d©HM£M©IEEGLAS Uto XLVm - št. 38 - CENA 95 SIT Kranj, torek, 16. maja 1995 Slovenija počastila 50-letnico konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom in nacizmom Živim sožitje, mrtvim spoštovanje S tremi uradnimi državnimi prireditvami, akademijo v Cankarjevem domu, slovesno sejo državnega zbora in vojaško postavitvijo na Trgu republike, mašo za domovino, ki jo je daroval ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, in nekaterimi drugimi prireditvami se je v Sloveniji končala obeležitev polstoletnice konca vojne in zmage. Ljubljana, 14. maja - Slovensko praznovanje je imelo tudi mednarodno obeležje. Na praznovanje so prišli vojaški oddelki Francije, Rusije in Združenih držav Amerike, Veliko Britanijo pa je zastopala vojaška godba Združenega kraljestva, ki se je pridružila ruski vojaški godbi in pihalnemu orkestru ameriške vojske. Iz zavezniških držav je prišlo okrog 40 veteranov druge svetovne vojne, ki so obiskali nekatere znane kraje iz narodnoosvobodilnega boja. Ameriško delegacijo je vodila pomočnica ameriškega obrambnega ministra De-borah Lee, ki je zadolžena za rezervni sestav ameriške vojske. Godbe tujih armad so imele koncerte v nekaterih slovenskih krajih, sploh pa so bili tuji veterani druge svetovne vojne, med njimi nekateri visoki častniki, povsod deležni prisrčnega sprejema. Dela slovenske politike ni bilo na osrednjih državnih obeležitvah obletnice zmage in padca nacifašizma. Slovenski krščanski demokrati, ki so skupaj s Socialdemokratsko stranko Slovenije in Slovensko nacionalno desnico bojkotirali državno praznovanje, so pripravili na Žalah pri spomeniku žrtvam osamosvojitvene vojne svojo slovesnost. Maše v stolnici pa so se udeležili predstavniki strank, ki imajo v svojih programih krščansko etiko. Vse prireditve so imele skupno sporočilo: Slovenija je bila nesporno na strani zaveznikov, zmagovalcev v drugi vojni, vendar pri nas osvoboditev ni prinesla demokracije in svobode, ampak drug totalitarni režim, boljševizem, ki je po vojni storil marsikaj, za kar ni opravičila. Govorniki na obeležitvah, predsednik republike Milan Kučan, predsednik državnega zbora Jožef Školč, predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar so nas Slovence, ne glede na preteklost posameznika in za politično prepričanje pozvali, naj ne netimo več medsebojnega sovraštva, ki je lahko za nas usodno. Živi izberimo sožitje, mrtvim pa dajmo spoštovanje in zasluženo čast. Več na 2. strani. * J. Košnjek, foto G. Šinik f ' *»cel T f' v*-'tTaJ*nJ'm sprehodom po kranjskih ulicah se je (2 |£. j^den mladih '95 Kranj, katerega organizatorji so mladi ini„ študentov Kranj. Do sobote se bo v Kranju zvrstila in v -Ka *u,'*l,r,"h, zabavnih in športnih prireditev, danes, jutri trj . etrtek pa bodo v sejni sobi 16 občine Kranj potekale tudi cent nt* tnDune sicer na temo mladinskega kulturnega hidi"? V branju, mladinskega turizma, predstavile pa se bodo vanjske mladinske organizacije. I.K. foto: Gorazd Šinik VSI«* M*« Tržič, 14. maja - Minuli vikend so v Bistrici pri Tržiču potekali 23. mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja. Številne obiskovalce je privabil tradicionalni sejem, letos pa so si poleg Dovžanove soteske in prireditev v Jelendolu lahko prvič ogledali tudi Antonov rov v nekdanjem rudniku živega srebra v Podljubelju. Več zanimivih razstav - o zdravilnih rastlinah, varovanju narave in delih iz Tuttovega cikla Pravljični pejsaži - pa je v Tržiču na ogled še ves maj. Več na 7. strani. • Besedilo in slika: S. Saje Gorenjska ^ Banka * d.d. Kranj Banka d posluhom Jezerjan Drejc Karničar prispel iz Himalaje Jezersko prepeva, v gorah odmeva Domačini so ponosni, da sta se brata Drejc in Davo vzpela na osemtisočak Anapurna in smučala z njenega vrha. Brnik, 13. maja - Velika napisa "Jezersko prepeva, v forah odmeva, srečno doma!" pa "Drejc, hura, hura, orajža za dva!" v rokah domačinov, sedem parov otroške folklorne skupine pri TD Jezersko, harmonikar, znanci in svojci so pričakali na brniškem letališču 25-letnega Drejca Karničarja, ki se je z zdravnikom Damijanom Meškom vrnil domov pred glavnino slovenske alpinistične odprave na Anapurno. Ob vzponu na vrh in spustu z njega s smučmi je namreč dobil omrzline na nogah. "Sedaj mi je lažje, ko se je vrnil najmljaši sin, vem pa tudi, da je Davo v redu. Tako v skrbeh še nisem bil nikoli; ker sta bila zdoma dva od štirih sinov, me še njun podvig ni zanimal preveč," je s solzami v očeh priznal oče Andrej Karničar. Kot je na tiskovni konferenci povedal Drejc, je prav oče vse postavil na smuči, posebno velik delež pri razvoju alpskega smučanja pa je opravil njegov starejši brat Luka. Več o izjemnem alpinističnem in smučarskem podvigu Jezerjanov na strani 23! • S. Saje Podjetniki, obrtniki, izvajalci redkih domačih obrti, ne sanjajte! Pokličite 090/45-04 in stranko Vaa bodo našlo! Imin 117 SIT Ki KLUB 486/40 že od 120.624,00 SIT ali 6.587,00 SIT mesečno! Tel /F«x: 064/ 22 10 40 Optika mali Blag ovni center Medvode, tel.: 061/612-937 Nudimo vam: •STROKOVNE OKULISTIČNE PREGLEDE •OKVIRJE SVETOVNIH PROIZVAJALCEV • VSE VRSTE SPECIALNIH STEKEL UGODNA PRODAJA N KURILNEGA OLJA R°ČILA: skladišče Medvode tel.: 061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 \ Centralna V Agencija Inlonnativna^^-^ FIZIČNE OSEBE • NA PODLAGI OSEBNEGA DOHODKA, ČEKOV T.R. • HIPOTEKE,... PRAVNE OSEBE • PREMOSTITVENA POSOJILA (garancije, akceptni nalogi) • HIPOTEKARNA POSOJILA (nepremičnine) • INVESTICIJSKA POSOJILA INFORMACIJE VSAK DELOVNI K OD 8. DO 18. URE, SOBOTA OD 9. DO 14. URE TELEFON: 0609/624-258 NALOŽBE Ali bi radi oplemenitili svoja finančna sredstva? Obrestujemo jih po 4% mesečni obrestni meri! 100% JAMSTVO!!! INF0.: 0609/624-258 BESEDE SLAVNOSTNIH GOVORNIKOV Milan Kučan: Slovenija brez zmede in laži "Slovenijo je mogoče graditi le na resnici in pravičnosti. Ni je mogoče graditi na zmedi in lažeh. Po vsem, kar smo prestali, verjamem, da smo dozoreli in se zmoremo f)ošteno spogledati s pretek-ostjo in ji dovoliti, da končno postane takšna, kot je bila. Tistim pa, ki jo želijo kar naprej spreminjati in svojo vlogo v njej, ki svoje sedanje politične opredelitve utemeljujejo na nekdanjih sporih in delitvah ter jih vsiljujejo kot naše današnje spore, kot dilemo našega časa in sodobnih ljudi, ki kar naprej ober-emnejujejo naše življenje in življenje prihodnjih rodov, bi morali prav v imenu odgovornosti za to prihodnost vendarle že povedati: Dovolj je! Verjamem, da ob tej priložnosti nihče noče izrekati obtožb. Ob zgodovinskih dejstvih nam gre za žalost nad mnogimi smrtmi in za obžalovanje nad zgubljenimi priložnostmi. Nesrečo, ki nam jo je povzročil okupator, in tisto, ki je bila posledica naših lastnih delitev, sta še poglablajali dve izključujoči se ideologiji 20. stoletja nacizem in boljševizem. Pa vendarle, kakršnikoli so bili že motivi za sodelovanje z okupatorjem, je ta odločitev bila in ostaja napačna in je ni mogoče opravičevati. Slovenska državnost je ne more zapisati med svoje ugodo-vinske izvore, ne more imeti mesta med vrednotami in zgledi slovenstva. Z najglobjim obžalovanjem moram še enkrat ugotoviti, da je bilo že po koncu vojne in brez sodnega ugotavljanja osebne krivde zgolj v imenu sporne pravice zmagovalcev pobitih več tisoč slovenskih domobrancev, ki so jih zavezniki vrnili v domovino. Zato Slovenci praznujemo zmago nad nacifašizmom in konec vojne tudi z grenkobo. Domobranci so bili okupatorjevi sodelavci, vendar maščevalna, zunajsodna, surova likvidacija kljub temu nima opravičila in je vredna vse obsodbe in obžalovanja. Skrajni čas je, da sedanja država, legitimna in legalna naslednica prejšnje, tenkočutno in odgovorno, brez strankarskega politikantskega navijaštva ali oviranja prevzame težo preteklosti in uveljavi zakonodajo, ki bo, kolikor je to sploh mogoče, popravila krivice, ki so posledica kršitve temeljnih in splošno veljavnih človekovih pravic." Jožef Školč: Čas zrelosti, ne mobilizacij 'Zdaj moramo svoje vizije vsi živeti skupaj z drugimi, se z drugimi in ob drugih popravljati in prilagajati, vztrajati pri načelih in priznavati zmote. To je življenje, ki ga doslej nismo bih vajeni. Ustvarili smo si ga sami na vrhu devetdesetih let, z dejanji in skozi dogodke, ki so po pomenu in teži še pomembnejši kot odločitev za vstajo proti fašizmu. Poslej ne moremo več odlagati svojih besov, svojih napak in razočaranj na tujce niti na nerazumno totalitarno ureditev. Soočiti se s seboj v miru je včasih težje kot v vojni, ko ni črno-behh delitev, ampak nepregledna množica vsakdanjih možnosti. Zdaj je čas za zrele odločitve in zrele ljudi, ki znajo uveljaviti pridobljeno skozidemokratične ustanove in ne pričakujejo, da bo z ene ali druge strani prišel klic k mobilizaciji. Igra z novimi ali starimi travmami, načrtno navajanje k misli, da se mora Slovenija danes razk-lati na dva tabora, nam ne more dati ničesar. Slovenijo, upam, sestavlja danes nešteto taborov. Moderen človek se ne najde več v črednem razmišljanju. In v stanju, ki ga živimo danes, nas na srečo nobena stvar ne ogroža na tak način, da bi se morali strniti v čredo okrog takega ali drugačnega vodnika. Po petdesetih letih je mogoče odpustiti, mogoče je razumeti, mogoče - ne le mogoče, nujno je nasuti gomilo na nepokopane mrtve in popraviti Krivice, ki so se zgodile živim. Mi, ki nismo bili zraven, smo prepričani v neizgibnost in človeškost takega početja... In vsaj tistih, ki niso preživeli, ne bo mogoče spraviti v preprost kalup poražencev in zmagovalcev. Bili so domobranci in prati-zani in plavogardisti, vosovci in stražarji, bili so Slovenci, Nemci, Madžari, Italijani, Srbi, Hrvatje, Mongoli, Rusi. Bili so plemeniti ljudje z visokimi cilji in navadni zločinci, zavedenci, izdajalci, idealisti, junaki, reve in topovska hrana. Morda je res čas, da jim, čisto vsem, postavimo tudi spomenik." Dr. Janez Drnovšek: Veličina majhnega naroda "Skozi dolgo tradicijo, od antičnega bolečega iztrganja iz spon mita in zaupanja v logos, um, preko krščanske vere v odrešitev posameznika do modernega pojma svobode in demokracije so se Eostopoma izoblikovali du-ovni temelji moderne Evrope. Nacifašizem je ogrozil celotno to tradicijo: proti zaupanju v um je zagovarjal vrnitev v mračni mitični svet, proti krščanski veri v neskončno vrednost vsake osebe je zagovarjal utopitev posameznika v fanatični množici in rasno razvrščanje ljudi v večvredne in manjvredne, proti svobodi in demokraciji je zagovarjal brezpogojno avtoriteto in ob-lastništvo. Zato je zavrnitev nacifašizma ključni del etič-nopolitične zaveze, ki opredeljuje sodobni svet. Z današnjim praznovanjem Republika Slovenija preprosto potrjuje svojo voljo, da je in bo del evropske, antične, krščanske in razsvetljenske tradicije. Isti vzgib, ki je gnal Slovence v boj za svobodo v drugi svetovni vojni, je bil na delu desetletja kasneje, dokler nismo odvrgli tudi zadnjih ostankov totalitarizma in končno zaživeli kot državna in de- mokratična skupnost. Zato danes praznujemo enega ključnih korakov k samostojni Sloveniji, k polni uveljavitvi Slovencev kot državotvornega naroda. Svoje svobode nismo ustvarjali v pogojih, ki bi jih sami izbirali. Pogosto so iste sanje o svobodi vodile Slovence na različne bregove. Majhen narod premetava po valovih zgodovine, zato pa smo lahko bolj ponosni na doseženo. Nove vojne, oživeli rasizem in etnični fundaman-talizem, ki divjata celo po najbolj razvitih državah Zahoda, nas opozarjajo, da je bila leta 1945 dobljena velika, ne pa zadnja vojna. Dr. Alojzij Šuštar: Spravimo se in odpustimo "Mašo za domovino opravljamo v zavesti, kako zelo smo potrebni božje pomoči. Namenoma jo opravljamo za vse, brez razlike: za tiste, ki so že odšli v večnost, in za nas, ki tu živimo. Opravljamo jo za slovensko drŽavo, za vse slovenske rojake po svetu. Naj nas maša za domovino posebej poveže med seboj. Spomin na konec druge svetovne vojne pomeni na eni strani za nas veliko hvaležnost, da je bilo konec doslej najhujše vojne v svetovni zgodovini. Žal pa konec druge svetovne vojne slovenskemu narodu ni prinesel samo veselja, ampak se je začelo novo hudo trpljenje. Vse se je začelo že med vojno s tako nesmiselnim preganjanjem in pobijanjem nasprotnikov. Vse se je še v večji meri nadaljevalo po vojni. Slovenska škofovska konferenca je 19. aprila letos sprejela posebno izjavo, v kateri ponavljamo našo krščansko dolžnost sprave, kar pomeni priznanje krivde in prošnjo za odpuščanje. Le kdor je pripravljen te sestavine sprejeti v svoj življenski program in jih tudi Živeti, lahko največ prispeva k novemu sožitju v miru, medsebojnem spoštovanju in ljubezni. Cerkev v Republiki Sloveniji je ponovno priznala svoj del krivde, prosila odpuščanja in samoodpustila. Upamo, da bo vedno več takih, ki bodo imeli dovolj plemenistoti in človečnosti, da bodo tudi oni to storili. Evropa praznuje v znamenju sprave. Brez nje ni prihodnosti. Ne moremo pa razumeti, da je pri nas v nekaterih krogih tako malo pripravljenosti. Ne obnavljajo samo starega sovraštva, ampak ga poglabljajo in netijo novega ter jasno in glasno ponavljajo, da sprava pri nas ni mogoča. Na tak način slovenski narod nima nobene prihodnosti. Vemo, da je to težko, posebno tam, kjer so rane še odprte. Vendar je to treba storiti." • J.Košnjek Slovenija počastila 50. obletnico konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom in nacizmom Spoštljivo do zgodovine in odgovorno do prihodnosti Z vojaškim in kult u m oume t niškim programom na Trgu republike se je v nedeljo v Sloveniji končalo praznovanje obletnice konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom in nacizmom. Zaradi poguma med drugo svetovno vojno imamo Slovenci pravico soodločati o prihodnosti Evrope miru, sprave in sožitja. Ljubljana, 14. maja - Na akademiji v Cankarjevem domu je bil slavnostni govornik predsednik republike Milan Kučan, ki je med drugim dejal, da je vlogo organizacijskega in vsebinskega nosilca narodnega odpora prevzela komunistična stranka in prevzela v svoje roke tudi Osvobodilno fronto. Nepopustljiva je bila do okupatorjev in tudi do nasprotnikov. Oblikovala je oblast po svoji ideološki podobi, je dejal predsednik. Vendar se Slovenci nismo borili samo zase, ampak za vso Evropo. Povedal je, da da nas je vojna tudi usodno razdelila, čeprav smo se že prej delili, od reformacije naprej. Ko je pozval k sožitju in spravi, jc opozoril, da jem drug v drugega. Sprava je spoštovanje sočloveka, njegovega dostojanstva in njegove resnice in kot pripravljenost na sožitje in sodelovanje ali vsaj strpnost. Narodi, ki so si nekdaj stali nasproti, sedaj skupno razmišljajo o svoji prihodnosti. V kulturnem programu na akademiji so sodelovali orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Urošem Lajovicem, zbor Con-sortium Musicum, flavtistka Irena Grafenauer, pevka Ana Pusar - Jerič, t roben t ur Stanko Arnol in igralci Milena Zupančič, Nataša Barbara Gračner, Boris Ostan in Jernej Šugman. Na slovesni seji državnega zbora, ki so se je udeležili najvišji predstavniki slo- zgodovine nihče ne more in ne sme spreminjati. Somo njeno spoštovanje, čeprav je bila trda in surova, je lahko temelj skupnega življenja. Za novo nacionalno soglasje si moramo dati čas in priložnost, s potrpežljivim zaupan- venske države in oblasti, tuji diplomati v Sloveniji in tuje delegacije, ki so prišle v Slovenijo, je bil slavnostni govornik predsednik državnega zbora Jožef Školč. Dejal je, da vendarle ostaja meja med poraženci in zmagovalci in da je grožnja nacifašizma pomenila za Slovence dejansko grožnjo, da kot narod in kultura zginemo. Partizani niso poslušali rokenrola. Partizani so delali sitnosti, udar; jali so in se umikali, osvobajal1 ozemlja in strastno sovražil fašizem. To jih je naredilo tf zaveznike antifašistični koaliciji in po vojni pomaknil0 slovensko mejo od Postojne nazaj na prag Trsta. Poslal' cem, državnim svetnikom "1 gostom je zapel Slovenski oktet. Na vojaški postavitvi na Trgu republike je bil govornik predsednik vlade dr. Janez Drnovšek.Pozval je k preseganju izključujočih se občutkov zmagoslavja in grenkobe, k samozavestnejšemu pogledu v lastno, skupno zgodovino. S tem bo naš korak v sodobni svet trdnejši in zanesljivejši-Pred več desettisoč ljudmi na Trgu republike so se na slovesnosti, imenovani Triurni, postrojili borci NOB in aktivisti, vojni ujetniki, izgnanci, zaporniki, internirana, taboriščniki, ukradeni otroci m druge Žrtve fašizma in nacizma ter zastopniki 63 občinskin borčevskih organizacij, raZC. njih pa vojaki Francije, RusiJ in Združenih držav Amerike, veterani osamosvojitven vojne leta 1991, ešalon rodov slovenske vojske in cnote.na posameznih pokrajin in čast četa Slovenske vojske. Ng poveljnik major Leon iuS je raportiral predsedniku r publike Milanu Kučanu. n» zorišče so preleteli helikopten in vojaška letala, v progra^ pa so sodelovali konjeniki Lipice, naši najboljši alpimj .• telovadci in padalci, rct0. J,' Zoran Predin in vokalna s* pina Katice, Ljubljanski m drigalisti in Ditka Haberl Norina Radovan in Saša V» • J.Košnjek, slike G. S»» GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Urednička politik«: neodvisni nestrankarski politično-informativni pollednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega svela: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger Stojan Saje, Darinka Se Jej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Zlcbir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: (iorazd Sinit / PriPr1,,|v1" ia tisk: Media Art, Kranj / Tlak: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov m revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: D64/22>***J telefa*: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, uradne ure vsak dan od / do IS ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino: letna naročnina 140 DIM Oglasne storitve: po ceniku Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RM1 23/27 92), CliNA IZVODA: 95,00 SIT. Odlikovanja zavezniškim veteranom Predsednik republike Milan Kučan je v nedeljo podelil visoka državna odlikovanja nekaterim zavezniškim vojakom in tujim vojnim veteranom, ki so bili med vojno pri nas ali so kasneje prispevali k Predsednik republike Milan Kučan in vojni veterani iz Amerike in Rusije. mednarodni uveljavitvi Slovenije in njenega boja za samostojnost. Zlati častni znak svobode so prejeli Claud Chappev, William Deakin, James M. Goodvvin, Franklin Lindsav, Peter Wilkinson in posmrtno Ivan Petrovič Ribačenko. Srebrni častni znak je prejel Claud M. Kicklighter, častne znake pa John Phillips, John VV. Andresen, BiH Petty in John C. Rucigav. Slovesna seja državnega zbora. ** bojnim praporom na P'oslavo. Padalka Irena Aubelj med zmagovalci. Obeležitve obletnice Slovenski krščanski demokrati so v soboto sami Pfiredili počastitev konca 3ruge svetovne vojne na ^-alah ob spomeniku padlim L vojni za Slovenijo, ^rsčanski demokrati prizna- aK> ljubezen do domovine Jak-o tistim, ki so se uprli asi/mu in onim, ki so se Prh revolucionarnemu na-•«JtU. Slavnostni govornik J;0Jze Peterle, ki je položil enec tudi k spomeniku ustreljenim v Gramozni jami in pobitim v Brezarje- em breznu nri Podutiku, je 0Ja-!' da je leto 1945 prine-JJJ Sloveniji le delno svobo-•°« dokončno pa prve ?JmokratiCne volitve leta ko je padel totalitarnem. Slaviti jc torej treba JJjagO nad fašizmom, naciz- noro m komunizmom. »*l članov nekdanjemu ^"s|anskega kluba I) Jc zbral na Šmarjetni gori. Demos je imel v prvem slovenskem demokratično izvoljenem parla-mentu 128 od 240 poslancev. Pete obletnice prvih demokratičnih volitev m Demosove vlade se je udeležilo 15 poslancev. Menili so, da mora država vsem udeležencem medvojnega spopada vrniti dobro ime, postavili pa naj bi spomenik vsem Slovencem, ki so dali življenja za domoljubne cilje med vojno in po njej. Borčevska organizacija je na Poljani pri Prevaljah organizirala slovesnost, kjer so 15. maja leta 1945 potekali zadnji boji druge svetovne vojne na evropskih tleh. Slavnostni govornik je bil predsednik borčevske organizacije Ivan Dolničar. Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali v NOB in osamosvojitveni vojni leta 1991. • J.K. mmM Začelo se je POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 Trgovina s pohištvom, sp besnica 81 Kranj - V organizaciji Kluba študentov Kranj in ob pomoči številnih sponzorjev se je z včerajšnjo predstavo Mali Princ v Prešernovem gledališču in pa glasbenimi koncerti v okviru Rockovvanja 95 v dvorani na Primskovem začel takoimenovani Teden mladih Kranj '95. V Kranju bo te dni zares pestro, saj se bo v okviru Tedna mladih dogajalo marsikaj. Že včeraj je bilo v dvorani na Primskovem tradicionalno Rockovvanje, lahko bi rekli festival drugačne glasbe, ki se je letos zgodil že tretjič po vrsti. Tokrat je bil največji poudarek na domačih. Gorenjskih skupinah, kot gost pa je nastopila countrv-punk skupina Blood In The Saddle iz ZDA. Danes bo potekala fotografska delavnica, na Slovenskem trgu pa bo tekmovanje v košarki. Dogodek dneva bo vsekakor javna tribuna na temo "Ali Kranj potrebuje mladinski klubski center?" Kje mladi v Kranju lahko preživijo svoj prosti čas, še vedno zgolj v gostilnah, ali pa raje pobegnejo v Ljubljano... O tem in še marsičem bo govora na javni tribuni, ki bo danes ob 16.30 uri v sejni sobi 16 občine Kranj. Ob 19. uri bo v Kiselsteinu predstava Tri produkcije, ob 21. uri pa bodo v gostilni Stari Mavr filmske projekcije nekdanjih študentov AGRFT, ki izhajajo iz Kranja (Božo Šprajc, Marjan Ciglič, Igor Pran, Božo Grlj, Igor Šmid...), ob 22. uri pa bo popotnik Tomo Križnar predaval v Galeriji Pungert. V sredo, bo na vrsti Delavnica o ljubezni, od športnikov se bodo tokrat na Slovenskem trgu lahko izkazali ljubi- telji namiznega tenisa, na javni tribuni se bo ob 17. uri debatiralo o vprašanju "Ali v Kranju obstaja mladinski turizem?". Parodija z naslovom Rdeča kapica 2 - Iščemo novega negativca v izvedbi Naklega in Zullu W. iz Kranja. Lončarska delavnica v Galeriji Pungert bo tista, ki bo začela petkova dogajanja Tedna mladih Kranj '95. Ob 14. uri bodo na Slovenskem trgu igre za mimoidoče, seve- Teatra ŠMD (šola malo dru- da z bogatimi nagradami, ob gačnih) Gimnazije Kranj, bo 18. uri bo v Galeriji Pungert na ogled ob 19. uri v gradu Kiselstein, ob 21. uri bo v gostilni Stari Mayr spet filmska projekcija in sicer izbor filmske produkcije študentov gledališka predstava Začarana ladja, po 21. uri se bodo v gostilni Stari Mavr vrteli filmi Milke in Metoda Badjure, večer pa bo spet namenjen oddelka za film in televizijo potopisnem predavanju, tok-AGRFT. Sredin potopisni rat Afriki. Ob 19. bodo v gradu Kiselstein nastopili Srou pa letu iz Kranja, In Realitv iz Križ, Minusi iz Ljubljane ter kot zvezde večera stari punkrockerji Kud Idijoti iz Pule. V soboto se bodo na Slovenskem trgu od 10. ure predavatelj ob 22. uri v Galeriji Pungert pa bo Janez Pretnar in sicer z Južno Ameriko. Četrtek se bo začel s slikarsko likovno delavnico Zmaga Puharja, ljubitelji športa se bodo po 14. uri na Slovenskem trgu dokazovali v naprej odvijale igre brez mej odbojki, na javni tribuni se , na katerih bodo nastopali bodo tokrat ob 17.30 na istem predstavniki mladinskih ora- mestu kot prejšnja dneva nizacij v Kranju. Večer pa bo predstavljale kranjske mla- spet koncertni, saj bodo v dinske organizacije, ob 20. dvorani na Primskovem nas- uri bo v gradu Kiselstein topili Nismo bili mi iz Ra- predstava Regeneracija 2, na dovljice, Skytower iz istem mestu bo čez eno uro Postojne, ter Kontrabant in plesni performance "Drem kot zvezde Demolition aetion" Mateje Puhar. Isto- Group iz Ljubljane. Vse sko- časno se bodo v gostilni Stari zi bodo v Prešernovi hiši Mayr nadaljevale filmske odprte tudi tri razstave in projekcije študentov sicer fotografij Andreja Stu- AGRFT, ob 22. uri bo v larja, oblikovalski poskus re- Galeriji Pungert predavanje šitve problema celostne na temo Zgodovina mesta turistične podobe mesta Kranja. Ob istem času pa bo za ljubitelje glasbe v Ragti-meu koncert skupin Niout iz Sponzorji, ki so podprli prireditve ob Tednu mladih Kranj VS: KŠK, Digital logic, Sava, Union, Coca Cola, Studio Oreh, Iskratel,, Telekom Slovenije, kišama Strniša, Avtošola Golf, Mobitel, Panasonic, Radenci, Urad za mladino Republike Slovenije, SO U Maribor ŠOV Ljubljana, Občina Kranj Alpina, Jub Dol, Papirnica Vevče, Športna zveza Kranj, Zveza Kulturnih Organizacij Kranj, Gorenjski Glas. Kranja po ideji Boruta Omerze in pa razstava platen slikarke Mojce Osojnik. Slednja bo razstavljala tudi svoje grafike in sicer v Galeriji Pungert. Za vse podrobnejše informacije okrog dogajanj v okviru Tedna mladih Kranj '95 ?>a boste lahko dobili tudi na nfo točkah na Slovenskem trgu in posebno ob Galeriji Pungert, kjer se bodo nahajali "možgani" omenjenih prireditev. Igor K. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Ta konec tedna so delavci AMZS opravili 14 vlek poškodovanih vozil in 10-krat nudili pomoč pri raznih okvarah na cestah. GASILCI Kranjski gasilci so pomagali pri reševanju vkleščene osebe pri prometni nesreči na Bobovku, reševali vozilo udeleženo v prometni nesreči na Bregu pri Savi ter karambolirano vozilo odpeljali v Ljubljano. Jeseniški gasilci so dežurali na kolesarski tekmi. Škofjeloški gasilci pa so gasili v Gorenjski predilnici, kjer so se vžgali stroji. GORENJSKI DOJENČKI Ta konec tedna smo dobili kar 20 novih Gorenjčkov. V kranjski porodnišnici se je rodilo 7 dečkov in 4 deklice. Oba rekorda sta odnesla dečka, najtežji je imel 4300 gramov, najlažji pa je imel 2950 gramov. V jeseniški porodnišnici pa je luč sveta ugledalo 9 novorojenčkov. Rodili so se 4 dečki in 5 deklic. Najtežji je bil deček s 4300 grami in najlažja deklica z 2900 grami. URGENCA V jeseniški bolnišnici so na internem oddelku oskrbeli 32 pacientov, na kirurgiji kar 110 pacientov, na pediatriji 12 malih pacientov, na ginekološko porodniškem oddelku pa so poskrbeli za 41 pacientk. Škofjeloški malčki so potovali z muzejskim vlakom Vlak sopiha, "tršice" pojejo Vzgojiteljice iz škofjeloških vrtcev so minulo soboto na pot z muzejskim vlakom povabile prek petsto otrok in njihovih staršev. Škofja Loka, Ribnica, 13. maja - Tudi kislo vreme, ki je v soboto zjutraj iz traške železniške postaje pospremilo škofjeloške malčke, ki so se udeležili izleta z muzejskim vlakom v Ribnico, ni moglo pokvariti veselja in pesmi mladih Skofjelocanov. Toda večina jih na izlet ni šlo prvič, saj so potepanja po Sloveniji v škofjeloških vrtcih postala že kar tradicija- "Tršice", ki vsako leto poskrbijo, da izlet malčkom in njihovim strašem še dolgo ostane v spominu, so letos prišle na avtobusno postajo v narodnih nošah in z mladim harmonikarjem. Minka, Marinka, Janja in Mira pa so "S takšnimi vlaki smo se vozili, ko smo bili majhni," so starši obujali spomine ob svojih malčkih. v "cekarjih" prinesle tudi veliko dobre volje, ki so jo razdajale na več kot dve uri dolgi poti do Ribnice, ki je bila končni cilj mladih popotnikov. Že od Ljubljane naprej pa se je vreme zjasnilo, v vlak je posijalo sonce in iz vagonov }e odmevala pesem. Otroci in sterši so se zabavali ob pripovedovanju šal in ugank, ki so jih zastavljale "tršice" in kar prehitro je bil vlak v Ribnici. Tam so nas pričakale domače vrtčevske vzgojiteljice, ki so nas popeljale skozi mesto do muzeja suhe robe in lončarstva. Ker je ravno takrat skozi Ribnico pripeljala tudi kolona kolesarjev, ki so vozili zadnjo etapo dirke Po Sloveniji, je bil dvourni postanek za mnoge kar prekratek. Vseeno pa smo izvedeli kako je nastala Ribnica in koliko slavnih mož in žena se je rodilo v njej. Ko je vlak malo pred drugo uro popoldne spet odsopihal proti Škofji Loki, dobre volje še ni zmanjkalo. Tadeja in Dora sta letos že mali šolarki, tako da sta na izet z vrtčevskimvlakom potovali zadnjič. "Slikaj naju za spomin," sta prosili. In čeprav je nazaj sopihal bolj počasi, je bila pot za mnoge kar prekratka. Na koncu pa so straši priznali, da so precej bolj utrujeni kot razposajeni malčki... • V.Stanovnik Ocenjevanje psov Kranj, 15. maja - Kinološko društvo Naklo uspešno deluje Žel5 let. Društvo z okrog 400 člani ima v Naklem tudi svoj poligon za vadbo in šolanje psov. Vsako leto društvo organizira tako imenovano malo šolo za pse do deset mesecev starosti, nadaljevalno in tekmovalno Šolo. Vsako drugo leto društvo organizira tudi razstavo. Takš-na redna razstava bo prihodnje leto maja, letos pa društvo organizira ocenjevanje psov. Ocenjevanje psov po izgledu oziroma zunanjosti bo v soboto, 20. maja, od 8. ure naprej na Gorenjskem sejmu v Kranju. A. Ž. Občina je zdaj v zadružni stavbi Cerklje, 15. maja - Zgodba o občinskih prostorih v zadružnem domu v Cerkljah se je vlekla več mesecev, zdaj pa je končno dobila svoj epilog. Župan že uraduje v prvem nadstropju zadružne stavbe, in sicer tam, kjer je bil prej sedež krajevnega urada. Kmetijska zadruga zahteva za prostor najemnino v protivrednosti 500 mark, pravi Župan in napoveduje, da bodo temu v občini še oporekali. V prihodnje bodo o domu Še razpravi jali, saj je občina vložila denacionalizacijski postopek. O tem, koliko prostorov pripada kateremu od lastnikov ali najemnikov (zadruga, KUD, društva, občina), bo tudi še beseda. Upajo pa, da bo šlo to sporazumno in brez konfliktov. Denacionalizacijski upravičenci so nestrpni Cerklje, 12. maja - Občinski svet Cerklje je med Številnimi komisijami in odbori imenoval tudi enega za denacionalizacijo. Pred kratkim so denacionalizacijski upravičenci iz cerkljanske občine nanj in na župana naslovili peticijo, v kateri zahtevajo, da pospešita denacionalizacijske postopke, ki se zelo vlečejo. Zupan obljublja, da bo maja sklical sestanek v zvezi s to problematiko, o njej pa obvestil tudi sekretariat za gospodarstvo v Kranju. Čakajo na obisk z ministrstva za ceste Cerklje, 15. maja - Cesta Spodnji Brnik -Cerklje - Grad je ena najbolj obremenjenih v cerkljanski občini. Ni zgolj občinskega pomena, saj pomeni povezavo z drugimi občinami, zato bi jo v Cerkljah radi čimprej obnovili. Po njej poteka tudi glavnina turističnega prometa na Krvavec, zanjo je zainteresiran tudi protokolarni obkjekt Strmol. Kot nam je nedavno tega povedal cerkljanski župan Franc Čebuli, bodo na obisk v Cerklje povabili ministra za ceste, da se z njim dogovorijo o načinu financiranja te ceste. IZ GORENJSKIH OBČIN Ponujeni sta dve nadomestni lokaciji Kam z mestno tržnico? Liberalna stranka predlagala preselitev na občinski plan ponuja dve alternativni lokaciji: Hujah ali na prostoru stare Save. Kranj, 16. junija • Obe sprejeli spremembo dolgoroč- lokaciji, ki so ju mestni svetniki s spremembo dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986 - 2000 pred kratkim verificirali, pa sta očitno še precej odmaknjeni. Tržnica je resda srce vsakega mesta, v Kranju pa je to srce precej kilavo. Tržnica v starem delu mesta, med stanovanjsko poslovnimi stavbami, je prostorsko omejena, zapora prometa je dodatna velika ovira za njen pravi razcvet. Kranjski odbor liberalne strankeje že pred leti predlagal občinskim urbanistom, naj tržnici poiščejo primernejše mesto, predlagal je tudi konkretno lokacijo: preselila naj bi se na Sejmišče poleg kegljišča. Na zadnji seji mestnega sveta so kranjski svetniki nega plana občine Kranj za obdobje 1986 - 2000, ki ga je v sprejem ponudil še stari izvršni svet in ga tudi namenil stari občinski skupščini. V planu sta po urbanistični zasnovi mesta Kranja za mestno tržnico opredeljeni dve alternativni lokaciji. Prva je ob Likozarje-vi cesti na Hujah, druga pa na prostoru stare Save ob Gregorčičevi. Obe lokaciji imata določene prednosti pa tudi slabosti. Tržnica ob Likozarjevi bi se navezovala na staro mestno jedro in specializirano trgovsko ponudbo znotraj njega, vmeščena bi bila ob najmočnejših peš tokovih in blizu prometni mreži, razen tega bi jo bilo tja mogoče hitro preseliti in jo nato postopno razvijati. Tržnica na prostoru Sejmišče, medtem ko ob Likozarjevi cesti na stare Save pa bi bila blizu upravnemu središču in zahodnemu delu mesta. Preselitev je pogojena z zgraditvijo predvidenega mostu čez Kokro in ureditvijo mirujočega prometa. Občinski urbanisti menijo, da je lokacija tržnice na Sejmišču manj primerna od obeh ponujenih. Prostorsko bi bila omejena, dlje od peš poti, prometno manj dostopna, odprla bi tudi problem mirujočega prometa. Razen tega je Sejmišče z zazidalnim načrtom revitalizacije mestnega jedra Kranja namenjena parkiranju in ob pomanjkanju parkirišč na obrobju jedra nujno potrebno za uresničevanje zapore starega mestnega jedra za motorni promet. H. Jelovčan Naklo, 16. maja - Z razstavo ročnih izdelkov članov Društva upokojencev Naklo so se minulo soboto začele prireditve ob letošnjem tednu upokojencev v tem kraju. Kot je pohvalil predsednik društva Rudi Nadiievec, se je tokrat odločilo za sodelovanje okrog 60 razstavljalcev, kar je največ doslej. Med pribliino 210 eksponati je bilo največ pletenih, kvačkanih in klekljanih izdelkov. Posebno pozornost sta zbudila med obisKovalci Franc Jelovčan in Metod Pavlin, ki sta v iivo prikazovala umetnost klekljanja. Zanimiva razstava je bila na ogled do ponedeljka zvečer, v teh dneh pa se iz vrstijo športne in kulturne prireditve. Jutri zvečer vabijo v nakelski dom kulture na "Srečanje s podokničarjem", v petek zvečer pa bo tam prikaz diapozitivov o razstavah cvetja. S. Saje Krajevna skupnost Bukovica - Sinkov Turn Tujega ne zahtevamo, svojega ne damo Na zboru krajanov so v petek sprejeli sklep, da ostanejo še naprej organizirani v sedanji KS, z enakim statusom in z enakimi pravicami. Vodice, 15. maja - Krajevna skupnost Bukovica - Sinkov Turn z dosedanjim območjem in naselji Bukovica, Utik, Koseze, Sinkov Turn, Selo, Vesca naj bo tudi v bodoče pravna oseba in naj nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Takšen sklep so v petek zvečer na javnem glasovanju sprejeli vsi udeleženci na /.boru, ki se ga je udeležilo 76 krajanov oziroma predstavnikov gospodinjstev v krajevni skupnosti, kot je glede udeležbe poudaril eden od razpravljalcev. S tem so na zboru krajanov izrazili voljo in zahtevo, da občinski staut občine Vodice opredeli oziroma obdrži tudi sedanji status krajevne skup- nosti Bukovica - Sinkov Turn. Opredelitve v predlogu statuta namreč zdaj takšnega statusa krajevne skupnosti Bukovica - Sinkov Turn ne predvidevajo. Zahtevo, da premoženje, naprave in nepremičnine, ki so bile 31. decembra 1994 premoženje oziroma lastnina krajevne skupnosti, ostanejo v lasti krajevne skupnosti, so pred zborom krajanov že potrdili na zborih društev v KS. Odločno so na zboru poudarili, da s sedanjim premoženjem in s premoženjem, ki ga pridobi z lastnimi sredstvi, razpolaga in upravlja KS Bukovica - Šinklov Turn. Takšen pravni status naj se vnese v statut občine Vodice. Če občinski svet takšne zahteve ne bi sprejel, naj predsednik KS ustanovi komisijo, ki naj začne pogovore o priključitvi KS k drugi občini ali preuči možnosti o ustanovitvi samostojne občine. Volja o takšnem stališču pa naj se ugotovi na referendumu na območju KS. Z razočaranjem in ogorčenjem hkrati so na zboru ocenili Modri dež, Tončkin ponos Preddvor, 15. maja -Tako lepe glicinije, kot raste na vrtu Tončke Kociper v Preddvoru, ne najdete daleč naokoli. Modri dež, kakor se imenuje zaradi visečih kakih trideset centimetrov dolgih modrih cvetov, je zrasel že do balkona v prvem nadstropju. Nekatere veje so dolge celo deset metrov. Če je ne bi rezali, bi bila že vrh strehe, pravi Tončka, ki ima na svojem vrtu tudi sicer veliko cvetja. S sestro sta nekoč našteli 90 različnih rož. Glicinije nič posebno ne neguje, včasih ji privošči vedro vode, pred cveten- {'em pa tudi nekaj gnoji-a. Z grebencenjem lahko takšno grmovnico vsakdo vzgoji. Tončkina je star 13 let, dala pa jo je že sosedi, kjer je v treh letih tudi že zrasla do prvega balkona in že lepo cveti. Kdor želi uživati ob pogledu na Tončkin modri dež, ima čas še ta teden, ko je glicinija v najrazkošnejšem razcvetu. -D.Ž., foto: L. Jeras Seja blejskega sveta Proračun, obalni red in smeti Proračun bo "težak" okoli pol milijarde tolarjev. Bled - Blejski občinski svet bo na seji v Četrtek v osrednji točki dnevnega reda obravnaval osnutek letošnjega proračuna občine. Proračun predvideva 539 milijonov tolarjev prihodkov, 580 milijonov tolarjev odhodkov, primanjkljaj 41 milijonov tolarjev in odplačilo posojila za obveznice v znesku 15 milijonov tolarjev. Ker prihodki in odhodki niso usklajeni, bodo morali poiskati nove finančne vire ali izdatke zmanjšati na raven prihodkov. Na prihodke od gospodarjenje z občinskim premoženjem do sprejetja delitvene bilance oočine Radovljica in programa lastninjenja podjetja Tiurizem in rekreacija letos še ne morejo računati. Občina se po zakonu o finan- ciranju občin lahko letos zadolži le do višine 34,6 milijona tolarjev, možnost za uskladitev proračuna pa je tudi pridobitev republiških sredstev za sofinanciranje programov celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, razvoja demografsko ogroženih območij ter za vlaganja v gospodarsko infrastrukturo, kmetijstvo in v druge dejavnosti. Svet bo obravnaval Še predlog odloka o prometnem in obalnem redu na območju Bleda in osnutek odloka o podelitvi koncesije za izvajanje reda, na dnevnem redu pa je tudi problc-matika odlagališč komunalnih odpadkov. Sklepal bo tudi o soglasju k povečanju oskrbnih cen v Vzgojnovarstvenem zavodu Radovljica in o nekaterih kadrovskih zadevah. ♦ CZ. tudi pismeno sporočilo župana, ki je udeležbo na zboru opravičil. Medtem, ko so z razumevanjem sprejeli razlog za njegovo odstotnost, pa je bila ocena, da pomeni njegova utemeljitev čisto manipulacijo. Župan je namreč med drugim v pismu zapisal, da zbor krajanov, ki ga skliče svet krajevne skupnosti in ki ie sklican v skladu s statutom iS, za odločanje sveta občine Vodice nima obvezujoče moči in to niti v primeru, da senjegovi sklepi nanašajo na delovanje krajevne skupnosti. Med udeleženci zbora jc takšna razlaga povzročila negodovanje in ogorčeno zavrni; tev ob razlagi, da občinski statut še ni sprejet. Dokler pa občina nima statuta, velja zakon, ki jasno govori pristojnostih KS. O stališčih in zahtevah na zboru bomo podrobneje pisali v Gorenjskem glasu v petek, ko bomo predstavili tudi gospodarstvo občine Vodice. A. Žalar Kekčev veseli dan Kranj, 16. maja - Vrtec Kekec iz Kranja, ki med drugim sodeluje v gibanju CINDI za zdrav vrtec, je maja še posebej živahen. V soboto, 20. maja, bodo otroci in vzgojiteljice priredili Kekčev veseli dan, na katerem bodo skupaj s starši počeli marsikaj zanimivega. Pripravili bodo tudi srečelov. tdlocno in vsi za ohranitev sedanje KS in njenih pravic IZ GORENJSKIH OBČIN Težko slovo od deponije na Črnivcu Zupan izdal novo odločbo Radovljiški župan Vladimir Čeme je Komunali v soboto izdal odločbo za dvomesečno odlaganje komunalnih odpadkov na "vojaški" del deponije na Črnivcu. Radovljica - Štirje tovornjaki Komunale so v soboto nekaj pred enajsto uro nameravali stresti smeti na zemljišče deponije, ki ga ima podjetje v najemu od obrambnega ministrstva. Krajani so s traktorsko zaporo to preprečili. Predsednik krajevne skupnosti Jakob Langus se je, vidno presenečen ob vnovičnem poskusu odlaganja odpadkov na Črnivcu, ob tem le spraševal, če nekateri res ne razumejo, da je deponija polna, ali pa je vse skupaj samo izzivanje. Po tem, ko je radovljiški občinski svet na seji ob koncu aprila zavrnil županovo začasno odredbo za začasno odlaganje odpadkov na Črnivcu in na lokaciji predvidene čistilne naprave v Radovljici, je v soboto po skrajšanem postopku izdal Komunali odločbo, s katero ji začasno dovoljuje čezmerno obremenitev okolja oz. odlaganje odpadkov iz blejske, bohinjske in radovljiške občine na "vojaški" del deponije. Dovoljenje ji je izdal za dva meseca, potlej pa mora izvesti sanacijo v skladu s programom za celotno odlagališče. Župan se v odločbi sklicuje na zakon o lokalni samoupravi in na zakon o varstvu okolja, ki določa, da pristoj- na služba lokalne skupnosti lahko izda ob nujnih ali priložnostnih primerih povzročitelju onesnaževanja dovoljenje za začasno ali občasno prekomerno obremenitev okolja. Na območju blejske, bohinjske in radovljiške občine je po oceni župana prišlo do takega nujnega primera. Občine nimajo zagotovljenega odlagališča odpadkov, se pa za začasno rešitev dogovarjajo s sosedni- Predsednik, ukrepajte! Krizni štab je v sredo zaprosil predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška, da zaradi nevarnosti epidemije, ki bi bila slaba reklama za blejski in bohinjski turizem, ukrepa v okviru zakonskih motnosti oz. podpre ukrepe ministrstva za okolje in prostor. Ob tem, ko so občine izčrpale možnosti, vidi štab rešitev samo še v državnem ukrepanju. Občani sicer sprejemajo problem z velikim razumevanjem, obstaja pa bojazen, da uresničijo groinjo in smeti pripeljejo pred občino in vladno palačo, pravijo v kriznem štabu. mi občinami. Do dogovora naj bi prišlo v dveh mesecih. Bo blejski svet pritrdil radovljiškemu? Radovljiški svet je glede na določbe zakona o lokalni samoupravi zaprosil blejski občinski svet za soglasje k sklepom, ki jih je sprejel na redni in izredni seji ob koncu aprila. Svet je namreč takrat razrešil radovljiškega župana Vladimirja Cerneta vseh funkcij v javnem podjetju Komunala, celotno skupščino podjetja in direktorico mag. Bernardo Podlipnik. Sklenil je, da bo občina Radovljica imela v novi skupščini podjetja predsednika in tri člane (s tem pa tudi večjo odgovornost pri iskanju lokacije za deponijo). Bled dva in Bohinj enega, za v.d. direktorja Komunale pa je imenoval Darka Lukana, sicer vodjo tehničnega sektorja v Komunali. Kot piše v obrazložitvi, temeljijo sklepi o razrešitvi na analizi dela organov Komunale Radovljica in njene direktorice od 1991. leta dalje ter na mnenju sveta, da pooblaščeni in profesionalni kadri niso opravili svojega dela, odgovornost pa skušali prevaliti na občinski svet. Blejski župan GORENJSKE KORENINE Anton Arhar s Primskovega "Delam, da bi dlje živel!" 