kilogram: Oatilaki I. Oatilakl II. Rangoon I. Rangoon II. 26 20 18 |6 Južno sadje vsake baže po najnižih cenah. 10-7 Primerno darilo za Božič! la The Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo p" eden goldinar I^J dobi se Originalni Singer-jev avalni stroj, in to brez povišanja cene. Poroštvo (laje za pet let, poduk na domu brezplačno G. NEIDLINGER, generalni agent V Trstu, Corso, palača Modello Šivanke za Singerjeve bivalne stroje komad 3 fkr. in tuca t 30 kr. (13-1) LA FILIALE della BANCA UNION TRIESTE a' oooapa dl tutte le operazionl di Banoa e di Camfeio valute. a) Accetta rersamenti in cnnto rnrrenle: Abbuonando 1' interesse annuo per Banconote 3 V Xcn" preavvisodi Ji pior. 4 » » » i 12 i i v » » » » 20 i 4'/» t a aei meai flsso per Napoleoni Jffcon preavviso di 20 81' • < » »40 3V « » » >3 3 » » > >6 gior. » mesi mest Godranno doli'Interesa« »umen tato le lettcre in cireolazione «on fi giorni di preavviso dal G novembre a. c. qnellecon 12 giorni dal IS giorni e minila con 24 giorni dal 2'» novembre a. o. IN DANCO 6IRO abhunando II 3*/« interesse annuo slno qualunque somma; prelevazionl slno a fiorlni 20 000 a vista verso ch£que; Importi maggiori preavviso avantl la Borsa. — Conferma dei versamentl In apposito llbretto. ConteffKla per tuttl I versamentl fatti a qual-siasi ora d' ufticio la rjtluta del medesimo gtorno. Aasumo pel ppoprl ooreintlstl V incasso di Cambiale per Trieste, Vienna e Budapest, rilascia lom nssegntper queste nI tirne piane, ed aecorda loro la facolth di domlelllare effetti presso In sna cassa traneo d ogni spesa per essi. b) S'inrarira dell*acquisto e della vendita di effetti pub-bllcl, valute e divise, nonche deli' Incasso d'assegni, cambiali e coupons, verso '/»"/o dl proviggione. c) aecorda ai suoi committenti la facolta di depositare effetti di aualsiasi specie e ne cura gratis l' incasso dei coupont alla scadenta. 26 La Filiale della Banca Union (Seslone Mero!) s' incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crcditi »opra mercanzie ad cssa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants. Nič več kašlja (10-5) I»r»ni £a,ft napravljen po lekarničarju <3. B. Rovi«, v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kaielj, Se tako trdovraten, kakor to sjničujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvi h tuk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin in 2latl kri, Ima dob er okus in velja en zavoj za 8 dni 60 aoldov. Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za prt-ategje Života In proti madronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeli je velik, posebno pri zaprtem truplu, Želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena škatlja velja 30 aafadov. Plaiter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debelej koli — cena 3 plaštrov za kurja očesa 20 aoldov — Ena ateklenloa tinkture 40 aoldov. Edina zaloga v Trstu v lokami Rovla, v floriol V lekarnah Crlatofoletti in Pontoni. V ?e) lekarni govori se tudi slovenski. »OOOOMOOOOf Blišceća se raspela mojaterako plaatlčno Izdelana, In občudovanja vredna. Te raspela so barvana s c. k. privi-liRirnnlm, v temi bliačečim se kristal-nimi barvami, katere so trojne in nepo-C Škodljive, in kakor Be k ranice le po noči svitle, prav v taki krasoti raznih, svitlih barv se svitle po noči po podpisanih novo znajđena ln edltio po njih delana blličlŽa ae raapela. 0W Jam$l ae za trajno in briljantno avetllno moč. Cena enega komada gld. 3.75, flneje Izdelanega gld. 4.60, na]flne]e a poata- __raentom gld. 6, Raapoiiljajo ae proti predplačilu ali pa a poštnim povzetjem. Naročiti se morejo izklj učljivo le pri Klingl & Baumann na Dunaju, Stadt. TegetthofTatraaae Nr. 3. NB. Pred ponarejanjem ae opominja, na vaakem raapelu )e zadej tiskana naša firma. 0-3. Melbourne 1881. — I. premija. — Sreberna medalja. Muzikalne igrave, katere igrajo 4 —200 komadov, z ekspresijo in brez nje, z mandolino, bobnjem, zvonci, kastagnetami, nebeškimi glasovi, harpaml 1. t. d. Igralne škatlje, katere Igrajo 2—16 komadov; dalje popotne škrinjice, držala smodk, švajcarske hišice, album-i fotogrufiji, pisavno orodje, škatlje za rokavice, teŽala za pisma, posode za cvetlico, etuis za smodke, tobačnice, mizice, steklenice, krožniki za pivo, denarnice, stoli t. t. d., vse z muziko. Vedno najnovejše in naj izvrstnlše priporoča J. H. Heller, Bern (Schweiz). Samo. će se naravnost pri njemu kupi, daje poroštvo pristnosti. Ilustrirani ceniki se dobe franko. (4-2) 100 najlepših muzikalnih igrav v vrednosti 20 000 frankov se bo med kupce od novembra do 30. aprila 1883. za premijo razdelilo. ■■■nnamHPmHflanapRiaBimmn«^ „LA VERIFICA" izhaja 7., 18. in 27- vsacega meseca. list za vsa uradna IzŽrebanja, toliko avstrijskih, kakor tudi InoBtranskih srečk, katerih dobiiki niso bili še izplačani prinaša vse finančne novosti, številke loterije avstrijske in' Italijanske itd. Vsak naročnik dobi v Januvarju Izkaz vaeh Izžrebanih areček od prvega irebanja do konca leta 1882 in koledar za Žrebanja za leto 1883. ipT Uže preoej dobiva list aftT tisti, kateri ae precej naroči za leto 1883, brezplačno torej v novembru in decembru Naročnina ae aprejema vaak dsn Pogoji naroČbe: Od 1. januvarja do 31. decembra: Trst v uradu gld. 1.70 — na dom pošiljan gld. 2 — za vse dežele austro-ograke gld. 2.50, inostransko 8 frankov v zlatu, Izvan poStne zveze 10. frankov v zlato, — posamezne Številke 6 soldov. Opravništvo in uredništvo pri Oiuneppe Zoldnn, Ufflclo Verlfloa di tutte Eatrazioni e Carnbio Valute, blizo palače deželne vlade 8C v TRSTU 4-1 Čudovite kapljice S«. Antona Padovanskoga. T" pripront'i in narnvno rdrftrilo J« prava do~ brodejna potm.ftin ni treba mn»i' h besedi da se do-K»«e njihova Čudovita m e. fie g« le rabijo neko« liko dni, olnjiaj , in prožensjo pr iv kmalu najtrdo-vrktnile Celod. n« boleti. Prav lzvrat.no vatTflzajo »oper bemorojde, preti boleznim na jatrlh in na vranici, proti Breve^nim boleznim in proti ellatam. pri tenaklh mleBnih nadlolnoatlh, zoper beli tok, boljaat, zoper ansopok ter Čistijo pokvarjene kri. One ne preganjajo samo o okrnjenih bolezni, an, pak nas obvarujejo tndi pred vaako boleznijo. Prodajejo ee v vseh plavnih lekarnicah na svetu : a < naroBbo in poli-ljaive pa edino v lekirnicl Orittn/oleth v Ooriri, v Trt m v lekarni O. Zmntiti i O. B. Rovi, in O. B. ForaboieM Ena steklenica stane 30 novnev. Varovati se ja pokvarjenih pomttkov, s katerimi so za volj Celje po AoblBku tu pa Um ljudstvo goljufa, dasi niruojo nobei.e moEl in vrednosti. ___ HO-') P»t«aovU»no 1707. P^O ^ Albert ^Samassai c. kr. dvorni zvonar fabrikant strojev in gasilnega orodja v Ljubljani. Ubrani zvonovi z upravo. Vsake sorte gasllnice izvrstne sestave za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vozovi za vodo, vrtne Škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. Crkveni eveSniki in druge priprave z brona. Sesalke in orodje za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske in pivnesode in kadij, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna delu. Dalje: kovinsko blago, cevj iz litegu in kovanega železa s priteklino. mehovi iz konopnine in gumija itd. — po najnižjih cennh. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke. (12—11) — a» »vrtluj. fc^^ž i Cvet zoper trganje, po dr. Maiiču, je odločno najboljše zdravilo zoper protin in revmatliem. trganje po ndlh. bolečine v krili ter Sivoih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuj* obilno zahval. Zahteva naj s» samo »ovetu zoper trganje po dr. Maiiču < z zraven ato-Ječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr., Šchutzmarke) Pravet?a Podaje in razpošilja samo lekarna «pri samorogu« J. pl. Trnkoczyja na mestrem trgu št. 4 v Ljubljani. (10-6) Odlikovano s sreberno medaljo na tržaškej razstavi. Najnovejši patent-hlačniki! Najbolje praktični, primerni, elegantni! Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANlii na ltunaju. Na prodaj pri vseh trgovcih na veliko in skoraj pri vseli na drobno, v avstro-ogr-skej državi. Proei se, dobro paziti na izdelavo. 12-6 Nova tiskarna pod vodstvom F. HlIALA v Trstu.