24. januarja je Anton Arhar praznoval 91-letnico in si, kot sam hudomušno pravi, spet za eno leto podaljšal tehnični pregled. Kranj, 16. maja - Čil, veder mov deset tisoč dinarjev limo," je povedal Anton plače, prva pokojnina je bila za dva tisočaka manjša. mož, ki uspešno prikriva, da nosi s seboj že krepkih devet križev. Ves minuli teden je pri stari hiši na Primskovem, ki jo je kupil 28. leta, ob ženitvi, kuhal žganje. Po dolgi zimi, ko je bil "na čakanju'-, je spomladi spet stopil v "delovno razmerje". Ni slabšega za starejšega človeka, kot če obsedi. Včasih mu kdo poreče: le zakaj tako guraš. Da bi dlje živel, °dvrne Anton Arhar, rojen v Zgornjih Bitnjah. Pokojnino si je prislužil j>9. leta pri kranjskem gradbenem podjetju. V svojem *'vljenju si je služil kruh na različne načine. Kot mlade-n,č je hodil v Kranj delat k zidarjem in lesarjem, s kon Jem je razvažal pivo po pkoliških vaseh. Takrat so WU pivci piva še redki, pravi. Na kmetijah, ki so bile °nenem tudi gostilne, so Jemali le po enega, k večje-mu dva zaboja piva na Jjdcn, lc pri Marinšku v Naklcm so vzeli štiri, včasih felo pet zabojev. Celih 21 let J? Anton Arhar delal v f^amičevi tovarni Ika. Po v°jni so tovarno podržavili, ?lr°jc razschli drugam, de-'avee pa tudi. Anton se je faposhl pri Slovenija cestah, jasneje pri kranjskem gradbenem podjetju, kjer jc bila figova zadnja uradna služ-d Dobro sc še spominja, da Jc zadnji mesec prinesel do- živi pri sinu v novi hiši, nedaleč stran od stare. Ko sem se v soboto oglasila pri Arharjevih, je v hiši omamno dišalo po sveže pečenem kruhu. Od kavi, ki se je Anton starejši ne odreče, smo prijetno poklepetali. Beseda je nanesla tudi na žganjekuho. "Kotel jc pri stari hiši. Ves prejšnji teden sem kuhal žganje. Sam sadja nimam, kuham za druge, večinoma od lani namočena jabolka, včasih tudi kakšne moštar-ice. Žganje si potem razde- Arhar. Govorili smo tudi o "receptu" za zdravo in dolgo življenje. Takole je dejal: "Hrana ne sme biti preveč fina in obilna; čim manj mesa, zato pa več dela. Če boš sedel, boš kmalu tudi ležal. Večkrat me kdo vpraša, zakaj tako garam. Res je, ni mi treba, a bi rad čim dlje živel. Brez dela je tudi dolgočasno. Pozimi, ko sem "na čakanju", komaj čakam, da spet pride pomlad. Rad grem v gmajno, tudi delat, ne samo na sprehod." Še do pred dvema letoma je hodil pomagat zidat, pove prijazna snaha. In ko v cerkvi komu zvoni, ata navadno reče: "Spet sem enega naprej spustil." Kadar ga ne kliče delo, bere. Od knjig ima najraje Mohorjeve. Na Gorenjski glas je naročen, odkar ve zanj, včasih pogleda tudi v Novice. Tudi pred televizijo rad sede. Zanima ga, kaj se dogaja po svetu in doma. "Strašno sem radoveden," sam priznava, "rad bi dolgo živel in videl, kako se bo svet sukal naprej." Potem nenadoma vstane in reče, da mora pogledat h kotlu za žganjekuho, pri katerem te dni dežura znanec. Na glavo si posadi klobuk in odide. Se na mnoga zdrava in delovna leta, Anton Arhar! • II. Jelovčan Brezjani so v soboto s traktorsko zaporo preprečili izvajanje županove odločbe. Vinko Gole predlaga občinskemu svetu, da se omeji od sklepa radovljiškega sveta o razrešitvi direktorice Komunale. Predlog utemeljuje s tem, da je glede na nemogoče razmere treba najprej rešiti problematiko odlaganja odpadkov in urediti regijsko deponijo, šele potlej pa pripraviti kritično analizo dela javnega podjetja Komunala. Kako se bo odločil blejski svet, je težko napovedati, a če bo večina soglašala z županovim predlogom, bo to močna "klofuta" radovljiškemu svetu in vsem njegovim članom, ki so rešitev smetars-kega problema pogojevali z razrešitvijo direktorice. • C. Zaplotnik Peta seja občinskega sveta Gorenja vas - Poljane Ali Škofjeločani namenoma zavlačujejo s proračunom ? Občina Gorenja vas - Poljane je že druga na področju nekdanje občine Škofja Loka, ki je uspela sprejeti letošnji proračun. Gorenja vas, 15. maja - Na nalogo, da zahteva nadalje- petkovi peti redni seji občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane so uspeli po dolgotrajni razpravi sprejeti letošnji proračun, sedaj pa so odločeni, da ga bodo, ne glede na zamudnike v Škofji Loki, začeli tudi uresničevati. Maj je mesec, ko ljudje v krajevnih skupnostih pričakujejo začetek dela, in prav nic jih ne zanima, v kakšne administrativno- zakonske zanke je ujeta preobrazba lokalne samouprave. Da se ne bi pojavili očitki o tem, da je proračun nastal v ozkih okvirih vodilnih funkcionarjev občine in občinskega sveta, so, po besedah gorenjevaško-poljanskega župana Jožeta Bogataja, javno razpravo o osnutku letošnjega občinskega proračuna podaljšali iz prvotno načrtovanih dveh tednov na cel mesec, in razen v Lučinah v vseh krajevnih skupnostih organizirali (javne) pogovore o tem. Pri tem je bilo največ razprave o dolgovih iz preteklih let, kjer so se morali, ob dokaj trdnih odločitvah, da v tej občini ohranijo šest relativno samostojnih KS, ki bodo tudi v bodoče pravne osebe, ubrati edino logično pot: dolgovi se poračunavajo pri letošnjem proračunu in financiranju krajevnih skupnosti. Čas sicer ni dopuščal, da bi se poglobili v kriterije tega financiranja, ki tako ostajajo takšni, kot so veljali za financiranje KS še v stari občini, vendar je občinski svet sprejel sklep, da to še letos storijo, uporabijo pa pri proračunu za prihodnje leto. Razprava je sprva kazala na to, kot da so gasilska vozila edini pereči problem občine Gorenja vas - Poljane. Pri tem se seveda niso mogli izogniti tudi programom in seveda zahtevam po financiranju z ravni nekdanje občine oz. nekdanje Občinske gasilske zveze, saj ie nastanek novih občin preložil na lokalna ramena prav zahtevne, nekdaj skupno zagotavljane investicije. Župan je dobil vanje takega financiranja, ki bi omogočilo, da v Lučinah ne dobe le gasilskega vozila, pač pa tudi opremo, ki naj bi omogočala njegovo uporabo. V razpravi je bilo ob tem slišati, da je s pripravo proračuna občine Gorenja vas -Poljane, težkega dobrih 303 milijonov tolarjev, kar nekaj težav, pri čemer ie imel predsednik občinskega sveta Karel Jezeršek še kako prav, ko je trdil, da sredstev za pospeševanje gospodarskega razvoja (zlasti malega gospodarstva, turizma), ki bi jih v tej občini najbolj potrebovali, ostalo zgolj simbolično. Pokazalo se je tudi, da v marsikateri KS ne razumejo, da so investicije v ceste in druge komunalne naprave v prvi vrsti njihova naloga, da neposrednih investicij občine ne bo, ne pa da skušajo za občinske razglasiti najhujše svoje probleme. Da občino čaka cela vrsta urejanja področij, zlasti pa ureditev javnih gospodarskih služb, vključno skoncesijami, pa je že znano. Podobno kot v občini Žiri, so tudi v občini Gorenja vas -Poljane trdno odločeni, da sprejeti proračun začno uresničevati takoj, ne glede na navodilo finančnega ministrstva, da je mogoče proračune občin uresničevati šele takrat, ko jih sprejmejo vse občine na področju ene od prejšnjih starih občin. Kar na glas smo slišali sum, da morda Skofjcločanom, ki se še vedno prepirajo okrog statuta, in s obravnavo proračuna še sploh niso začeli, morda ustreza, da je ves denar pri njih, in torej zavlačujejo namenoma. Ni šlo tudi brez kresanja o tem, kakšno občinsko upravo, ter kakšna vlaganja zanjo bodo potrebna, kot se tudi niso mogli izogniti nekaterim "ranam" med Gorenjo vasjo in Poljanami. V Poljanah se pripravljajo na dograditev šole, pri čemer se srečujejo s kar precejšnjimi prostorsko-zemljiškimi težavami. • S. Zargi Seja bohinjskega sveta O grbu in smeteh Bohinjska Bistrica - Bohinjski občinski svet bo na jutrišnji seji v osrednjih točkah dnevnega reda obravnaval problematiko odlaganja komunalnih odpadkov in poročilo komisije za grb in zastavo. Sprejeli naj bi tudi poslovnik občinskega statuta, izvolil predsednike in člane komisij občinskega sveta, sklepal o delnem povračilu stroškov volilne kampanje in stroškov, ki jih imajo svetniki, župan in začasni sekretar. Župan Franc Kramar predlaga, da bi na dnevni red uvrstili Še imenovanje tajnika občine. Za tajnika predlaga 30-let-nega diplomiranega pravnika Dušana Vučka, ki je od letošnjega januarja dalje kot inšpektor za posebne naloge zaposlen v sektorju za operativne zadeve inšpektorata policije na UNZ Kranj. • CZ. Bogat program dela Turističnega društva Cerklje Cerklje na Gorenjskem, 15. maja - Turistično društvo Cerklje je imelo v petek redno letno konferenco. Pregledali so delo društva v preteklem letu in ga ocenili za zelo uspešnega. Od prireditev so se posebej izstopale tradicionalna razstava cvetja, ribištva, lovstva in čebelarstva, Planšarski dan na Krvavcu in meseca novembra sedma prireditev Izbiramo najtežje kmečke pridelke Slovenije. Uspešno so predstavili turistično gostinsko ponudbo na sejmih Alpe Adria v Ljubljani in Gost tur v Mariboru. V tekmovanju za urejenost krajev pa so Cerklje v svoji kategoriji osvojile tretje mesto. Tudi letošnji program aktivnosti m prireditev je zelo obširen. Organizirali naj bi dva pianŠarska dneva na Krvavcu in sicer 18. junija in 20. avgusta, od 29. junija do 2. julija pa naj bi bila v Cerkljah tradicionalna prireditev Praznik cvetja in obrti, meseca novembra pa osma turistično-zabavna prireditev "Izbiramo najtežje kmečke pridelke za leto 1995. Občnega zbora so se udeležili tudi gostje, med njimi podpredsednik Gorenjske turistične zveze Janez Kuhar in cerkljanski župan Franc Čebulj, ki je pohvalil delo društva v preteklem letu. Izvolili so tudi nov upravni in nadzroni odbor. Za novega predsednika društva pa je bil izvoljen Marjan Jagodic. Dosedanji predsednici društva Julki Hrovatovi so se zahvalili s kromnim darilom za uspešno vodenje društva. Po občnem zboru je bilo zanimivo predavanje Anke Bernardove o sodobni urejenosti vrtov. Janez Kuhar Obnova lokalnih cest Kranj, 16. maja - Vreča, namenjena za obnovo lokalnih in mestnih cest, v mestni občini Kranj ne bo posebno težka, za obnove naj bi po osnutku proračuna namenili dobrih 92 milijonov tolarjev. Med lokalnimi in mestnimi cestami naj bi letos tako prišli na vrsto predvsem kratki, najbolj Kritični odseki, katerih obnova je bila načrtovana že v prejšnjih letih, a ie ostala zgolj na papirjih. Letos naj bi obnovui odseke lokalnih cest Besnica -Nemilje, Čepulje - Planica in Gorice - Trstenik ter sanirali usad na cesti Javor-nik - Čepulje. Ta dela bodo zahtevala 17,4 milijona tolarjev. Nekajkrat več denarja, 69,4 milijona, pa naj bi šlo letos za mestne ceste; pokritje obnove oziroma rekonstrukcije križišča na Laborah, semaforizacijo v komunalni coni, cesto na Šmarjetno goro, Župančičevo ulico, Škbfjeloško, Jezersko in Partizansko cesto, obračališče in avtobusno postajališče na Delavski cesti ter nekatere druge manjše posege. H. J. Srečanje Slovenskega zdravniškega društva na Bledu Zdravnik je zavezan le bolniku in medicinski doktrini Mesto zdravnika v slovenski družbi je le eden od orehov, ki so ga trli zdravniki na 132. rednem srečanju Slovenskega zdravniškega društva na Bledu. Bled, 11. maja - Slovenski zdravniki se družijo kar v treh stanovskih združenjih, zdravniškem društvu, zbornici in sindikatu FIDES. Vsi trije skupno predstavljajo pogajalskega nasprotnika vladi in zdravstveni zavarovalni- narski konferenci pred srečanjem dejala prim. dr. Jelka Gorišek, podpredsednica Slovenskega zdravniškega društva. "Ko zdravniki ocenjujejo svoje delo, smo tudi sami kritični do sebe. Nismo popolni, vendar se na drugi Popravek V petek smo v predstavitvi gospodarstva Žirov napravili pri omembi kovinarskega podjetja Polix napako, saj smo zapisali Poliks, kar je ime podjetja, ki je v stečaju. Za napako, ki je nastala iz povsem očitnih razlogov, se vljudno opravičujemo. Srečanje slovenskih zdravnikov na Bledu so začeli s pesmijo okteta LIP. ci, kadar hočeta, da bi zdravniku vladala ekonomija namesto strokovnosti. Imajo pa tudi vsako svoje samostojno poslanstvo. Slovensko zdravniško društvo je na svojem že 132. tradicionalnem srečanju spregovorilo o enem in drugem. "Delo Slovenskega zdravniškega društva temelji na treh predpostavkah: poglabljanje strokovnosti v različnih sekcijah, deontologiji in kodeksu slovenskih zdravnikov ter ohranjanju kulturne in strokovne dediščine slovenskih zdravnikov," je na novi- dr. Matija Cevc TELEFONSKEGA IMENIKA SLOVENIJE se veselo polnijo. Brez Vas - in z vso Vašo konkurenco -postajajo najpestrejša ponudba vsakršnih storitev. Če Vam res ni vseeno, si oglasni prostor zagotovite na: PE Ljubljana 080 80 80 PE Maribor 062 226 650 PE Celje 063 421 340 PE Kranj 064 262 216 PE Koper 066 33 477 PE Nova Gorica 065 121 377 PE NovoMesto ______ 068 323 509 PE Murska Sobota 069 31 350 PE Trbovlje 0601 26 732 Pokličite nas in obiskali Vas bomo TELEKOM Strokovna tema tokratnega srečanja slovenskih zdravnikov so bile Spolno prenosljive bolezni. Ta tematika je aktualna le nekaj let, velik problem pa te bolezni predstavljajo, ker je med množico spolno aktivnih težko odkriti nosilca in preprečiti Širjenje okužbe. Spolno prenosljive bolezni povzroča kar 30 različnih mikroorganizmov, ki povzročajo 25 različnih obolenj, tudi sedem rakavih bolezni. Nekatere spolne bolezni (denimo sifilis in gonoreja) sicer ieupadajo, pojavljajo pa se nove. Med njimi so tudi klamidijske okužbe. Teio patologije nosijo zlasti ienske in otroci. Posledice so razen na zdravju tudi pri delazmožnosti obolelih in zaradi tega na ekonomiji. Izračunali so namreč, da so lani za zdravljenje teh bolezni v svetu porabili prek 40 milijard dolarjev. Nekaj let poleg klasičnih spolno prenosljivih bolezni pustoši A1DS. V Sloveniji zaenkrat razsežnost te bolezni še ni tragična: okuženih je slo ljudi, obolelih 40, od tega jih je polovica Že umrlo. In zdravilo zoper spolne bolezni? Preventiva in izobraževanje spolno aktivnega prebivalstva, pravijo zdravniki. napetosti med njimi in tistimi, ki zdravstvenemu varstvu odmerjajo denar. Vladi in zdravstveni zavarovalnici v prvi vrsti vladajo ekonomski interesi, zdravniki jih sicer poznajo, vendar jih morajo uglasiti s svojo vestjo in interesi bolnikov. "Zdravnik je zavezan le bolnikom in medicinski doktrini," poudarja dr. Matija Cevc, novi generalni sekretar Slovenskega zdravniškega društva. "Našemu društvu pripada naloga, da gradimo in dopolnjujemo strokovno medicinsko doktrino in jo posredujemo zdravnikom. Glede tega bomo v prihodnje še bolj angažirani, ne le zaradi tega, ker moramo vsakih sedem let potrjevati svojo strokovno usposobljenost, temveč ker je to v interesu naših bolnikov. Zdravniki smo dolžni sooblikovati tudi zdravstveno mrežo, in sicer postavljamo strokovne kriterije, pod katere snovalci slovenske zdravst- strani sprašujemo, koliko veljamo v družbi, kjer je ugled posameznika merjen z njegovo plačo. Slovenski zdravnik v družbi nima mesta, ki mu gre. Tudi o tem je beseda na našem stanovskem srečanju. K besedi smo povabili tudi druge ljudi, da vidimo, kakšno je naše delo v njihovih očeh." Vprašanja o mestu zdravnika v družbi ta stan zaposlujejo že lep čas, posebno aktualno pa je v času, ko prihaja do Dr. Branko Lubej dveh dneh zvrstilo tudi več kulturnih prireditev. Kulturnemu izročilu slovenski zdrav-niki sploh namenjajo precejšnjo pozornost, zato ni Čudno, če so častno pokroviteljstvo poleg podredsedniku državnega zbora dr. Vladimir-ju Toplerju poverili tudi slo- Trije gorenjski zdravniki so na srečanju prejeli listine o častnem članstvu v Slovenskem zdravniškem društvu. To so dr. Tatjana VeličkoviČ, dr. Stane Cebokli in dr. Jože Možgan. Podelili pa so tudi dva zlata prstana, in sicer prof. dr. Antonu Dolencu in prim dr. Primožu Vidaliju. Dr. Jelka Gorišek vene mreže ne bi smeli iti." Srečanje slovenskih zdravnikov, ki se ga je letos udeležilo kakih 170 ljudi, je bilo organizacijsko v rokah Gorenjskega zdravniškega društva, ki ga vodi dr. Branko Lubej. Pripravljali so ga več mesecev, poleg stanovskega in strokovnega dela pa se je v venskemu kulturnemu ministru Sergiju Pelhanu. Srečanju v pozdrav so zapel' pevci okteta LIP z Bleda, zaokrožili pa so ga z madri; galnim koncertom v cerkvi sv.Martina, kjer sta poleg omenjenega okteta sodelovala še bas baritonist Juan Vasle in na orglah Leon Engelman. Vmes so priredili kraju pri; merno projekcijo "Trenutki slovenskih gora" Tomaža Kunsta. • D.Z.Žlebir, foto: G. Šinik SLOVCNIJE Odmevno srečanje v Škofji Loki Strpnost naj domuje v mojem srcu Škofja Loka, 12. maja - Ob mednarodnem letu strpnosti, ki ga je razglasila Organizacija združenih narodov, sta otroški in šolski dispanzer Zdravstvenega doma v Škofji Loki in Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Gorenjske pripravila srečanja na temo Strpnost na preizkušnji. Kot nam je po srečanju dejala dr. Štefka Križnar iz otroškega in šolskega dispanzerja v Škofji Loki, so srečanje spodbudili zdravstveni delavci, ki se pri svojem delu srečujejo z raznovrstno problematiko. Hudo jih skrbi nasilje med mladimi, ki je lani povzročilo celo smrt. "Čutili smo se odgovorne storiti nekaj zoper ta dogajanja," je dejala dr. Križnarje-va. "Zato smo sklenili ob mednarodnem letu strpnosti tudi mi priložiti svoj kamenček k mozaiku. Povabili smo zdravstvene delavce iz Škofje Loke in obeh dolin, vodilne delavce iz šol in vrtcev, predstavnike šolskih in otroških dispanzerjev ter patronaže, skratka tiste, ki imajo pri svojem zdravstvenem poslanstvu opravka z mladimi. Pri širjenju ideje strpnosti lahko veliko storijo tudi mediji, da se pri ljudeh poveča občutljivost za pozitivne vrednote. " Srečanje se je kot nalašč odvijalo v prostorih Centra slepih in slabovidnih v Škofji Loki, kjer prebivajo nekoliko drugačni ljudje in kjer lahko zdravi in polnočutni preikusimo svoj odnos do drugačnosti Štefka Križnar dodaja, da so se ravno tam srečali iz še enega razloga, namreč zato, ker je mogoč dostop z invalidskim vozičkom. Tudi eden njihovih gostov, pisatelj Zvone Modrci, se je pripeljal z invalidskim vozičkom. Občinstvu je približal svojo življenjsko izkušnjo, ko jc premagoval bolezen in polno zaživel invalidnosti navkljub. Njegov optimizem lahko navdihuje mariskoga, ki se mu življenje sesuje in ga mora zečeti spet sestavljati po koščkih. V petkovem dopoldnevu se je pred mnogoštevilnim občinstvom zvrstilo več tem: Polona Žgajnar je govorila o pomanjkanju strpnosti, Vera Šarf o spoznavanju sveta odraslih, Sonja Ferenc o otrokovi izkušnji, ko gre prvič v varstvo, Alenka Kavčič Pokorn o mladostniku, ki ne zdrži vsega, predstavnica Rdelega križa 0 vsebini za življenje, ki jo v krožkih dobivajo mladi člani te humanitarne organizacije, Urška Omejc o izgubi tradicije, Anda Perdan o čistosti notranjega okolja. Tončka Križaj Habjan pa je uprizorila delavnico na temo Sprejemanje drugačnosti. Dober glas o vsebinsko in duhovno bogatem srečanju se ie naglo ra/.širil Jj1 organizatorji so bili deležni že več povabili naj svoje teme predstavijo tudi kjt dfuJPj Takega zanimanja so zelo veseli, saj iu J« povedal Lado prji k !' trž.škega Gcoprofa *]"cn,A pr,Jcm nedeljskega vaic, Ra dnc l>rv> obiako jec's<> prišli že ob 9 stojn^ i"?čctku prCoi. , *?" ,n je moč v miru b0 JL; atl raznovrstno ponud »neralov, fosilov in nakita primerke iz svoje zbirke z okrog 1200 kosi. Sam obišče vsaj 20 tujih razstav na leto; o tržiški meni, da še vedno namenja preveč prostora bi- žuteriji. Škofjeloško družino Laznik - Strnad z dvema osnovnošolcema privlačijo, na primer, bolj od nakita nebru-šeni kamni, ki so v pomoč za zdravje. Kakšne skrivnosti zemeljske zgodovine razkriva kamen, so obiskovalcem letos opisovali "Kamenčki" s pravimi imeni Monika, Dalibor, Alma, Dejan, Matej, Enes, Maja in Klavdija. Vseh skupaj jih je 15, od jeseni pa se družijo v geološkem krožku v osnovni šoli Bistrica pri Tržiču. Tam jih amaterska geologa Davo Preisinger in Slavko Hočevar iz Kranja uvajata v raziskovalno delo na tere-nu.kjer so nabrali okrog 50 primerkov mineralov in kamnin. Nekaj so jih namenih za prodajo, da si bodo nakupih potrebno literaturo. Več izkušenj imajo "Loški kremenčki", ki so letos na razstavi drugič. Kot so nam zaupali Sandra, Marjana, Katka, Nina, dve Petn in Jan, tokrat predstavljajo kamnito dediščino Škofje Loke s svojo geološko učno potjo, veliko dela pa so od jeseni imeli z izdajo knjižice KaŠča in njeni kamni. Zanimivosti privlačijo V Antonov rov šentanskega rudnika živega srebra, ki je od začetka tega stoletja opuščen, se je ravno podajala skupina nedeljskih obiskovalcev. Sledili smo jim v notranjost, kjer jim je kranjski jamar in amaterski geolog Stane Lamovšek pripovedoval drobce o rudarski preteklosti v teh krajih. Čeprav je odprtega le okrog 60 metrov rova, so bili udeleženci ogleda navdušeni nad novostjo. Med njimi sta bili tudi prijateljici Sabina iz Bes-nice in Mojca iz Bitenj, ki sta prišli v Tržič kot razstavljalki mineralov, pa celjski zbiralec Rudolf Koželj, ki je sinu Kristianu obljubil sprehod po geološki poti. Del te poti je tudi Dovža-nova soteska, kjer smo srečali uri, dostop saj do Domačin Janez Meglic ve marsikaj o Bornovi dediščini. turistično vodičko Urško Cvek. Skupini domačinov, Jeseničanov in okoličanov ter prebivalki Medvod - med njimi sta bila najmlajša 5-letni Nejc in 8-letna Manca -je opisovala zanimivosti iz geološke preteklosti, ki ostajajo nepoučenim neopazne. Na nahajališče karbonskih in permskih fosilov ter kamenin opozarja od nedavnega tudi nov napis na tabli pred vhodom v ta naravni spomenik. Občina Tržič z njim obenem obvešča obiskovalce, da je ob 100-letnici izgradnje predora začela njegovo obnovo. Jubilej odprtja Doline v svet so letos še posebej označili z več prireditvami v Jelendolu. Janez Meglic iz odbora za Bistriški "KAMENČKI" so ponudili prve primerke iz geološke zbirke. Kranjčan Božo Stojanovič sodeluje kot organizator in raz-stavljalec. pripravo prireditev je obiskovalcem predstavil razstavo "Bornovi v Puterhofu", ki jo ie pripravila kustosinja Tržiš-kega muzeja Mateja Gašpirc. Kot je povedal, bodo razstavo verjetno podaljšali zaradi zanimanja v ta teden. Odprtja razstave se je udeležila tudi hčerka barona Karla, Elizabeta Marija Antonija, ki največkrat obiskuje Jelendol. Poleg ogleda Bornove kulturne dediščine in pestre ponudbe domačih specialitet so za nedeljski popoldan pripravili še družabno srečanje ob zvokih ansambla Zarja iz Loma in spremljavi domače pevke Sonje. • Stojan Saje Seja občinskega sveta Kranjska Gora Kranjska Gora, 15. maja - V četrtek, 18. maja, ob 18. uri bo v sejni sobi občine Kranjska Gora že šesta seja občinskega sveta, na kateri bodo poslušali poročilo župana in obravnavali osnutek odloka o gospodarskih javnih službah ter osnutek odloka o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Kranjska Gora. Svetniki bodo razpravljali tudi o komunalni problematiki v občini ter imenovali tajnika občine, za katerega je predlagan Jože Brudar iz Rateč. Kranjskogorski občinski svet tudi že ima rokovnik sej občinskega sveta, ki ga bodo obravnavali in iz katerega je razvidno, da bodo na prihodnjih sejah obravnavali turizem, urbanizem, šolstvo, kmetijstvo, šport in rekreacijo ter obrambo in civilno zaščito. • D.S. brati, berem DAN MERKURJA v Škofji Loki in Gorenji vasi BLAGOVNICA, tel.: 620 863, PLEVNA, te!.. 632 550, LINKE, tel 631 150 in ŽELEZNINA, tel.: 681 701. Naključni in načrtovani nakupi Vam bodo v zadovoljstvo v torek 16. in v sredo 17. maja. izdelki črne in barvaste metalurgije elektromaterial pohištveno in stavbno okovje premazi za zaščito lesa ^Q % sanitarna keramika keramične ploščice Pastorelli, Zirconio in Keramix kolesa Rog 5% CENEJE POSEBNA PONUDBA: pomivalni stroj Gorenje, S 603, rjava barva zamrzovalna omara Gorenje GA, ZO 23.3 električni grelnik vode Tiki, TG 80 E sesalec Black & Decker, HC 431 kotna brusilka Iskra ERO, KB 148A škarje za živo mejo Black & Decker, GT 221 cev na vozičku Claber, 25 m, art.8986 Jupol JUB, 30 kg 76.603,80 62.490,00 16.255,20 6.990,00 14.990,00 14.453,80 5.967,70 2.809,00 0 C o o i> MERKUR KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je v okviru Tedna mladih odprta razstava do 21. maja na ogled razstava treh mladih avtorjev Mojce Osojnih, Boruta Omerzuje in Andreja Štularja. V galeriji Mestne hiše razstavljata akademska kiparja Drago Rozman in Saba Skaberne. V Mali galeriji Mestne hiše je na ogled razstava likovnih del nastalih na likovni delavnici Gosttur *95. V Beli dvorani gradu Kiselstein svoje grafike, pod naslovom "Iskanja", razstavljaMari/a Perdih. V Galeriji Šenk slike razstavlja Vida Slivniker - Belantič, v Galeriji Pungert pa je na ogled razstava grafik Mojce Osojnik. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava grafik Nejča Slaparja, v Kosovi graščini pa slike, plastike in reliefe razstavlja Eva Gašperšič. V bistroju Želva razstavlja stripe Mojca Vilar iz Ljubljane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja z barvnimi fotografijami nepalskih gora Robert Prime. V pizzeriji Bistrica v Mojstrani razstavlja fotografije fotolovec Marko Pogačnik. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled razstava risb Jaka Bonče.V galeriji v Pasaži radovljiške graščine so na ogled črno bele fotografije z naslovom "Race" fotografa Mihe Skoka. BLED - V hotelu Astoria razstavlja slike Draga Soklič. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je odprta razstava slik likovne sekcije VIR Radovljicar. RUDNO POLJE - V Triglavski likovni galeriji na Rudnem polju na Pokljuki je na ogled razstava /. in II. Triglavskega likovnega tabora, na katerem razstavlja 61 slikarjev in 16 kiparjev, razstavljenih pa je 18 plastik in 63 slik. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja od 13. maja naprej razstavlja slike akademski slikar Andrej Trobentar. V galeriji Loškega gradu stripe razstavlja Iztok Sitar. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. Akademski slikar Andrej Trobentar slike razstavlja v galeriji Ivana Groharja, v galeriji Fara pa so na ogled slike Marijana Jesenovca. V "mini galeriji" Občine Škofja Loka akvarele na temo "Človek skozi čas" razstavlja Boris Štrukelj. V gostiču Krona so razstavljene čipke klekljane iz Železnikov. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši si lahko ogledate razstavo na temo "Rože - vir lepote in zdravja", v paviljonu NOB pa slike in akvarele iz cikla Pravljični pejsaži razstavlja Klavdij Tutta. MENGEŠ - V Galeriji Mežnarija v Mengšu slike razstavlja Lojze Kalinšek. MEDVODE - V Knjižnici Medvode svoje grafike razstavlja profesorica Andreja Jamnik LJUBLJANA Izraelski umetnik Z vi Goldstein razstavlja v mali galeriji Moderne galerije v Ljubljani. Akademska slikarka Klementina Golija pa v Bežigrajski galeriji na Dunajski 31 razstavlja slike iz cikla Podobe vidfe)nega. V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad), Celovška 23, je do 20. maja na ogled razstava Ob 50- letnici konca druge svetovne vojne. V Avli Nove Ljubljanske banke pa je na ogled razstava Modri ljudje za modro nebo. KRANJ - Kranjski antikvariat na Jenkovi 4 je odprt vsak petek in soboto od 9. do 12. ure. Glasbeni koncert ORGLAVEC KLEMEN KARLIN SPET NA LJUBLJANSKEM GLASBENEM ODRU Na četrtkovem rednem koncertu abonmajskega cikla MLADI MLADIM Glasbene mladine ljubljanske je v stolni cerkvi sv. Nikolaja nastopil mladi Škofjeločan, orglavec Klemen Karlin. Z nekaterimi odličnimi uvrstitvami na naših in tujih orglarskih tekmovnanjih si je "prislužil" ta samostojni recital, ki ga je v programskem in izvedbenem smislu izpeljal dovolj domiselno. Seveda mu je po stari navadi spet ponagajal orgelski instrument, ki je v že prav sramotnem stanju, morda že kar neuporaben za koncertir-anje. In to navkljub temu, da stojijo te ugledne orgle v še bolj ugledni, slovenski stolni in nadškofijski cekrvi. Karlinov orgelski recital je obsegal tako posvetno orgelsko literaturo (A. Guilmant, prvi stavek, Introdukcija in Allegro iz Sonate št. 1 v dmolu, op. 42) kot glasbo, ki je v neposredni zvezi s cerkevno glasbo (C. Franck, Koral št. 3 v a-molu; O. Messiaen, Nebeška gostija in Diptih, dvoje del pod skupnim naslovom "Razmišljanje o zemeljskem življenju in srečni večnosti"; M. Reger, Koralna fantazija, op. 52/2- "Vstanite, kličejo nas!" in za konec še edini dodatek, J. S. Bach, Preludij na koral "Ljubi Jezus, mi smo tukaj"). Karlinovo manualno in pedalno ter registracijsko prebiranje je bilo zgledno, mladi umetnik, ki se še vedno šola (pri K. Kuchlingu v Celovcu!), pa si je vse to še najmanj zaslužil. Medtem je že igral s Filharmoničnim orkestrom, sodeloval na nekaj naših in tujih orgelskih tekmvovanjih, nekaj del pa je tudi že posnel za Radio Slovenija. Morda si je mladi orglavec Klemen Karlin medtem prislužil že tudi samostojni orgelski nastop v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma? Po sedaj prisotni orgelski igri vsekakor, kako pa bi ta, predvsem za mlado občinstvo namenjeni recital v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja izgledal, tam, pa je že drugo poglavje. Sicer pa v zadnjem času nasploh lahko pišemo vse najslabše o udeležbi občinstva na orgelskih recitalih v Ljubljani. F. K. Dve srečanji mladih lutkarjev in gledališčnikov KLASIKA SE UMIKA MODERNEMU Konec tedna se bo v Slovenj Gradcu pričel otroški lutkovni maraton. Od 19. do 21. maja se bo na njem predstavilo več kot šestdeset lutkovnih skupin iz vse Slovenije. Linhartovo srečanje '95, mladinski gledališki in lutkovni festival pa bo 9. in 10. junija v Sežani. Selektorica Bojana Kunst si je letos ogledala kar štiriino-semdeset predstav po Sloveni-ji in v zamejstvu. Na Linhartovem srečanju se jih bo predstavilo šestnajst, z Gorenjske le Gruppa Ultra iz Kranja s predstavo Regeneracija št.2. Po mnenju selektor-ice je ena temeljnih značilnosti letošnje gledališke in lutkovne mladinske produkcije prodor mladih režiserjev in z njimi drugačnega gledališkega izraznega načina. Klasika, tako značilna za uprizoritve pred nekaj leti, se umika vplivom plesnega gledališča, predstavam, ki temeljijo na gibu. Zato je festival težko označiti kot čisto gledališko dejavnost, gre namreč za prikaz celotne scenske umetnosti v izboru različnih gledaliških izrazov. Ne nazadnje so mladi gledališki ustvarjalci, ki se bodo v začetku prihodnjega meseca predstavniki v Sežani, generacija, ki raste pod vplivom televizije in predvsem ameriške MTV, ki s svojim značilnim hitrim nizanjem spotov in poudarkom na učinku podobe prav gotovo pušča sled tudi v ustvarjalnosti mladih. Med produkcijami, ki se bodo predstavile na festivalu, pa je Bojana Kunst še posebej izpostavila predstavo Grupe Iz predstave Mali princ gledališke šole pri CKD Kranj nepopravljivih optimista iz KUD France Prešeren. Letošnja predstava beguncev iz Bosne in Hercegovine je namreč že druga m po mnenju selektorice sporočilno še močnejša od prve. Na otroškem gledališkem in lutkovnem maratonu bo Gorenjska številčneje zastopana. Letošnja novost je dejstvo, da so organizatorji ukinili selekcijo ter ločitev na gledališki in lutkovni del, saj so bili mnenja, da je to za spodbujanje otroške ustvarjalnosti in seve- MUSICAL CATS V CELOVCU V Celovcu v sosednji Avstriji bo v soboto, 20. maja, "celovška" premiera dunajske produkcije musicala Ca t s, prvič sicer predstavljenega na Dunaju pred sedmimi leti. Predstave bodo v nemščini in angleščini. Kranj - Na četrtkovi novinarski konferenci, ki jo je v prisotnosti predstavnikov produkcije Cats in predstavnikov mesta Celovec ter Celovškega sejma pripravil Gorenjski glas, smo izvedeli nekaj zadnjih zanimivosti v zvezi s predstavami musicala "Cats". Tako se bo od 20. maja, ko bo svečana premiera, pa do 1. julija v Hali 3 Celovškega sejma vsak teden zvrstilo osem predstav, ki bodo od torka do nedelje ob 20. uri, v soboto in nedeljo pa bosta dodatni predstavi ob 15. uri. Poleg predstav v nemščini bosta ob torkih in nedeljah zvečer tudi predstavi v angleščini. Vstopnice, ki so v prodaji v vseh Kompasovih poslovalnicah po Sloveniji, so za Slovenijo za 20 % nižje kot običajno, njihova cena pa se giblje med 35 in 100 nemškimi markami, odvisno od sedeža. Igor K. KLAVDIJ TUTTA RAZSTAVLJA V TRŽIČU Dela iz avtorjevega cikla "Pravljični pejsaži 1994 - 1995" je Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič izbral za popestritev 23. mednarodnih dnevov mineralov, fosilov in okolja. Kot je ob odprtju razstave v paviljonu NOB minuli petek umetnika predstavil umetnostni kritik prof. dr. MilČek Komelj, je Klavdij 'Iutta slikar življenjskega vitalizma, ki ga pojijo prsi Mediterana. Njegove obširne slike so pokrajine spomina nanj, panorame, ki jih umetnik kot preplet znamenj in življenjske poezije razporeja na platnu kot zemljevide življenjskega princi pa. Svojo oceno je popestril z lastno pesmijo Bikec Klavdij, posvečeno prijatelju, nekaj rožic iz zakladnice svojih pesmi pa je na I\ittove lepote nasul pevec Vlado Kreslin. Razstava Postojnčana, ki dela in živi v Novi Gorici in Kranju, doslej pa je imel prek KO samostojnih in več kot 200 skupinskih razstav, bo na ogled do 10. junija. • Besedilo in slika: S. Saje da tudi strokovne usposobljenosti mentorjev najprimernejši način druženja. Na maratonu bo tako sodelovalo več kot šestdeset skupin in skupaj preko tisoč otrok. Z Gorenjske se bodo srečanja udeležili: Gledališka skupina Dobra misel iz OŠ I vana Groharha Škofja Loka s predstavo Čudežna preobrazba, lutkovna skupina Čav - bav iz Šenčurja z Debelo repo, radovljiški Čuki iz OŠ A.T. Linharta bodo uprizorili igrico Podgane so, a ne do konca, gledališka skupina CKD Kranj pa bo v Slovenj Gradec prišla s Pevskim tekmovanjem zajcev na goljavi, v katerem sodeluje kar dvaindvajset otrok. Iz Kranja odhajata na prireditev še dve gledališki skupini. Otroci iz OŠ Staneta Žagarja s predstavo Mi, stari igralci in skupina Ce- cc iz OŠ Lucijana Seljaka z igrico V deželi bedačkov. Tudi Radovl-jičani imajo še ene predstavnike; to so Odprta marela, ki bo v Slovenj Gradcu odigrala Noro polno hiško. Slovenski otroški in mladinski gledališki dejavnosti se torej podokriljem ZKOS obeta pester začetek poletja. Ne nazadnje s petindvajsetimi produkcijami Gledališke in lutkovne šole, ki bodo v festivalski obliki sledile otroškem maratonu, pa tudi zaradi izida tretje številke strokovne revije Lutka. Publikacija je prvič izšla že pred štirimi leti, naslednja številka pa je izid dočakala šele decembra lani-Tudi zadnja, spomladanska številka, je namenjena tako tistim, ki se z lutkarstvom ukvarjajo ljubiteljsko, kot prr> fesionalcem. Tudi slednjih ni malo; po nekaterih podatkih se v Sloveniji z lutkarstvom preživlja kakih dvajset skupin-Avtorji člankov so tako domači kot tuji priznani ay-toriji, ki se lotevajo različnih tem s širokega področja umetnosti, ne le lutkovne. Mnogo {liscev se ukvarja z zgodovino utkarstva , kot na primer Uroš Trefalt s prispevkom o zgodovini lutkovne opere in Jan V. Dvorak, ki piše o lutkovnem gledališču na prelomu stoletja.V reviji je predstavljenih tudi nekaj znanih evropskih lutovnih gledališč in katedra alternativnega in lutkovnega gledališča na gledališki akademiji v Pragi, kjer študira tudi nekaj slovenskih študentov. "Ni naključje, da je večina člankov naslovljena na mentorje, na mentorsko delo, ki je najbolj razširjeno, vedar v glavnem odvisno od lastne iznajdljivosti, medtem ko je stroka v hudem deficitu. Mnogi mentorji se sicer oprijeml-jejo starih preizkušenih pravil in se jih držijo kot klop, ker se bojijo novega, s čimer zatrep svojo ustvarjalnost in ustvaf' jalnost otrok. Tu je bistv° problema," opozarja v uvod' niku urednik Uroš Trefalt. Izid tretje številke Lutke uredništvo napoveduje Že v juniju, v njej se bodo posve' čali predvsem problemom pn* hodnosti lutkovnih gledališč-Od jeseni dalje pa bo Lutk3 začela izhajati kot tematska revija skupaj s splošnimi J?' brikami kot so informaciji pisma, zgodovina in mentor. • M. Abačič Nove knjige ZGOLJ FIKCIJA ALI RESNIČNO Ljubljana - V prostorih Zemljepisnega muzeja v Ljubljani st* ljubljansko društvo za razvoj kreativnih in zdravih odnos"* Gnosis in podjetje za trženje, inženiring, svetovanje in trgovino Quatro predstavila šest novih knjig, štiri izpod peresa Carlosa Castanede ter deli njegovih učenk Ta«she Abelar in Florinde Donner. ^tt000 Kot je dejal predstavnik društva Gnosis Dušan Doblanov Jimmy, je do izdaje štirih knjig Carlosa Castanede pri*L povsem slučajno, saj jim je prevajalec Janez Urh ponudu . prevedena besedila. V Gnosisu so ponudbo takoj sprejeli. Jjj Cas tudi IV VIUV 11,1 t/^.-»l^VJIia. T ' IIHFMIU ;>W I ' V ' 1 1 11VI I ' V ' laKVM J|'"~J— ' i* astaneda, katerega imajo v Ameriki za "guruja New AgL*' i udi pri nas dobiva vedno več bralcev, njegove štiri knj'8 Drugi krog moči, Orlovo darilo. Notranji ogenj in Moč ti*1 j pa bomo v slovenščini lahko prebirali prvič. Omenjene i knjige bodo v juniju dopolnila nadaljnja štiri dela Cajl^T Castanede, skrivnostnnega pisca, ki živi precej nevsakda J. življenje in že več kot dvajset let skozi svoja dela zaho civilizaciji predstavlja starodavne indijanske običaje |n U življenje njihovih potomcev v današnji Mehiki. Ali so njej? {C opisi resničnost ah fikcija, sanjski svet resničnih dogodkov, bodo pač ugotovili bralci sami, saj imajo Castanedovc knj t> moč premakniti človekov pogled, njegovo percepcijo *vetavj|ii Lidia Asta, slovenska čarobnjakinja, ki je pobliže predsta omenjena dela, je poseben pomen dala tudi knjigama I'^"^d Donner "V sanjanju" in posebno Taishc Abelar "Pr(jjjih vračev". Slednja je bila v nekaterih slovenskih mf° V označena kot ženska šovinistka, po besedah Lidie As} J zato, ker pač Žensko seksualnost predstavlja na način, kl ;rjc-i vprašaj postavlja moške vzorce obnašanja. Omenjeni aVlu,rt-j st.i sicer učenki oziroma pomočnici Carlosa ( 'aslanedc, t» zna biti zanimiva tudi primerjava med njunim pisanjem 1 y6j pisanjem Carlosa Castanede, ki kot je dejala 1 idia Asta. * . $e kot dvajset let ne deluje kot običajen človek, saj ga v resn ^ nihče ni videl in tudi nihče ne ve, kje dejansko živi Maistrov trg v Kranju "Pomočnik" Glavnega trga TRGOVINA MAISTROV TRG 11 TEL.: 064/221-782 PROGRAM ODEJE ŠKOFJKA LOKA SEDEŽNE GARNITURE« STOL! ■ MIZE ■ SENČILA »ELEKTRO MATERIAL ■ MALI GOSPODINJSKI STROJČKI ■ GUMBI »ZADRGE IN ŠE IN ŠE... jiioviii čas op t. do it ure, sobota od o. do ij. um. KAVA BAR Maistrov trg n tel.: 222-265 mm POLEG PIJAČ IN KAVE NUDIMO TUDI TOPLE SENDVIČE IN TORTE, KMALU PA TUDI SLADOLED IN SADNE KUPE DELOVNI ČAS OD 8. DO 24. URE SOB. OD 8. DO 13. IN OD 18. DO 24. URE a. _NEDELJA OD 18. DO 24. URE UNITED COLORS OF BENETTON. OTROŠKA OBLAČILA OD 3 MESECEV DO 12 LET, NAHRBTNIKI, BORSE DELOVNI CAS OD 8. D019, URE SOBOTA OD 8. DO 13. URE TEL.:224-341 MU Pestro ponudbo Igrač za vos« otroka Maistrov Trg 11, Kranj, Delovni čas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure UCOSTE MODA ZA SPORT IN PROSTI ČAS EDINI UVOZNIK V SLOVENIJI LACOSTI i MAISTROV TRG 11/1 nad J DEL. ČAS: 8. - 19. URE J OB SOBOTAH / OD 8. - 13. URE *4 VAŠO ELEGANCO OBUTEV mnmp MODNO ČEVLJARSTVO Stanko Kern Pela K KI VAM POLEG SVOJIH IZDELKOV PROIZVAJALCEV ANGLEŠKE IN NUDI NAJVEČJO IZBIRO ORIGINALNIH ITALIJANSKE MODNE OBUTVE. Trgovina: |Djočai:Q Srtizanska 5 Maistrov trg 9 gj••£* vnica: Maistrov trg 11 Kranj, t«l.: 224-341 int 47 delovni čas od 9. do 12. ur« in od 15. do 19. ura. Sobota od 9. do 13. ure. Delovni čas od 7. do 22. ure sobota od 7. do 15. ure, nedelja zaprto. KS?*** i mpoijuanskk MALICE »kosiia 4RC/4»IUM MAISTROV TRG 12, Kranj,tel. fax:064/215-516 iMUrrov&BocH specializirana trgovina s porcelanomjsteklom in posodo F j OPTIKA VER VE G A Tavčarjeva 1, Kranj Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami (ZEISS; ESSILOR) Izdelujemo na recept in brez 8222-890 nieSa* Računalniški pregled vida. ODPRTO: od 8.' do 1 2. iN od 1 5.- do 1 8. ure; sobom zaprto GOGALA ČIŠČENJE OD A DO Ž TRGOVINA GOGALA. MAISTROV TRG 12. 64000 KRANJ PRODAJA ČISTIL, PRAŠKOV (TOČIMO ČISTILA V PRINESENO EMBALAŽO) ,.- X PORUČITE NAS TEL.. 064/221461 / ČIŠČENJE. TOMŠIČEVA 40. 64000 KRANJ i ~ ^ ČISTIMO TALNE: OBLOGE. PREPROGE OPRAVLJAMO VSAKODNEVNO ČIŠČENJE VAŠIH POSLOVNIH PROSTOROV. ^f-NOVOGRADENJ ^ NOVO: ČISTIMO ZAMAŠENE ODTOKE IN KANALIZACIJO t-< PRODAJALNA KAVE # CAFFE BOUTIQUE Maistrov trg 12, Kranj PRODAJALNA KAVE, CAFFE BOUTIQUE MAISTROV TRG 12 KRANJ ■ KAVA m BONBONI ■ ČOKOLADA M SKODELICE ZA KAVO ■ KOZARCI p KROŽNIKI ZELO UGODNE CENE t Maistrov trg 9, Kranj Telefon: 064/222 - 832 Delovni čas od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. gorenjski tisk , zoisova 1, p.p. 142 64000 kranj, Slovenija Skladno s programom preoblikovanja podjetja, ki ga je odobrila Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo z odločbo št. LP 0459-1/94-BR z dne 29. 12. 1994 in 6. 4. 1995, na podlagi soglasja Sklada RS za razvoj in dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev, objavlja JAVNI POZIV ZA JAVNO PONUDBO DELNIC IZDAJATELJ DELNIC Gorenjski tisk, p.o. Kranj, s sedežem na Zoisovi ul. 1 v Kranju. VRSTA DELNICE Gorenjski tisk, p.o., Kranj izdaja navadne delnice z oznako G, ki se glasijo na ime. Vsaka delnica daje naslednje pravice: - pravico do upravljanja (vsaka delnica daje en glas) - pravico do sorazmernega dela dobička, ki je namenjen za izplačilo dividend - pravico do ustreznega dela preostalega premoženja v primeru likvidacije. SKUPNA NOMINALNA VREDNOST CELOTNE IZDAJE DELNIC 1.070,328.000,00 SIT, z besedo: enamilijardasedemdesetmilijonovtristoosemindvajsettisoč tolarjev, od tega v javni prodaji 232,048.000,00 SIT, kar predstavlja 25,059 % družbenega kapitala podjetja. NOMINALNA VREDNOST DELNICE Z OZNAKO G 1.000,00 SIT, z besedo: entisoč tolarjev. PRODAJNA CENA DELNICE Prodajna cena delnice znaša 1.000,00 SIT in je določena na podlagi ocenjene vrednosti podjetja. Navedena prodajna cena se pri plačilu z gotovino revalorizira od 1.1.1993 do dne objave javne prodaje, in sicer znaša 1.520,00 SIT. Za vplačevanje z denacionalizacijskimi certifikati se izhodiščna prodajna cena revalorizira od 1.1.1993 do dneva izdaje certifikata denacionalizacijskemu upravičencu. Cena delnice se lahko zviša oziroma zniža +- 30 % glede na uspešnost javne prodaje. NAMEN IZDAJE DELNIC Lastninsko preoblikovanje podjetja. PODATKI O DIVIDENDAH Zaradi investicij v obnovo proizvodnje in posodabljanja poslovanja dividende do leta 1998 ne bodo presegle 5 % na nominalno vrednost delnic. O njihovi višini bo odločala skupščina delniške družbe. Delničarji so upravičeni do dividende od 1.1.1993 dalje. VPISOVANJE IN VPLAČEVANJE DELNIC Delnice se bodo vplačevale in vpisovale z lastninskimi certifikati in gotovino, na naslednjih vpisnih mestih: - za gotovino: Gorenjska banka, d.d., Kranj, Bleiweisova 1, med uradnimi urami; - za certifikate: Gorenjski tisk, p.o., Kranj, v upravni stavbi na Mirka Vadnova 6, Kranj, vsak delovni dan od 8. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 15. do 17. ure. Upravičenci do vpisa in vplačila so vse domače fizične in pravne osebe s tem, da vsak posameznik lahko vplača največ 10.000 delnic. Javna prodaja se bo začela dne 16. 5. 1995 in bo trajala 30 dni od navedenega datuma, torej do vključno 14. 6. 1995. Pravna oseba, ki pripravlja, organizira in izvaja javno prodajo, je Gorenjski tisk, p.o., Kranj, Zoisova ul. 1, Kranj. Prospekt in vsa ostala dokumentacija je na razpolago na vseh vpisnih mestih. Osnovna šola Matija Valjavec Preddvor razpisuje prosto delovno mesto UČITELJICE RAZREDNEGA POUKA za določen čas za šolsko leto 1995/96 in VARUHINJE PREDŠOLSKIH OTROK za določen čas za šolsko leto 1995/96. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola Matija Valjavec Preddvor, Šolska ulica 9, 64205 Preddvor. Z IGRO DO NAGRAD 090 45 09 Cena 58,50 SIT/ 0,5 min MSI M. 064/620-929 064/620-097 fax 064/620-928 Spodnji trg 2 a, pri "KASCI" ŠKOFJA LOKA TRGOVINA IN SERVIS RAČUNALNIŠKE IN BIROTEHNIČNE OPREME * RAČUNALNIK) 486, MONITORJI * REGISTER BLAGAJNE, KUŠEJI ' PISALNI STROJI, KALKULATORJI * TISKALNIKI - BARVNI, LASERSKI * TELEFAKSI NA NAVADNI PAPIR POTROŠNI MATERIALI * PAPIR, KARTUSE, TONERJI. TRAKOVI * PROGRAMIRANJE BLAGAJN ' SVETOVANJE PRI NAKUPIH * VZDRŽEVANJE, TEL. POMOČ * OGLASITE SE IN SE PREPRIČAJTE... ODPRTO OD 7. DO 17. URE Iskra Kibernetika Orodjarna, p.o., Kranj razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo rabljenih strojev, ki bo v soboto, dne 20. 5.1995, ob 10. uri v prostorih ISKRE ORODJARNE, Savska loka 4, Kranj. Javne dražbe se lahko udeležijo osebe, ki pred začetkom dražbe vplačajo varščino v višini 10 % vrednosti izklicne cene. Možnost ogleda strojev in vplačilo varščine bo istega dne od 8. do 9. ure. Dražba bo potekala po posameznih pozicijah po navedenih zaporednih številkah z objavljenimi izklicnimi cenami. Zap NAZIV STROJA PROIZVAJ. IZKLICNA št. -TIP CENA v DEM 1 Stroj za koordinatno vrtanje Mathves 2.500 2 Stroj za koordinatno vrtanje Aciera 2.700 3 Stružnica univerzalna Prvomajska TSD 9.800 4 Rezkalni stroj univerzalni Mass 3.000 5 Stroj za graviranje Kaemf GKB 7.000 6 Stroj za graviranje Deckel KF1 6.000 7 Stroj za graviranje Deckel KF12 6.000 8 Stroj za graviranje Aleksander No2 1.800 9 Pila strojna Thiel Nr. 13 1.000 10 Pila strojna Elliot No4 1.000 11 Stiskalnica za hladno vtiskovanje Kisselbach R-500 7.000 12 Stroj za ploskovno brušenje Shipman 540 5.000 13 Stroj za ploskovno brušenje Shipman 540 11.500 14 Stroj za ploskovno brušenje Jung HF50R 11.000 15 Stroj za ploskovno brušenje Doal D824 8.500 16 Stroj za ploskovno brušenje TOS BPH-20 8.000 17 Stroj za ploskovno brušenje Ellbe SWH 4.500 18 Stroj za okroglo brušenje Luebke 3.500 19 Stroj za okroglo brušenje Emuge TGS 5.000 20 Stroj za notranje brušenje Reineicker JPS1 7.000 21 Miza mikroprocesorska Iskra MM 200 1.000 22 Miza delilna L/D Iskra SD 093 800/kos 23 Manipulator rotacijski Iskra RM 02 400/kos 24 Stroj za tamponsko tiskanje Iskra TT 200 11.000 Vračilo varščine za neprodane stroje bo urejeno na enak način kot pri vplačilu. Prodajne cene veljajo fco ISKRA natovorjeno na transportno sredstvo kupca. Prometni davek ni vračunan v prodajno ceno in ga plača kupec. Za nakup velja videno - kupljeno! Plačilo in prevzem stroja se izvrši v 8 dneh po dražbi, sicer varščina zapade. Dodatne informacije se dobijo na tel. št. 064-222-645. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ MESTNA OBČINA KRANJ - kot naslednica ŽUPAN Na podlagi 11. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo v mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 26/95 objavlja župan Mestne občine Kranj RAZPIS POSOJIL ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO V MESTNI OBČINI KRANJ I. NAMEN, ZA KATERA SE DELUO POSOJILA MESTNE OBČINE KRANJ Stanovanjska posojila Mestne občine Kranj (v nadaljevanju posojila) so namenjena: - nakupu stanovanj - stanovanjski gradnji, - prenovi, sanaciji ali obsežnejšim vzdrževalnim delom stanovanj ali stanovanjskih hiš. POSOJILA NISO NAMENJENA: - PROSILCEM, IN NJIHOVIM ZAKONCEM, KI SO LASTNIKI STANOVANJA IN SO GA ODKUPILI PO DOLOČILIH STANOVANJSKEGA ZAKONA, II. VIŠINA SREDSTEV Skupni razpisani znesek je 180.000.000 SIT, ki je praviloma namenjen: - 130.000.000 SIT za nakup stanovanj oz. hiš in stanovanjsko gradnjo - 50.000.000 SIT za prenovo, sanacijo in obsežnejša vzdrževalna dela stanovanj ali stanovanjskih hiš III. RAZPISNI POGOJI IN VIŠINA POSOJILA Na razpis za dodelitev posojil se lahko prijavijo občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so državljani Republike Slovenije, - da imajo stalno bivališče v Mestni občini Kranj, - da nimajo ustreznega standardnega stanovanja, - da kupujejo, gradijo ali prenavljajo stanovanje ali stanovanjsko hišo na območju Mestne občine Kranj, - da imajo gradbeno dovoljenje izdano leta 1986 ali kasneje, ce gre za gradnjo stanovanjske hiše.oz. veljavno priglasitev de[ izdano po 1.1.1995, če gre za prenovo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše, - da so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo za odobritev posojila oz. so lastniki ali solastniki nepremičnine njihovi zakonci, - da so sami ali s soplačniki kreditno sposobni. - da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim in novim stanovanjem, če pa bodo neustrezno stanovanje odtujili, bodo kupnino v celoti namenili za nakup drugega ustreznega stanovanja. - da imajo sklenjeno prodajno pogodbo ali predpogodbo overjeno na sodišču v letu 1994 ali 1995, če gre za nakup stanovanja, Do posojila niso upravičeni občani, ki že stanujejo v lastnem ustreznem standardnem stanovanju, ali so sami ali kdo od ožjih družinskih članov lastniki takega vseljivega stanovanja. Občani so upravičeni do posojila za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše. dokler nimajo v okviru prenovitvenih del dograjenega ustreznega standardne ga stanovanja. Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov, še toliko spalnih prostorov, da zadošča potrebam vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. šteje se, da zadošča spalnica za dve osebi, kabinet pa za eno osebo (dnevna soba, kuhinja in ostali tehnični prostori se ne štejejo). Glede na število družinskih članov kvadratura stanovanja ne sme presegati naslednjih normativov: 1 član 50 m2 2 člana 65 n.2 3 člani 75 m2 4 člani 85 m2 5 članov 95 m2 Za vsakega nadaljnega ožjega družinskega člana se prizna še 10 m2. Posojilo lahko znaša največ 40 % vrednosti primernega stanovanja, upoštevajoč tudi morebitna dosedanja ugodna posojila Stanovanjskega sklada občine Kranj, Samoupravne stanovanjske sKupnosti občine Kranj, Republiškega stanovanjskega sklada ali drugih pravnih oseb Osnova za izračun višine posojila je: - za nakup stanovanja, pogodbena cena oz. največ 1.750 DEM/m2 - za individualno gradnjo 1.100 DEM/m2 - za revitalizacijo stanovanj, ki so v hišah, za katere velja spomeniško-varstveni režim I. oz. II. stopnje 1.750 DEM/m2 - za revitalizacijo ostalih stanovanj v spomeniško zavarovanih objektih ali v objektih, starih nad 50 let -1100 DEM - za prenovo oz. adaptacijo 800 DEM/m2 v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije, na dan objave razpisa. Doba vračanja posojila je največ 20 let, odvisno od višine osebnega dohodka družine in višine dodeljenega posojila. Obrestna mera je "R" + 4 %. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah, ki ne morejo biti nižje od mesečne neprofitne najemnine za poprečno stanovanje v Mestni občini Kranj. Odobreno posojilo se obvezno zavaruje pri zavarovalnici ali s hipoteko. IV. KRITERIJI ZA DODELITEV PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA Višina dodeljenega posojila bo odvisna od: 1. socialnega, premoženjskega in zdravstvenega stanja prosilca in članov njegove družine, 2. načina reševanja stanovanjskega vprašanja, 3. višine lastnih sredstev za nakup ali gradnjo stanovanja, 4. višine ugodnih posojil, ki jih je prosilec že dobil od Občine, delodajalca ali Republiškega stanovanjskega sklada, 5. primernosti in kvalitete dosedanjega stanovanja; 6. dolžine bivanja v Mestni občini Kranj 7. od dolžine delovne dobe Ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo naslenje kategorije prosilcev prednost oz jim bo dodeljeno večje posojilo: - mlade družine, - družine z večjim številom otrok. - družine z manjšim številom zaposlenih, - mladi, - družine z invalidnim članom, - razširjene družine, Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni starejši od 35 let. Za družine z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije otroci. Za družine z manjšim številom zaposlenih se šteje družina, v kateri je zaposlen samo prosilec oz. njegov zakonec. Razširjena družina je družina, v kateri živijo 3 generacije ožjih družinskih članov prosilca, kot jih opredeljuje 6 člen Stanovanjskega zakona. Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 30 let. Pri invalidnosti prosilca ali člana njegove družine se upošteva invalidnost s 100 % telesno okvaro, ugotovi jeno s sklepom ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem in telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo, ki jo potrdi pristojna organizacija. Za daljše bivanje v občini se šteje, če le to traja najmanj 10 let. Za daljšo delovno dobo se šteje, če traja najmanj tretjino delovne dobe V primeru, da razpisana sredstva ne zadoščajo za dodelitev najvišje možne višine odobrenih sredstev posameznemu prosilcu, lahko komisija upravičencu do polnega posojila glede na razpisana sredstva leto zniža, vendar ne več kot za 50 % najvišje možne višine dodeljenih sredstev. V. POSTOPEK RAZPISA Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo svoje vloge na predpisanem obrazcu v 15 dneh po objavi. Poleg podatkov in dokazil, ki jih pooblaš- čene organizacije potrjujejo na vlogi sami, morajo prosilci glede na namen porabe posojil k vlogi priložiti še: - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek in podobno), - sodno overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 1994 ali 1995 (v primeru nakupa), - v letu 1986 ali kasneje izdano gradbeno dovoljenje (v primeru gradnje), - veljavno potrdilo o priglasitvi del - izdano po 1.1.1995 (v primeru prenove), - zemljiškoknjižni izpisek, - potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za višje in visoke šole, - potrdilo o času bivanja v Mestni občini Kranj, - potrdilo delodajalca, občine ali Stanovanjskega sklada Republike Slovenije o višini že odobrenega ugodnega posojila za stanovanje ali gradnjo, za katerega kreditiranje prosi po tem razpisu, - sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o 100 % telesni okvari prosilca oz. družinskega člana oz. mnenje pristojne organizaciji glede motenosti v duševnem in telesnem razvoju trajne nesposobnosti za delo. ali VSA NAVEDENA IN V OBRAZCU VLOGE ZAHTEVANA POTRDILA MORAJO BITI PREDLOŽENA J ORIGINALU RAZEN GRADBENEGA DOVOLJENJA IN POTRDILA O DRŽAVLJANSTVU IN NE SMEJO BITI STAREJŠA OD ENEGA MESECA. POTRDIL P» ZAKLJUČKU RAZPISA NE BOMO VRAČALI. Obrazec za vloge za pridobitev posojila lahko občani kupijo v podjetju DOMPLAN Kranj, Bleivveisova cesta 14, Kranj, vsak delavnik od 9.00 do 12.00 ure in v sredo od 13 00 do 16.00 ure. Vloge za posojila morajo prosilci oddati izključno na posebnih obrazcih osebno na podjetju DOMPL"^ Kranj, Bleiweisova 14 in sicer v času uradnih ur ponedeljek od 9 00 do 12.00 ure torek od 9.00 do 12 00 ure sreda od 13.00 do 16.00 ure - četrtek od 9.00 do 12.00 ure VLOGE, POSLANE NA GORNJI NASLOV PO POJJ IN PO ZAKLJUČKU RAZPISA SE NE BODO UP" ŠTEVALE. Po zaključku razpisa bo 5 članska komisija, ki I. imenuje župan, pripravila prednostni vrstni red upra čencev s predlogom višine dodeljenega posojila. Za predhodno preverbo stanja na terenu po potreb1 komisija imenuje posebne delovne skupine. Sredstva bodo dodeljena v roku 30 dni po sprejetju prednostnega vrstnega reda. Župan: Kranj, 9. 5. 1995 VITOMIR GROS, dipl. In*-|r" GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije Bodo s socialnega sporazuma umaknili podpis! Namesto razvojnih pomoči perspektivnim podjetjem se državni proračun načrtuje za investicije v državno upravo in umetno dihanje propadlih gospodarskih sistemov. Ljubljana, 15. maja - Osrednjo pozornost so člani upravnega odbora GZS na seji konec preteklega tedna posvetili predlogu državnega proračuna, h katerega zgornji meji so že v pogajanjih o socialnem paktu nekaj prispevali, močno pa so nezadovoljni z njegovo sestavo. Če vlada v kratkem ne bo našla načina konkretne materialne pomoči izvoznikom, groze, da bodo svoj podpis na socialni sporazum umaknili. Vse kaže tudi na to, da bodo prihodnje volitve novega upravnega odbora in predsednika GZS precej burne. Izvozniki naj imajo prednost pred državno upravo Že kar po naravi stvari oz. vlog je bilo mogoče pričakovati, da gospodarstveniki ne bodo hvalili državnega proračuna, poleg splošnih pripomb pa smo slišali tudi nekaj zelo konkretnih. Do državnega proračuna je bilo že zelo kritično gradivo, ki ga je pripravila služba GZS, še več kritik pa so dodali v razpravah. Tako je Jure Žakelj(EGP Škofja Loka) menil, da je tudi tokrat načrtovan preobsežen intervencioni-zem v gospodarskih sistemih, kjer državni denar pomeni le "umetno dihanje", ne pa za naložbe v razvoj, ki bi se dejansko obrestovale. Pri porabi državnega denarja se je uveljavila že do nepreglednosti razvita "skladonomija" ter razni namenski tolarji, vprašanje pa je, ali sploh znamo sešteti, kaj vse se v okvirih proračuna in izvenproračunske porabe namerava porabiti. Vsi so soglašali s tem, da zlasti za širitev državne uprave ter investicije na tem področju gospodarske razmere še niso dozorele in da bi težave izvoznikov v sedanjih razmerah morale dobiti prednost. Davke in prispevke bi lahko zmanjšali S konkretnimi podatki o gibanju državne porabe iz osmih zahodnoevropskih držav (kjer državna poraba bistveno zaostaja za rastjo narodnega dohodka) lahko v GZS dokažejo, da je letos načrtovani obseg državnega proračuna z mejo pri 510 milijardah tolarjev na robu sprejemljivega. Ob tem, da temelji na lanski realni rasti, jih šc bolj moti način zbiranje tega denarja. Kot je dejal predsednik GZS Dagmar Šuster, je naš davčni sitem izrazito monokulturen, saj zna zbrati državni denar praktično le iz treh virov: več kot polovico iz plač, dobro četrtino iz prometnih davkov in manj kot desetino iz carin, medlem ko so druge oblike obdavčevanja povsem zanemarjene. Tak sistem ni primerljiv z podobnimi sistemi v Zahodni Evropi in pomeni deviacijo, ki nas iz Evrope izloča, ter neposredno demotivira domača in tuja vlaganja. Tudi podatki o tem, kakšne prilive v prvin štirih mesecih beleži državnablagajna, kažejo na to, da bi morali davčne stopnje in prispevke zmanjšati. V vseh uspešnih Šuster ima konkurenco Kar presenetljivo velik del seje so namenili nekaterim pripravam na bližnje volitve v GZS, zlasti o tem, kako naj hi potekala predvolilna kompanija ter izvedba volitev in kdo naj bi jih plačal Iz včasih ostre razprave med sedanjim predsednikom Dagmarjem Sustrom in podpredsednikom mag. Joikom Čukom je bilo mogoče razbrati, da je za mesto predsednika več kandidatov in da volitve ne bodo le gola formalnost. • Š. Žargi ekonomijah trikrat premislijo, preden v prora-čunu upoštevajo novega porabnika, je opozoril Edvard Jurje-vec (Gorenjski tisk Kranj). Poraba kupnin bi bila moralno zavržna Največ ogorčenja pa je med gospodarstveniki nad dejstvom, da se v državnem proračunu računa s porabo zbranih kupnin podjetij ob njihovem lastninjenju, kar dejansko pomeni zapravljanje v preteklosti ustvarjenega družbenega premoženja. Ker tak pristop ni samo ekonomsko skrajno sporen, pač pa načelno in predvsem moralno nesprejemljiv, se v GZS z njim ne morejo strinjati. Meja 510 milijard tolarjev nikakor ne sme biti presežena, spremeniti pa se mora struktura načrtovane porabe in zlasti virov, iz katerih se bo ta denar zbral. Že dejstvo, da bo v najboljšem primeru proračun sprejet šele junija, kaže na to, da državi tudi začasno financiranje kar ustreza. Vse te pripombe bodo oblikovali v posebnih stališčih, ki jih bodo posredovali poslancem državnega zbora. Umik podpisa socialnega sporazuma? Če je proračunski obseg tudi del dogovora, ki je bil dosežen pri podpisovanju socialnega sporazuma in ga vlada spoštuje, pa tega ne bi mogli trditi za dogovorjeno pomoč izvoznikom. V upravnem odboru GZS ugotavljajo, da obljubljeni ukrepi za izvoznike zamujajo. Če jih v najkrajšem času ne bo, bodo razmislili o umiku svojega podpisa socialnega sporazuma. Ti ukrepi morajo biti taki, da bodo povsem konkretno olajšali kalkulacije izvoznikov, zato najavljeno možnost odlaganja plačila nekaterih prispevkov mednje ne štejejo. Svoje predloge so v GZS že pripravili in najkasneje v 14 dneh naj bi se o tem dogovorili tudi z vlado. • Š. Žargi Priz nanja inovatorjem V tujini bolj cenjeni kot doma slovenski inovatorji se vsako leto z najboljšimi inovacijami predstavijo v tujini, kjer na sejmih W razstavah dobivajo visoka priznanja. Kranj - i\a sejmu malega gospodarstva, kooperacij in Podjetništva v Kranju so v Cetrtek, zadnji sejemski dan, Podelili priznanja inovator-je,n> ki so v lanskem in letošnjem letu nove izdelke, tehnologije, storitve in druge jjovosti razvili do stopnje Prototipa, poskusne proizvodnje, laboratorijsko pre-^erjene tehnologije in Praktično preizkušene stor- Komisija, v kateri je bil tudi tuji strokovnjak Kari VVitzmann iz Munchna, je ocenjevala inovativnost, perspektivnu) inovacije in oblikovno primernost izdelka. Ocenila je sedem inovacij odraslih inovatorjev in pet inovacij mladih. Približno polovico priznanj so pobrali gorenjski inovatorji. Jelka Bakula iz Domžal jc prejela zlato priznanje za poštevanko v stotičnem barvnem kvadra- Savi priznanje za ekološki izdelek Kranj - Korporacija Sava je skupaj s podjetjem r-kodata 'z Domžal prejela na Eko sejmu v Celju eno °d desetih priznanj za ekološki izdelek, ki sta jih podelila ^<>spodarskj vestnik in Celjski sejem. Sava je dobila l\n'nanje za od/račevalno blazino za čistilne naprave, j'kaj teh blazin, ki jih je izdelala kot prototip, uspešno deluje v čistilni napravi v Preddvoru, 36 blazin pa od •anskega oktobra dalje v komunalni čistilni napravi v Šoštanju. • CZ. tu, Brane Naglic iz Zgornje Bele pri Preddvoru srebrno priznanje za avtomatski polnilnik akumulatorjev, Bogdan in Miran Bricelj z Jesenic pa bronasto priznanje za vezje za mehki zagon motorjev. Med mladimi inovatorji je zlato priznanje prejel Peter Breznikar iz Šmartna pri Ljubljani za zavorno luč za vozila s svetlobno kontrolo, srebrna priznanja pa so dobili Peter Šolar z Bleda za Teslov transformator, Dejan Vesel iz Domžal za preproge umetnosti ter Miran Rabljek in Andrej Dolenc iz Kranja za izolacijske materiale. Kot jc povedal Marijan Štele, vodja programa Slovenske podjetniško inovacijske mreže (SPIM), ki deluje v okviru pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, je inovatorstvo v Sloveniji dobro razvito, vendar ima malo državne podpore pa tudi sicer njegove dosežke bolj kot doma cenijo v tujini. Inovatorji vsako leto prijavijo od 100 do 150 inovacij, izmed katerih se z najbolje ocenjenimi na domačih sejmih predstavijo tudi na evropskih in svetovnih razstavah. Na razstavi, ki jo bodo še ta teden odprli v Ameriki, bodo sodelovali s šestimi inovacijami, na sejmu na Japonskem pa z desetimi. SPIM je na kranjskem sejmu prvič predstavil tudi program spodbujanja inovativnosti med mladimi do 26. leta starosti. Program obsega strokovne posvete, brezplačno razstavljanje na razstavnih prostorih SPIM mreže in brezplačno ocenjevanje inovacij. Najboljšim bodo omogočili tudi vključitev v mednarodni program, ki ga sofinancirajo vlade večih držav. V mreži že sodeluje osem držav in 890 mladih inovatorjev z vsega sveta. • CZ. Dnevi slovenskega zavarovalništva Za čimprejšnje uveljavljanje zakona Bled - Letos so se že drugič zapored na Dnevih slovenskega zavarovalništva na Bledu zbrali vsi, ki na tem področju v Sloveniji kaj pomenijo. Letošnji posvet je bil tako kot lanski strokovno srečanje vseh, ki se pri nas ukvarjajo z zavarovalništvom, udeleženci pa so se tokrat ukvarjali z uveljavljanjem zavarovalniške zakonodaje, ki je pričela veljati lanskega oktobra. Dnevi slovenskega zavarovalništva so letos že drugič na Bledu zbrali smetano slovenskega zavarovalništva. Tema posvetovanja je bila pričakovana - nova zavarovalniška zakonodaja oziroma njeno uveljavljanje v praksi. Omenjena zakonodaja je bila sprejeta lanskega oktobra in v prehodnih določbah določa čas za uskladitev dosedanjega poslovanja z novim zakonom, prav posvetovanje pa je predstavnikom zavarovalnic dalo možne smernice za potrebne uskladitve. Letošnje srečanje je bilo po besedah organizacijskega odbora odraz trenutnega položaja in razmišljanj domače zavarovalniške stroke in je v veliki meri prispevalo k razreševanju aktualnih vprašanj v slovenskem zavarovalništvu, posebej še njegovemu približevanju Evropi • U.Š. Posvetovanje in predstavitev "modre knjige" Plače v Sloveniji Bled - Društvo za vrednotenje dela (s sedežem v Kranju) prireja od jutri do petka v hotelu Park na Bledu tridnevno deseto posvetovanje z naslovom Plače kot motivacija in strošek. Po pozdravnem nagovoru ministrice za delo, družine in socialne zadeve Rine Klinarjeve bodo udeležencem posvetovanja, med katerimi bodo predstavniki podjetij in javnega sektorja, predstavili modro knjigo Plače v Sloveniji, potlej pa tudi nekatere domače in tuje izkušnje s področja motivacije. Kot ugotavljajo v društvu za vrednotenje dela, vprašanje - plače kot motivacija ali še vedno le kot strošek - načelno ni sporno, v praksi pa pogosto ni upoštevano, da so plače med pomembnejšimi spodbujevalci. Pri tem ne gre vedno le za njihovo prenizko vrednost, kjer ni "prostora" za motivacijo, ampak motivacija ne uspeva niti takrat, ko bi lahko. Želo nazoren primer je zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državni upravi in lokalnih skupnostih. Ko je namreč zakon začel veljati, so se plače v tem sektorju povečale skoraj za 20 odstotkov. Napredovanje se je izrodilo v splošno povečevanje plač, zadovoljstvo nekaterih skupin delavcev (učiteljev, na primer) pa se ni prav nič povečalo. To pa ni edini problem. Pri nas je tudi velik razkorak osnovnih plač na primerljivih delovnih mestih med gospodarstvom in negospodarstvom, čeprav za to ni tehtnega razloga; ude težave se pojavljajo pri sklepanju socialnega sporazuma - in tako dalje. • CZ. Hišni sejem koncema LIP Bled - Koncem LIP Bled bo jutri v prodajnem salonu na Bledu odprl hišni sejem, s katerim želi oživiti staro tradicijo. Na sejem, ki bo odprt še v četrtek in v petek, so povabili slovenske trgovce. Vsak dan (ob desetih dopoldne) bo kratka predstavitev LIP-ovih izdelkov (spalnic, jedilnic, vhodnih, notranjih in stilnih vrat, opaznih plošč in oblog) , potlej pa še ogled razstavljenih izdelkov. • CZ. ŽIVILA KRANJ, trgovina in gostinstvo, d.d., NAKLO, Cesta na Orkoglo 3 objavlja PRODAJO RAZLIČNIH OSNOVNIH SREDSTEV IN DROBNEGA INVENTARJA po zelo ugodnih cenah. Prodaja bo potekala: - v četrtek, dne 18. 5. 1995, med 12. in 16. uro - v petek, dne 19. 5.1995, med 8. in 14. uro na sedežu družbe v NAKLEM, Cesta na Okroglo 3, in sicer pod naslednjimi pogoji: - kupnina se plača takoj - prometni davek plača kupec - prodaja poteka po načelu "ogledano-kupljeno" in zato prodajalec ne odgovarja za reklamacije glede količine in kakovosti kupljenega blaga - kupljeno blago je treba takoj odpeljati s prodajnega mesta TRGOVINA Predilniška c. 16 Tel.: 064/53 571 int. 258 C0PIC -mžič barve, laki, lepila, tapete, talne obloge, slikopleskarski pribor, izposoja pribora za polaganje tapet MESEC MATERIALA ZA FASADE jubizol - demit - fasolit ZELO UGODNE CENE, 5 % POPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILU, MOŽNOST DOSTAVE NA DOM Delovni čas: od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Tel. 53-571 int. 258 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK *M NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: ŠKODA FELICIA GLXi SREČA ZA PRIHODNOST Češka avtomobilska tovarna Škoda praznuje stoletnico. Obdobje polno vzponov in padcev se zaključuje z optimizmom, naslednje poglavje pa pri Škodi odpirajo z novim avtomobilom, ki v imenu skriva srečo in podedovano uspešnost modelov favorit in forman. Felicia je ime, ki torej nakazuje srečo, avtomobil pod to oznako pa je v precejšnji meri drugačen od tistega, kar so v Škodi delali do lanskega leta. Eden od novinarskih kolegov je felicio preprosto označil z besedami, da je imel favorit nazadnje 548 sprememb, felicia pa ima samo dve in sicer zunaj m znotraj. Pa bo kar držalo: nič več oglatih karoserijskih robov in nenatančnih karoserijskih spojev in nič več navidezne okornosti, namesto tega pa sodobno oblikovana in bistveno bolj aerodinamična karoserija, ki samo še v malenkostih spominja na favorita, z nekaterimi podrobnostmi pa nakazuje, da so precejšnjo besedo imeli tudi volkswagnovi inženirji. Tako so zadnje luči tipično golfovske, radijska antena na zadnjem delu strehe prav tako, vse ostalo pa je prilagojeno zdajšnjim avtomobilskim časom. + oblika +udobje -^uporabnost I -motorne zmogljivosti -plastika na armaturni plošči Pregledno in urejeno voznikovo delovno okolje Tudi v notranjosti ni več nobenega sledu o favoritu. Armaturna plošča pred voznikovimi očmi je zasnovana povsem na novo, s prijetno in sodobno obliko ter predvsem s preglednostjo merilnikov in urejenostjo stikal pa utegne navdušiti ali pa vsaj presenetiti tudi izbirčneže in tiste, ki so se v preteklosti nad Škodinim imenom raje zmrdovali kot pa podrobno pogledali, kakšen avtomobil sploh ie. Nekaj dediščine je vendarle ostalo. Udobje in prostornost sta na ravni prejšnjega modela, zvočna izolacija in temeljitost obdelave notranjih oblog pa nekaj boljša, kar je skupaj s prostornim in spet temeljito obdelanim [>rtljažnim prostorom zagotovi-o, da je felicia po tej plati zelo dober avtomobil. Tako kot nekdanji modeli, tudi felicia z boljšim paketom opreme nosi oznako GLX. To pomeni, da ima za razliko od osnovnega modela dodane še sprednje luči za meglo, merilnik vrtljajev, podaljšano sredinsko konzolo, vžigalnik, vzvod za odpiranje prtljažnih vrat iz Renault pri Avtomehaniki Golob Pri Avtomehaniki Golob v Poljčah, kjer z dolgoletnimi izkušnjami od leta 1991 opravljajo splošno avtomehanično dejavnost, od lanskega leta kot pooblaščeni servis opravljajo tudi servisne storitve in popravila za vozila Renault, preko podjetja Alpetour Remont iz Kranja pa poteka tudi prodaja vozil znamke Renault.Na voljo je celoten program osebnih in lahkih dostavnih vozil, za katere omnogočajo tudi nakup na kredit ali leasing ter po sistemu staro za novo. Poleg vozil imajo na zalogi tudi vse rezervne dele in dodatno opremo Renault, poskrbijo za kvalitetne kleparske in Nčarske storitve, po želji strank pa tudi za tehnični pregled. Servis in prodaja sta odprta od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, ob sobotah po predhodnem dogovoru. Informacije posredujejo tudi po telefonu ali telefaksu na številiki 733-506. MEŠETAR Spremembe pri plačilu uvoznih dajatev Republiška vlada je pred kratkim sprejela uredbo, s katero je za uvoz nekaterih kmetijskih in živilskih izdelkov spremenila posebne dajatve oz. prelevmane. Po uredbi, ki je začela veljati v soboto, 13. maja, bo odslej za sveže maslo treba plačevati uvozno dajatev v znesku 320,30 tolarja za kilogram, prav toliko pa tudi za topljeno maslo in kajmak, za pšenično in soržično moko 20,50 tolarja, za umetni med 31,30 tolarja, za nariban sir ali sir v prahu 271,50 tolarja, za svinjsko meso (stegna, plečeta in drugi njihovi kosi s kostmi) 179,10 tolarja, za meso zmrznjenih domačih kokoši 22,70 tolarja - in tako dalje. Škoda felicia: novo poglavje kabine in deljivo zadnjo klop. Še več pa bo tistega, kar se bo pri vseh modelih v kratkem dobilo za doplačilo. CENA do registracije: 1.442.000 SIT (Avtoimpex, LJubljana) Najšibkejša ali bolje rečeno najstarejša točka ostaja motor. V osnovi je takšen kot pri favoritu, torej klasično zasnovani štirivaljnik s prostornino 1289 kubičnih centimetrov in če ima pridano oznako i, 50 kilovatov moči, kar je 10 več kot pri šibkejši izvedbi. Motor je le malenkostno posodobljen in opremljen z novo elektroniko in z očiščenim izpuhom, to pa se mu pozna pri lahkotnejšem vrtenju v srednjem območju vrtljajev in manjši porabi goriva. Ostaja pa zoprn trušč pri pretiranem priganjanju in občasno škrtanje pri prestavljanju v vzratno prestavo.Felicia se s Zadaj: popolnoma nova oblika Smledniška c. 138 Kranj OB NAKUPOVAUVEM CENTRU ČIRČE VSAK PETEK OD 10. DO 17. URE VAS VABIMO NA OCVRTE SARDELICE SE PRIPOROČAMO MMARUTI MARUTI 800 DX CITY STAR s klimatsko napravo samo 12.290 dem ĆQr-OM- Ljubljana, Verovškova 72 (v Gramexu) tel.: (061) 168-4288, 168-3459 {KSKLUZIVNO ZASTOPANJE IN DISTKUUCIJA MAKUTI AVTOMOBILOV tu. TEMNO IMPEX • Darilo v maju: prva pomoč in varnostni trikotnik • Ugodni kreditni pogoji • _» 34 pooblaščenih prodajalcev in servisnih postaj po vsej Slovenci * Cene močnih krmil Mercator - KŽK Kmetijstvo pri Škofji Loki (vse cene brez Kranj, mešal ni ca krmil na Trati prometnega davka): tem motorjem požene do 150 kilometrov na uro, ah morda nekaj več. Pri vožnji je občutno tudi nekaj trše podvozje, ki sicer še vedno ni volkswagnovs-ko, toda za zmerno vožnjo je ta avtomobil dovolj zmogljiv in dovolj zanesljiv. Zato pa tudi ni nobenih ovir, da se felicia tako kot predhodnik, ne bi prijela. Še vedno namreč velja, da je za denar, ki ga je potrebno odšteti, to zelo dober avtomobil. * telštarter 1/50 36,90 * telpit 1 1/50 * telpit 1 1/25 * K - 12 1/50 30,70 * telštarter 1/25 38,00 31,70 * telštarter 1/10 39,50 28,60 * telpit 2 1/50 * telpit 2 1/25 * K - 18 1/50 27,60 * K - 12 1/25 29,60 28,60 * bek 1 1/50 32,30 30,70 * bek 1 1/25 33,40 * K - 18 1/25 31,70 * broštarter 1/50 45,60 * bek 2 1/50 30,20 * broštarter 1/25 46,60 * bek 2 1/25 31,20 * broštarter 1/0 48,20 * brofinišer 1/50 42,90 * NSK 1/50 34,80 * brofinišer 1/25 43,90 * NSK 1/25 35,90 * brofinišer 1/10 45,50 * NSK 1/10 37,40 * NSK 30 1/50 48,60 * K - 39 1/50 43,00 * NSK 30 1/25 49,60 * k - 39 1/25 44,00 TEHNIČNI PODATKI: kom-bilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev. Motor: štirivaljni, štiritaktni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1289 cem, 50 KVV/68 KM, enotočkov-ni elektronski vbrizg goriva, katalizator. Mere: d. 3850 mm, š. 1630 mm, v.1410 mm, medosna razdalja 2450 mm, prostornina prtljažnika 272/967 I. Najvišja hitrost: 150 km/h (tovarna), 154 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 5,4/7,4/7,9 I neosvinčene-ga 95 okt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 7,8 I. • M. Gregorič, slike: Lea Jeras Kako priglasiti dopolnilno dejavnost Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in obrtnem registru, ki ga je izdal minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar v sodelovanju z Obrtno zbornico Slovenije, med drugim ureja tudi nekatera vprašanja, ki zadevajo dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Po tem pravilniku lahko opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah priglasijo kmetje in člani njihovega gospodarstva. Priglasitev v pisni obliki mora vsebovati osebne podatke ter opis dejavnosti iz uredbe o listi A in B obrtnih dejavnosti in načina opravljanja dejavnosti ter listine, poleg tega pa še listine, ki izkazujejo status kmeta in članstvo v kmečkem gospodinjstvu. Če prosilec izpolnjuje s pravilnikom določene pogoje, obrtna zbornica priglasitev sprejme, sicer pa prosilca pozove k dopolnitvi vloge. Prosilec ima ob morebitni zavrnitvi vloge še vedno možnost, da se pritoži na ministrstvo za gospodarstvo, ki je tudi pristojno za obrt. Kmetje si (tudi ob branju tega pravilnika) želijo, da bi slovenska vladain parlament čimprej sprejela zakon o dopolnih dejavnostih, ki bi to področje celovito uredil. Zdaj je namreč tako, da so predpisi, ki urejajo dopolnilne dejavnosti, v različnih zakonih, odlokih, pravilnikih, uredbah in drugih aktih. OPEL V KRANJU SAMO KORAK DO NOVEGA OPLA CORSA že za 17.900 DEM .erijski airbag, ojačitve v vratih, samo/.ate/.ni varnostni pasovi, elektronska zaščita motorja prvel krajo; po želji: centralno zaklepanj«, električna nastavitev in Ogrevanje zunanjega ogledala, servo volan ASTRA že za 23.800 dem serijski airbag, ojačitve \ v i atih, lamozate/.ni varnostni pasovi, radio kasetnik s (> zvočniki, centralno zaklepanje, elektronika zaščita motorja pred krajo; po želji: AIJS, servo volan, električni pomik stekel UGODNI KREDITI in TESTNE VOŽNJI; avtotehna V (£$ KRANJ, Koroška 5-3» 1" ') tel.0*4/212-191, 224 621. faks 064/212-19' ni i OVNI CAS 5AI ON \\ POMOBII OVodfl da ik um, ob nobotafi od I do l * un SERVIS IN PRODAJA REZERVNIH DELOV ob delavnikih od I do 16 ura VREME Za danes nam vremenoslovci napovedujejo zmerno do pretežno oblačno. Nekoliko se bo ohladilo. Pihal bo JZ veter. LUNINE SPREMEMBE Ker je v nedeljo nastopila polna luna, bo po Herschlovem vremenskem ključu vreme spremenljivo. 4. Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev Praznik frajtonarjev v Besnici Na tekmovanju, ki bo 11. junija, med glavnimi pokrovitelji pa bo tudi letos Gorenjski glas, bodo harmonikarji prvič razvrščeni v pet starostnih skupin. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Prejšnjikrat smo tule objavili staro razglednico, na kateri je bil videti stari del Jesenic pod cerkvijo, kjer je bilo nekoč središče mesta pred hotelom Pošta. Jesenice so, kot nam je vsem znano, staro železarsko mesto, kate-rega gospodarstvo se zaradi propada železarstva danes preusmerja. Po vsej Sloveniji in tudi v svetu pa so Jesenice znane predvsem po hokeju, saj so bili jeseniški hokejisti dolga leta državni prvaki, veliko pa pomenijo tudi v mednarodnem merilu. Njihova hokejska tradicija pa se uspešno prenaša tudi na mladi rod. Tokrat z reševanjem naše uganke niste imeli težav, naslednjih pet izžrebanih reševalcev pa bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev: 1. Ivanka Lunar, Cegelnica 13, Naklo; 2. Anton Gaser, Razgledna pot 3, Jesenice; 3. Maja Oblak, Hrušica 154, Jesenice, 4. Nada Robnik, Ledine 9, Kranjska Gora; 5. Frančiška Žemva, Žirovnica 73, Žirovnica. Čestitamo! Tokrat pa objavljamo razglednico s fotografijo iz narave, saj se poletje nezadržno približuje in z njim čas, ko se bomo spet odpravili v naravo in hribe. Odgovore na vprašanje, kaj slika prikazuje, nam pošljite do petka, 19. maja, na naš naslov, Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Pet izžrebancev bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Besnica, 15. maja - V organizacijskem odboru Turističnega društva Besnica že nekaj časa potekajo priprave na letošnje 4. Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev v igranju na diato-nično harmoniko, ki bo letos tudi izbirno tekmovanje za 15. Zlato harmoniko Ljubečne. Tekmovanje bo 11. junija ob 14. uri na prireditvenem prostoru pred Osnovno šolo v Besnici. Harmonikarji bodo letos razdeljeni v pet starostnih skupin in sicer: do 12 let, od 12 do 18 let, od 18 do 45, od 45 do 65 in nad 65 let. V drugem delu tekmovanja bodo nastopili tudi gostje oziroma vsi tisti iz drugih krajev Gorenjske, ki se želijo vključiti v tekmovanje za 15. zlato harmoniko Ljubečne. Organizator letos pričakuje veliko število prijav. Zato se je organizacijski odbor pod vodstvom predsednika TD Besnica Mihe Sušnika in s strokovnim vodjem tekmovanja Janezom Fabijanom že odločil, da bodo letos harmonikarji na tekmovanju lahko zaigrali po eno skladbo, dolgo do treh minut. Zaradi ohranjanja ljudskega izročila pa je zaželena predvsem slovenska narodna oziroma ljudska viža. Organizator zbira pisne prijave do 31. maja. Tekmovalci naj jih pošljejo na naslov: Turistično društvo Besnica, Zg. Besnica 104, 64201 Zg. Besnica. V prijavi (še posebej velja za tiste, ki se letos prvič prijavljate za nastop v Besnici) poleg imena in priimka navedite tudi rojstne podatke, točen naslov in telefonsko številko, če imate telefon. Prijavijo se lahko Gorenjci ali pa tudi iz drugih krajev, če se želijo vljučiti v tekmovanje za 15. Zlato harmoniko Lu-bečne. • A. Žalar Kranj - Sezona maturantskih plesov je uradno odprta, odprti so tudi tekoči računi staršev, kajti na tak dan se je pač treba "porihtat". Na enem izmed njih smo se pomudili tudi mi, opazovali predvsem nežnejši spol, a roko na srce tudi maturanti so se pokazali kot pravi mladi gospođici (opazovati sliko). V dvorani Gorenjskega sejma so svoj Gaudeamus igitur odpeli kranjski gimnazijci, njim in njihovim bližnjim pa so zagodli mojstri iz Big Banda RTV, vmes so zaplesali plesalci Kazine, celotno prireditev na je povezovala prelestna Anja Rupel. -1.K. foto Gorazd Šinik Vsedržavna proslava ob 50-letnici zmage nad fašizmom je srečno minila. Bil je lep sončen dan sredi Ljubljane, veliko statistov, nekoliko manj nastopajočih -skratka: o ceremoniji vse najlepše. Se posebej, ker je bilo Prej toliko govora in toliko Predhodnih ocen, kaj da bo in kaj da ne sme biti. Tudi govor je bil meni zelo všeč - kot so mi bili všeč vsi tisti predhodni govori, ki so se začeli, nadalje-voli in končavali z mislimi samo ln le na to, da moramo preseči strankarska nasprotja in razpr-nlcin zaživeti v spravi. Ce bi kakšen evropski človek nenadoma padel v naše proslave, tudi na zadnjo, vsedržav-no, bi seveda tukojci ugotovil, ■« nekaj proslavljamo, hudo pa si razbijal glavo s tem, komu na Čast? Ze že, zastave in rože m veliko lepo oblečnih pa strašno lepi govori - ampak za «<*) sploh gre? lakaj toliko lePih misli o duhu in strpnosti ter humanosti? Konec koncev: aJ' ste že kdaj videli proslavo, da ne bi govorila o strpnosti in humanosti? In bi pravzaprav moral te dni Kalati in poslušati razne tuje 1" kanale, in brati tuje časopise, "a bi mu postalo jasno, da gre najbrž tudi pri nas za proslavo Zmage nad fašiz mom. Nad "sum in takim fašizmom, da mlade in po vojni rojene gen-Racije ob prikazu prizorov Koncentracijskih taborišč kar stisne pri snu. In v petek Ponoči na nekem tujem kanalu Kledam take dokumentarnepos netke tako bojev kot medvojnih bombardiranj, da me je naravnost prikovalo na stol! Saj ni mogoče, da je bilo sploh kdaj res? Naj bodo dokumentarni filmi iz ameriške filmske produkcije magari pettisočkrat ameriška propaganda, če je bilo le kanček res, je bilo med vojno grozljivo! Res ni režirano? Saj to vendar ni moglo biti res! Vsaka država, ki je sodelovala v vojni, ima sicer slabo vest - vzhod zaradi povojnih pobojev, zavezniki zaradi nesmiselnih bombardiranj in pobojev civilnih žrtev! Pa vendar tako hrupno in glasnopraznujejo konec druge svetovne vojne! Tema tedna Dolina miru Škoda, da v scenarij vsedržavne proslave ob obletnici boja proti fašizmu ni bil uvrščen vsaj tisti prikaz iz filma Dolina miru, ko deklica sprašuje črnega vojaka, če se je namazal s Čokolado, da je tako črn.. "Jaz sem bila pa prejšnji teden v Mathausnu!" je rekla mlajša kolegica. "A res? Kako pa je bilo?" "Ah, ah, veš," je utihnila in pogledala v tla. "Jaz tega sploh ne morem pripovedovati." In prav zato mi je bita nedeljska vsedržavna proslava v Ljubljani tako všeč! Kamorkoli se te dni pnklo piš, na vseh kanalih samo in le grozni prizori zadnje vojne! Le kje so dobili toliko dokumentarcev? Ali TO sploh so in MOREJO biti dokumentarci? Pri nas v Ljubljani pa -hvalabogu ne! Prisrčna prosla-vica, mladost, ki pleza po nekih Žaluzijah gor in ko bo prišla na vrh, bo Triumf in konec proslave. Ob vsakem nastopajočem televizija kaže žaluzije, zato si kar lahko predstavljaš, kdaj bo konec proslave. Ko bodo preplezali zadnjo žaluzijo! Priljubljeni pevec, ki zapoje Počiva jezero v tihoti. Pa zaradi mednarodne udeležbe vse promptno prevajano v angleščino pa francoščino. Zraven pa en kupček statistov, ki so dali vojne grozote skozi - a to je bilo že pred petdesetimi leti, danes pa je tu mladost, gledati je treba naprej in ni da bi jih zdaj s kakšno gromko Hej brigade ali Leži tam v gori partizan še spominjal na tiste dni. Partizani? Niti enkrat jih niso omenili in kdor je pričakoval kakšen gromoglasni partizanski pevski zbor, ki se je boril v hostah, se je pač uštel. Ali tega partizanskega zbora ni več ali pa fantje niso imeli časa.. Ko se proslava bliža h koncu in so plezalci že čisto na vrhu zadnjih žaluzij, pričakuješ: aha, zdaj bo pa vsaj Dolino miru. Ne! Naštevati začnejo vrle mlade plezalce, ki so sodelovali in so spet na moč poučni: za vsak vrh, ki so ga osvojili v svoji karieri, na vsedržavni proslavi v počastitev zmage nad fašizmom, povedo, koliko da je visok. Zdaj natančno vem, kje so podatki, koliko je visoka Himalaja. Na vsedržavni proslavi zmage nad fašizmom se dobijo! Sicer pa - saj Doline miru niti ne bilo treba! Kakor se spomnim, je bilo v tistem filmu kar nekaj pušk in vojnih grozot. Če bi ga pa že uvrstili na vsedržano ceremonijo o zmagi nad fašizmom, bi prav gotovo prikazali le tisti najbolj ganljivi prizor, ko rešeni slovenski deklic sprašuje črnega ameriškega vojaka, zakaj se je namazal s čokolado, da je tako črn... Pa s takim prizorom živa duša ne bi nič kopirala spet in še pol Slovenije bi se spet sporeklo... • D.Sedcj Kolovrat domačih Poslušate ga lahko vsako nedeijo ob 14.30 na valovih Radia Tržič - 95.0 FM-1584 AM - 88,9 FM. Pokrovitelj nedeljske oddaje, 14. 5.1995, je bil Salon Pohištva ARK MAJA, Predoslje 34, 64000 Kranj, tel.: 064/241-031. Pokrovitelj oddaje: ARK MAJA vam postavlja naslednje nagradno vprašanje: Kaj je posebnost v salonu pohištva ARK MAJA? Kupon: Odgovor: Moj naslov: Odgovore pošljite do petka, 19. maja 1995, na naslov: Radio Tržič, Balos 4, Tržič 64290, s pripisom za "Kolovrat domačih". Nagrada -bogata - čaka! Veliko sreče pri žrebu in nasvidenie v nedeljo, vam želi voditelj oddaje Marjan Murko ARK MAJA AHA "Zlati mikrofon Radia Žiri" Lestvico pripravlja Boštjan Rupar Predlogi meseca maja so: 1. RANJENO SRCE - Štajerskih 7 2. JODLAVTOMAT- Gamsi 3. ŠOFER - Dore 4. PA BREZ ZAMERE - Ptujskih 5 5. LJUBEZEN V MAJU - Igor in zlati zvoki Glasovnice nam pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg svobode 2, 64226 Žiri Glasovnica Glasujem za skladbo: Moj predlog: Moj naslov: Glasov izlet prvo soboto v juniju Še nekaj prostih mest Upamo, da prejšnji torek in petek niste spregledali razpisa za Glasove izlete, ki bodo letos od junija do septembra vsakič na prvo soboto v mesecu na avstrijsko Koroško (Celovec z Minimundusom, Vrbsko jezero). Izleti bodo celodnevni, z nekaj časa za nakupovanje (prav prve sobote pa so v Celovcu trgovino odprte tudi popoldan). Jnormacije o izletih in prijave: Gorenjski glas, telefon 064/ 223-444 in 223111, vsakič do zasedbe prostih mest v avtobusih (peljali bodo z Jesenic in Radovljice oziroma iz Škofje Loke in Tržiča, s skupnim odhodom iz Kranja). Prijavite se lahko tudi v turističnih društvih Cerklje, Jesenice, Kranjska Gora, Dovje Mojstrana, Radovljica in Škofja Loka - strošek izleta pa je za naročnike Gorenjskega glasa le 2.600 SIT. Dodaten popust za naročnike s plačano celoletno naročnino, za otroke do 12 let zgolj 1.900 tolarjev. Poleg prevoza z udobnim turističnim avtobusom (Integral Jesenice in Integral Tržič) je v strošku Glasovega izleta tudi zajtrk na Jezerskem v hotelu Planinka (Živila Kranj), popotnica s pivom Gosser, vstopnina za obisk Minimundusa in vozovnica za potniško ladjo po Vrbskem jezeru Če si želite zagotoviti sedež na enem od štirih Glasovih izletov, se prijavite čimprej. Srečanje slovenskih citrarjev - Ermanovec '95 Gimnazijka iz Virmaš Srečanje slovenskih citrarjev na Ermanovcu bo letos že petič. Drugič pa se ga bo udeležila tudi Mojca Cuder iz Virmaš. Vse do lanskega leta na srečanjih ni bilo citarjev z loškega konca, lani pa je "led prebila" Mojca. Mojca je dijakinja tretjega letnika loške gimnazije, citre pa igra tri leta. Prvi dve leti jo je pri igranju na ta inštrument uvajal Rado Kokalj, zadnje leto pa je njena učiteljica Vida Učakar. Tudi oba njena pedagoga prideta letos na Ermanovec. Mojca ima očitno izjemno rada koroške narodne pesmi. Zaigrala bo dve, poslala pa je štiri predloge: Tam, kjer teče bistra Žila, Dober večer ljubo dekle, Kje so tiste stezice ter V Šminelu jaz hišico imam. J. Govekar Nagradno vprašanje: Kakšen naslov nosi prva letošnja prireditev, ki jo načrtujejo planinci iz Sovodnja ze za nedeljo, 21. maja, ob 14. uri na Ermanovcu? Pet pravilnih odgovorov, ki jih boste poslali do ponedeljka, 22 maja 199^ na Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj, bomo nagradili z elasovimi poletnimi majicami! r Vzpenjavke kot pokrovne rastline Nekatere vzpenjavke z zračnimi koreninami, s plezalno ali s plazečo se rastjo lahko gojimo brez opore, da oblikujejo preprogo pokrovnih rastlin. Posebej učinkovite so, če se lahko širijo čez položno brežino ali plezajo čez steno, ob kateri se v tleh večkrat ukoreninijo. Vzpenjavke, ki se oprijemajo z lepljivimi viticami, npr. vrsta divje trte (Parthenocissus), in koreninske vzpenjavke, učinkovito zatirajo plevel, če rastejo kot pokrovne rastline. Pri sajenju bodimo pazljivi, da v bližini ni rastline, ki bi se je lahko oprijele in prerasle. Da to nevarnost zmanjšamo, izberemo manj rastne vzpenjavke ali pa bližnje rastline presadimo, da se vzpenjavke prosto širijo. Tudi ovijajoče se vzpenjavke lahko posadimo kot pokrovne rastline, če uredimo, da se poganjki enakomerno širijo po gredi; če je potrebno, jih pritrdimo z žičnimi sponkami. Veliki temno obarvani cvetovi sort Ko urejamo vrt Vzpenjavke 5 srobotov Clematis Ernest Markham in C. Jackmanii so na tleh lepi, prav tako tudi modrozeleni listi in škrlatni cvetovi kapucinke (Tropaeo-lum speciosum). Barvite vzpenjavke Barve se spreminjajo glede na svetlobne razmere v različnih delih vrta. Na sončnem delu so jasne ali temne barve, ki vpijajo svetlobo, veliko bolj izrazite kot blede barve. Te so videti izprane na jasni svetlobi, toda uspešno krasijo temna mesta, zato jih sadimo v delih vrta, ki jih najpogosteje gledamo zvečer. Pred sajenjem vzpenjavk ocenimo barvo stalnih vrtnih objektov. Če sta zid ali podlaga svetla in ju ne želimo posebej poudariti, izberemo rastline nežnejših barv. Barvne kombinacije Gojenje različnih vzpenjavk v skupini ali v združbi z drugimi rastlinami dodaja barvni zasnovi novo dimenzijo. Pri prepletanju različnih barvnih komponent zasnove ustvarjajo bleščeče učinke s komplementarnimi barvami ali pa nežne harmonije s sorodnimi odtenki. Barve cvetov Cvetovi vzpenjavk imajo širok spekter barv, od temnovijo-ličaste pri sorti južnega srobota (Clematis viticella Etoile Viol-ette) prek bleščeče škrlatne pri jasminovi trobi (Campsis radi-cans) do mehke kremasto bele pri Araujia sericofera. Številne vzpenjavke najbolj živih barv so tropskega izvora in v zmernih območjih niso vedno prezimno trdne. Vzpenjavke z močno obarvanimi cvetovi imajo izrazit in bujen videz, potrebujejo pa navadno zelo premišljeno namestitev sicer učinkujejo preveč silno. Vrsti z mehkejšimi barvami, rožnati gorski srobot (Clematis montana Elizabeth) ali bledo vijoličastomodri Co-donopsis convolvulacea se bolje ujemata z nežno obarvanimi zasnovami. Barve listja in plodov Listje vzpenjavk je enakovredno njihovim cvetovom. Spretno izbrano lahko deluje izreno lepo, saj njihova barva blaži kontraste in živo barvo cvetov. Sorta hmelja Humulus lupulus Aureus ima rumene liste, ki so videti skoraj zlator-umeni, če rastejo pred temnim ozadjem. Še bolj izrazita je Acitindia kolomikta, ki ima kremastobelo in rožnato poškropljene liste. Skoraj enako privlačni so pisani bršljani, in ker so zimzeleni, so učinkoviti vse leto. Nekatere vzpenjavke rodijo plodove, ki so vsaj tako barviti kot njihovi cvetovi. Posebnost med temi so Akebia quinnata s škrlatnimi plodovi, za mraz nekoliko občutljiva Billardiera longiflora in Celastrus orbicu-latus s sprva zelenimi in nato črnimi plodovi (ko počijo, se vidi rumena notranjost z rdečimi semeni). (Vse o vzpenjavkah si sposojamo iz zelo uporabne knjige Enciklopedija vrtnarjenja, ki je izšla pri Slovenski knjigi.) Pa še to: Drage bralke in bralci, naj vas ne moti toliko latinskih imen, ki jih navajamo. Za vse te rastline preprosto ni domačih imen in na vseh vrtnarijah in v prodajalnah s sadikami so v rabi le latinska Za še lepšo deželo Slovenski cvetlični festival Ljubljana, 8. maja - Slovenci že poznamo številna prizadevanja naših vrtnarjev, da bi pokazali, kaj vse zmorejo, kaj vse lepega zraste tudi na domačih vrtnarijah in kako znajo vso to cvetočo lepoto tudi aranžirati. Tako smo imeli že tri cvetlične festivale Gardenia in državno prvenstvo floristov v okviru Gardenie. Vendar ugotavljajo, da je to vse premalo, da je povpraševanje po cvetju tako veliko, da bi se morala predstavitev cvetja hkrati pojaviti po vsej Sloveniji. In tako smo dobili SLOVENSKI CVETLIČNI FESTIVAL z novo vsebinsko in organizacijsko zasnovo. Potekal bo od 20. do 27. maja v vseh večjih slovenskih mestih od Murske Sobote do Nove Gorice, od Kranja do Brežic. SLOVENSKI CVETLIČNI FESTIVAL bo organiziran bo kot "Teden cvetja v Sloveniji", v okviru katerega se bo zvrstilo več prireditev kot npr. Slovensko državno prvenstvo floristov, svečana cvetličarska prireditev SLOVENSKI CVET, razstave tekmovalnih cvetličnih aranžmajev, predstavitve in aranžiranje cvetja v različnih slovenskih krajih ter druge prireditve na temo cvetja. Najpomembnejša pa je množičnost in odločitev, da se bo to hkrati dogajalo po vsej Sloveniji. Dogovorjeno je, da bodo vse cvetlične razstave brez vstopnine, cvetje se bo z vrtnarij preselilo na ulice in trge. V Ljubljani bodo na primer takšna mesta na Tromostovju, v Čopovi ulici, ki naj bi postala prava "Cvetlična ulica", in drugod. Prireditev ne bo obšla Kranja. Tako bo KŽK Kmetijstvo Kranj priredilo 20. maja od 9. do 12. ure na Glavnem trgu prikaz aranžiranja daril, od 24. do 27. maja pa bo od 9. do 17. ure v vrtu cvetličarne MAJA na Planini razstava redkih in posebnih okrasnih rastlin. Vse dni festivala, to je od 20. do 27. maja pa bo imel KŽK Vrtnarski center AURA teden odprtih vrat z akcijsko prodajo cvetja in okrasnih rastlin. Od zasebnih cvetličarn bo v akciji sodelovala Cvetličarna MARIJA JUST iz Šenčurja in sicer bo v njeni cvetličarni od 20. do 27. maja Teden 1>etunij - slovenk in akcijska prodaja sobnih ončnic ter rezanega cvetja. Organizatorji načrtujejo za te dni popestritev mejnih prehodov, tako da bi vsakega tujega gosta na slovenski meji pričakali s cvetom. K akciji bi radi pritegnili vse slovenske vrtnarje in cvetličarje. Prvenstveno naj bi bila to nekomercialna prireditev, ki bi se vsem sodelujočim obrestovala na daljši rok. Saj bi s tako široko akcijo - festival bo potekal v Ljubljani, na Rakeku, v Mariboru, Ptuju, Žalcu, Novi Gorici, Kopru, Portorožu, Izoli, Brežicah in Murski Soboti - pri ljudeh vzbudili zanimanje za cvetje, za lepše okolje, za lepše cvetlične aranžmane na gostinskih mizah, v vseh trgovskih lokalih, v domovih skratka povsod. Organizatorji obljubljajo tudi ocenjevanje in podelitev znaka kvalitete najuspešnejšim in najbolj domiselnim cvetličarnam oz. vrtnarijam. »D. Dolenc Iz babičinih bukev Da ne bo kura predolgo kokljala, naj se ji dene na dno gnezda Kaka posoda z vodo, ki naj se potem zakrije prav narahlo in tenko s slamo ali s senom. Ko pride kura v takšno gnezdo in počene, stopi z nogami v mrzlo vodo, nakar skoči takoj iz gnezda in se ne vrne več vanj. Velika izbira kopalk Kopalke že od 1.500.- SIT dalje Prihaja poletje in z njim kopalna sezona. VB0UTI0UE ROMANA v Storžiču, v Reginčevi ulici v Kranju in WTC centru Ljubljana, vam nudimo bogato izbiro najnovejših kopalk domačih in tujih proizvajalcev. Nudimo vam kvaliteto, ki ste jo iskali. TVS 1 11.40 Otroški program: Hroš-čosned, ameriška risana nanizanka 12.05 Iz življenja za življenje 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 14.05 (Ne)znani oder 15.20 1939, švedska nadaljevanka 16.20 Slovenci v zamejstvu 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.20 M. Zupanič: Radio DOC, TV film 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.16 šport 22.20 Žarišče 22.45 Sova; Princ z Bel-Aira, ameriška nanizanka; Mancuso F.B.I, ameriška nanizanka. TVS 2 13.00 Euronevvs 15.10 Zgodbe iz školjke 15.35 Prima sezona, češka nadaljevanka 16.30 Videošpon 17.15 Sova, ponovitev 18.40 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija 20.05 športna sreda: Kolesarska dirka Giro d'lta-lia 20.25 Milano: 2. tekma finala pokala UEFA 23.30 Omizje 1.30 Alica, evropski kulturni magazin HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Ameriški pisatelji: Edgar Alan 11.30 Sando-kan 12.00 Poročila 12.15 Empar-atriz, nadaljevanka 13.00 Debeluška, kanadski barvni film 14.45 šolski program 15.45 Otroški program 16.30 Hrvaška danes 17.00 Učimo se o Hrvaški 17.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Pazi, steklo 19.30 TV Dnevnik 20.10 Iz strankarskega življenja 20.55 Željka Ogresta in gostje 22.00 Znanost in mi 22.45 Dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.35 Jazz 0.25 Sanje brez meja 17.50 TV koledar 18.00 Skrivna orožja, dokumentarna serija 18.25 Vsiljivci, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Nogomet: Finale pokala UEFA: Juventus - Parma, prenos iz Torina 22.05 Vsiljivci, ameriška nanizanka 22.55 Ugrabitev Agate, poljski barvni film KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 Na velikem platnu 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 To trapasto življenje, ponovitev 11.55 A shop 12.05 Spot tedna 12.10 CMT 15.15Spot tedna 15.20 A shop 15.30 Male živali 16.30 Po avodnih poteh ZDA 17.25 Računalniška kronika, ponovitev 17.55 Album show 18.45 A shop 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Pariš, ameriška nanizanka 20.50 Vreme 20.55 Zadeto 22.00 Dance session, oddaja o plesu 22.40 Epikurejske zgodbe 22.55 Album Show 23.45 Spot tedna 23.50 A shop 0.00 CMT AVSTRIJA 1 6.05 Naš hrupni dom 6.30 Otroški program, ponovitev 9.00 Umor, je napisala, ponovitev 9.40 Kntght rider 10.35 Vesoljska ladja Enterprise 11.25 Nesrečna trinajst ica, ponovitev ameriške TV kriminalke 13.00 Otroški program 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.2 Knight Rider 17.10 Strašno prijazna družina 17.25 Naš hrupni dom 18.05 Wolffov revir 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki/ Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Usodna strast, ameriški TV triler 21.50 Mesto zločina 23.20 čas v sliki 23.25 Nekateri so pritekli, ameriški film 1.40 Strašno prijazna družina 2.05 Vsak dan s Schiejokom 3.05 Dobrodošli v Avstri|i 5.10 Oddelek S, športna pomoč za mlade talente Vsak dan s Shiejokom, ponovitev 10.05 Musikantenstadf, ponovitev 11.50 Vreme 12.10 Ozri se po deželi, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Z orožjem bogov 14.00 Pravica do ljubezni 14.20 Moč strasti 15.05 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Shiejokom, talkshovv 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 20.00 Šport 20.15 Help TV, Oddaja, ki želi pomagati 22.00 Čas v sliki 222.30 šport 23.15 Ruska mafija 0.15 The Bates, posnetek koncerta v Muenchnu 1.00 Pogledi od strani/Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok -1 19.10 OTROŠKA OROČILA 4 19.30 OBJEKTIV GORENJSKE 11 (ponovitev informativne oddaje) 19.50 Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 TEDEN MLADIH 95: KRANJ V ZNAMENJU 3. DNEVA MLADIH (v živo) 20.40 Z JAVNE TRIBUNE: ALI KRANJ POTREBUJE MLADINSKI KLUBSKI CENTER? 20.55 EPP blok - 2 21.00 ŽUPAN Z VAMI (v živo) 21.45 SEJEMSKI UTRIP MARKETING KLUBA 95 (reportaža z Gospodarskega rezastavišča v Ljubljani) 22.00 STREL 21, oddaja za mlade in mlade po srcu, gost: SAŠO HRIBAR (v živo) 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Otroška predstava dramskega krožka OS Železniki 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja M MTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -pranorama 16.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 17.15 ŽIVA SCENA, glasbena oddaja, ponovitev 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 ALPSKI VEČER. 2. del 21.35 ČEBELE IN ČEBELARSTVO, informativno svetovalna oddaja 22.05 SVOBODA (Freedom), film; Igrajo: Jon Blake, candv Ravmnd; režija: Scott Hicks; Mladi Ron nima sreče z dobljenimi službami, ki jih stalno menja in sanja o srebrnem porcheju in o svobodi. Končno ga premani in nekdanji sošolki ukrade porseheja. Spozna Sally in znjo skupaj pobegneta, vendar ju policija zasleduje. Sprašujeta se, ali ju na koncu poti čaka svoboda? 23.35 MMTV SHOP, televizijska prodaja 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle LOKA TV ... Videostrani (non stop) TV ŠIŠKA 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.10 Veni Vidi 21.00 Video boom 40 - slovenska glasbena lestvica 21.50 Telemarket 22.00 Napoved sporeda TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 - 21.40 Glasbena oddaja NA JURIŠ: -glasbene norice in novice, -lestvice in lojtrice, - jurišamo po koncertih, - Elektroterm predstavlja, - gosti v studiu, - nagradne igre po tel. 612-372 21.40 - 21.45 Reklamni blok 21.45 -24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: 10. oddaja iz cikla ekološko izobraževanje - OKROGLA MIZA 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.20 Vsakdanje skrbi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Gost na programu 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas - Večer kulture R TRŽIČ Oddajamo na UKV frekvencah 95 MHz z oddajnika Kovor ter 88,9 Mhz z oddajnika Grad, v stereo tehniki, in iz oddajnika Kovor na srednjem valu 1584 KHz. Ob 16.10 lahko prisluhnete obvestilom, ob 16.30 informacijam. Sledi beseda o knjigah, nekaj kasneje pa bomo govorili o novo-sith iz filmskega sveta. Predstavili bomo tudi nekaj zanimivosti iz sveta glasbe. Dobre glasbe torej ne bo manjkalo. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30Vremensak napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Aktualno 10.30 Novice 11.00 Gost: župan občine Jesenice 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Minute za ljubitelje NZ glasbe 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.00 Zdravnikov nasvet 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Gostja: Tjaša Grah (mlada pevka iz škofje Loke) 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za narodno zabavno glasbo 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni paberki 12.00 škofjeloških 6 13.30 Morda še niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Zrcalce, zrcalce 17.00 Glasbeno popoldne: boom 19.00 BBC - jezikovni tečaj 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Tamara Vonta 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Majdo Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice H.OOAnketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3X" - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 1MJ Popoldanski vodeni programi * Edito Žugelj - Trček 15.15 Bj* komentira in obvešča 16.10 Sp0^" najmo se 16.25 Nagradna ugan^ 17.00 Naj-nai pesem tedna IT*** Novice 18.00 Glasovanje za pe sem tedna 18.15 RGL na rajz° gre... ROYAL in HIT 19.15 Nov«« 19.25 Vreme 20.00 Pole posit'O' 22.00 Radosti življenja 24.00 NJJj age glasba - Uroš Novak 2.00 ou in Čure z vami do jutra Kako enostavno očistite made^ 090/45-04 1tnln 117 SU j KINO AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 CENTER amer. thnll. IZBRUH ob 18. in 20.15 uri STORŽIĆ atnef-"črna" kom. HULAHOP ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR Pr0'7, amer. krim. CARLITOV ZAKON ob 18. in 20.30 uri TlGt« BOHINJSKA BISTRICA amer. akcij, film UTEMELJENI SUM 00 20 30 uri ŠKOFJA LOKA amer. film RICHIEJEVO FANTASTIČNU POTOVANJE ob 18.30 uri, amer. mlad. film UTEMELJENI SUM ov 20.30 uri OD RATEČ DO RODIN Priloga Gorenjskega glasa o občinah Jesenice in Radovljica (13). Kaj se dogaja z Jeseniškimi mesninami? V JEM čakajo na revizijo TI eseniške mesnine so zaprle dve mesnici na tržnici. Konkurenca zasebni mesarjev je vedno hujša. Jeseniške mesnine se bodo v prihodnje usmerile predvsem v predelavo in trženje. Jesenice - Kaj se dogaja z jeseniško klavnico ali z JEM po novem - jeseniškimi mesninami, se že nekaj časa sprašujejo Jeseničani, še posebej zato, ker je JEM pred kratkim zaprl kar dve mesnici na jeseniški tržnici. Mesnici sta v mestnem središču, bili sta dobro obiskani, zdaj pa Potrošniki začudeno strmijo v zaprta vrata. O tem, kaj se dogaja z Jeseniškimi mesninami, smo se pogovarjali z direktorjem klavnice na Jesenicah Tomažem Pirihom. "lastnik obeh prostorov na tržnici, kjer sta bili naši prodajalni, je stara jeseniška občina oziroma njen pravni naslednik, mi pa smo imeli podpisano pogodbo z jeseniško Delikateso, ki upravlja s temi prostori in ki potrebuje prostore zaradi svojega poslovnega interesa in bo v njih odprla diskont za prodajo perutnine in perutninskih izdelkov. Tako smo najemno pogodbo z Delikateso prekinili, sami pa smo iskali druge Možnosti. Tako bomo poleti v Prostoru med ribarnico in Delikateso verjetno vendarle odprli mesnico. Zdaj imamo "a Jesenicah in v okolici štiri pesnice in v Žirovnici in v kranjski Gori po eno. Jeseniške mesnine so od-a'e program lastninskega Preoblikovanja firme, v ka- teri je zaposlenih kar 70 delavcev, saj do zdaj zaposlenih nismo odpuščali. Na program ni bilo pripomb, vendar Ea se lastniniti še ne moremo, er čakamo na revizijo, saj smo ustanovili vzporedno podjetje NAPRO, ki se ukvarja s trgovino in trženjem. Vsi zaposleni v JEM so delničarji podjetja NAPRO, posli med podjetjema pa potekajo na osnovi pogodb in ne prihaja do nobenega odliva kapitala. Podjetje NAPRO so v jeseniški klavnici ustanovili še pred mojim prihodom v JEM tako, da so delničarji vsi delavci. Lastninjenje bo po opravljeni reviziji v firmi potekalo po zakonu, po katerem imajo 45-odstotni delež štiri zadruge: nekdanja KZ Ljubljana, KZ Naklo, KGZ Sava in Bled. Ostalih 20 odstotkov gre na sklade, dejanski delavski odkup znaša 35 odstotkov. Ob spremenjenih tržnih razmerah in vedno večji konkurenci gospodarjenje ni lahko, še posebej, ker imamo odločbo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da moramo generalno prenoviti našo predelavo. Investirali smo v naprave, v stavbo pa ne, posodobitev pa je nujna in zelo draga. Letos JEM ni uvažal, poznane pa so razmere na slo- venskem trgu zaradi uvoza mesa, saj je bilo kvalitetno avstrijsko ali nemško junečje meso v polovicah na trgu za kar 100 tolarjev pri kilogramu cenejše kot domača proizvodnja. Z najnovejšimi ukrepi se to k sreči nekoliko spreminja in zasebni sektor ne bo imel več toliko uvoznih ugodnosti. Trg pa je tako ali tako zasičen, ponudba je ogromna, tu so črni zako-li..Včasih je bilo na Jesenicah, kamor je bila klavnica vezana, Železarna, ki je pripravljala šest tisoč dnevnih obrokov, zdaj je ni več, kot ni več drugih večjih potrošnikov. Mi dobro sodelujemo z Rožco in Delikateso, zavedamo pa se, da nas bo rešila le kvalitetna predelava in večji asortiment tako kvalitetnih cenejših in dražjih proizvodov, ob seveda manjših proizvodnih stroških. S stroški se z večjimi zasebniki še ne moremo primerjati, kot se ne moremo primerjati s plačami, saj zasebniki mesarje neprimerno bolje plačujejo. Konkurenca je skratka izredna, saj se večjemu trgovcu danes ponuja tudi do deset dobaviteljev mesa in mesnih izdelkov in lahko izbira. In se zgodi, da je kamion iz Radgone, recimo, z mesnimi izdelki pred trgovino v Kranjski Gori že pred sedmo uro zjutraj... Ceno torej postavlja tržišče, tržišče, vsaj na Jesenicah, pa v tem času izredno povprašuje predvsem po piščancih in perutnini. Zaradi reklame, cene ali obojega -ta trend je prav zanimiv, kot je za Jesenice tudi značilno, da določen sloj kupcev ne uživa svinjskega mesa in imamo v prodajalni pri Korota-nu trgovino samo z govedino in ovčetino. Zaradi novih tržnih sprememb se bodo Jeseniške mesnine v prihodnje predvsem usmerjale v kvalitetno predelavo in trženje. • D. Sedej Organizatorji pričakujejo tisoč pohodnikov Ognjemet z vrha Stola Letos bo jubilejni pohod na Stol in me prireditvami na vrh Stola tudi ognjemet. Športna zveza Jesenice, organizacijski odbor spominskega pohoda na Stol, pripravlja za 27. maj že 30. tradicionalni planinski pohod na najvišji vrh Karavank - na Stol. V vseh teh letih se je tradicionalnega pohoda na najvišji vrh Karavank udeležilo več kot 65 tisoč pohodnikov. Mnogi izmed njih se na pohod vračajo že vrsto let. Letošnji spominski pohod bo 27. maja. Na pohodu organizatorji pričakujejo več kot tisoč poodnikov. Letošnji pohod sovpada tudi s praznovanjem 50. obletnice konca druge svetovne vojne. Pohod je tradicionalno srečanje slovenskih planincev na pobočju Stola. Prav zato, ker je letošnji pohod trideseti, pohod jubilantom želijo organizatorji predstaviti nekoliko bolj svečano kot običajno. Po programu pohoda bo 26. maja zvečer ob 22. uri ognjemet z vrha Stola, naslednji dan, 27. maja pa bo ob 5. uri začetek pohoda, ob 13. uri pa začetek kulturnega programa, v katerem bodo sodelovali godbeniki, pevci in recitatorji. Med programom bodo podeljena priznanja pohodnikom za večkratno udeležbo, ob 14.30 uri pa bo sledilo srečanje pohodnikov ob narodnozabavni glasbi. Prireditveni prostor bo ob Valvasorjevem domu pod Stolom, kjer bo tudi start pohoda. Da pa bi prireditev uspela, so jo podprli številni sponzorji. Med drugim je med sponzorji letošnjega jubilejnega pohoda tudi Gorenjski glas. mobitel BEŽKOVA VILA - arh. PLEČNIK 1936 PE KRANJ, Koroška c. 27 Tel.: 064/222-616 Otroci bodo letovali v Pineti Kranjska Gora - Med podjetjem PINESTA, p.o., Kranj in med občino Kranjska Gora je bila sklenjena pogodba o skupnem sodelovanju, po katerem bodo omogočili določenemu številu predšolskih in šolskih otrok iz občine Kranjska Gora zastonj letovanje v letovišču Novigrad -Pineta. Pineta je ponudila na razpolago deset mest za zdravstveno letovanje predšolskih in šolskih otrok v 14-dnevnih izmenah. Tako bo junija in julija v Pineti letovalo deset otrok. Cena oskrbnega dne je 2.700 tolarjev, prispevek občine Kranjska Gora skupaj s prispevkom staršev pa je 25.800 tolarjev, medtem ko zdravstvo prispeva za otroka 12 tisoč tolarjev. Občina Kranjska Gora je sprejela sklep, da se sredstva kot prispevek občine zagotovijo v proračunu in sicer za socialno šibke družine v razmerju 24 odstotkov starši in 76 odstotkov občina, za ostale pa v razmerju 76 odstotkov starši in 24 odstotkov občina. Občina želi čiste račune Kako ukrotiti hudournike? ranjskogorsl so se predstavni »čine že sestali s predstavniki Podjetja za urejanje hudournikov, kaiti na nekaterih področjih so problemi že vrsto let zelo hudi. V novi občini Kranjska Gora so se takoj v začetku ustanovitve nove občine začeli ukvarjati s konkretnimi problemi in tako so se lotili tudi problematike urejanja hudournikov, kajti na nekaterih območjih Zgorn-Jesavske doline so prav s hudourniki resni Problemi že vrsto let. Pod vodstvom župana Jožeta Kotnika so ato pripravili tudi pogovor predstavnikov *ranjskogorske občine s Podjetjem za rejanjc hudournikov iz Ljubljane Na območju občine Kranjska Gora je oh*3 nercScnm zadev, zaradi katerih se 'caru nenehno pritožujejo. Predlog plana rt'Janja hudournikov v občini Kranjska gOra za leto 1995 predvideva ureditev nudourniških območij v Triglavski Bistrici, p.* rnih vodah v Tamarju, v Pišnici, v IV*.',1'. v! Pod rusko kapelico, v Belci, v ebizi, v Martuljku pri zaplavni pregradi Podslapja, v Nadiži nad Zelenci, name-^vajo pa pripraviti tudi tehnično doku-dt!|",ac'J0 in opraviti manjša vzdrževalna predstavniki Podjetja za urejanje hu-n--Vrn,*Ct)V so med drugim pojasnili, da zjl ° PodročJe dela ureja še stara šti (!nocjaja, in da imajo na razpolago ttrerl** man^ sredstev, kot bi jih za cclitev problemov potrebovali. Nova pod KliMa rredvidova. da bo država to r°čje urejala s podeljevanjem koncesij, dou •£taVn"ti Podjetja za urejanje hu-hu ,rnik(,v s<> med drugim priznali, da jc uu»urniška infrastruktura v državi pod- cenjena, in da so se sredstva zaradi izrednih razmer, kot so poplave in ujme prelivala. Poseben problem pa predstavljajajo posegi in sanacije hudournikov na območju Triglavskega narodnega parka, ker mora podjetja za urejanje hudournikov za vsak poseg pridobiti soglasje Triglavskega narodnega parka. Kar 60 odstotkov nove občine Kranjska Gora leži v Triglavskem narodnem parku, problemi s hudourniki pa so kar precejšnji, saj so predstavniki občine opozorili predvsem na vodotoke Nadiža, Pišnica, Klin, Martuljek, Belca, Trebiža, na pretočno prepustnost mostu na Pišnici in na druge probleme ter se zavzeli za odgovornejšo nadzorništvo nad hudourniki. Na sestanku so se dogovorili, da bosta kranjskogorska občina in Podjetje za urejanje hudournikov uskladila in določila prioriteto potrebnih vzdrževalnih del in posegov na hudourniških vodah na območju občine in se dogovorila za skupni pristop reševanja v okviru pristojnega ministrstva. Občina Kranjska Gora bo tudi sklicala sestanek s predstavniki Triglavskega narodnega parka in Podjetja za urejanje hudournikov, na katerem bi razjasnili in uskladili poglede Triglavskega narodnega parka do te problematike in nujnost posegov in vzdrževanja hudournikov. Nujno pa bo tudi nadaljnje tesno sodelovanje s Podjetjem za urejanje hudournikov, saj, denimo, prejšnja jeseniška občina takega programa sodelovanja sploh ni imela. • D. S. Program sklada stavbnih zemljišč Za razvoj gospodarstva obeh občin Jesenice - Po programu sklada stavbnih zemljišč nekdanje jeseniške občine za letos predvidevajo, da bodo v občini Jesenice še naprej financirali izgradnjo komunalne infrastrukture na Plavškem travniku, po prvi fazi investicijskega programa pa v skladu s finančnimi možnostmi nadaljevali tudi Z ureditvijo središča Smoku-ča ter z ureditvijo jeseniške tržnice. Na ureditve čaka tudi obrtna cona Črna vas na Dobravi, s sredstvi sklada pa bodo dopolnili komunalno opreme v že zgrajenih soseskah: tako naj bi bilo urejeno vodovodno omrežje in vodno zajetje na območju Javorniš-kega Rovta, sofinancirali bodo vodovodno zajetje Planina pod Golico v povezavi z zajetjem na Prihodih ter sofinancirali projekte za sanacijo podhoda pod magistralno cesto na Jesenicah. V občini Kranjska Gora pa je v programu del zazidalni načrt Pišnica, zazidalni načrt za Prode v Mojstrani in zazidalni načrt za naselje Log pri Kranjski Gori. Načrtuje se tudi kanalizacijski in plinovodni kolektor Jesenice - Mojstrana - Kranjska Gora - Rateče. Iz sredstev sklada naj bi financirali tudi izdelavo projektov zunanje in prometne ureditve mesta Kranjska Gora, dopolnitev kanalizacije v Kranjski Gori in sofinanciranje pridobitve projektne dokumentacije in izgradnja mehanske čistilne naprave na iztoku kanalizacije Kranjska Gora v Pišnico. Sredstva, s katerimi bo predvidoma sklad razpolagal, so nekoliko večja kot realizacija leta 1994, ker ne predvidevajo novogradenj, predvidevajo pa večje število prizidkov, nadzidav in adaptacij. Sklad je kot prednost predvsem določil naloge, ki predstavljajo osnovo oziroma omogočajo razvoj gospodarstva tako v jeseniški kot novi občini Kranjska Gora ter s tem odpiranje novih delovnih mest. PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI K. NAM SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM), TEL: 241-031 AEK MAJA POSEBNO UGODNO: J0GIJ1 IN JOGI POSTELJE pričakujemo vas z veliko izbiro in konkurenčnimi cenami! Odprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure 38 zaposlenih v javnih delih Nezaposlenost je velika, javna dela nujna Jesenice - V jeseniški in v kranjskogorski občini naj bi bilo v javna dela skupaj vključenih 38 delavcev. Nezaposlenost je v jeseniški občini še vedno precej večja, kot znaša gorenjsko povprečje. Lani je bila osnovna značilnost dogajanja na področju zaposlenosti in brezposelnosti v jeseniški občini rahel upad števila brezposelnih. Septembra lani je bilo v jeseniški občini 2.142 brezposelnih oziroma za okoli 12 odstotkov manj kot v začetku leta. Stopnja brezposelnosti je v jeseniški občini znašala 17 odstotkov, kar pa je še vedno precej nad povprečjem Gorenjske, za katero velja stopnja brezposelnosti v višini 12 odstotkov. Strokovnjaki predvidevajo, da bo približno tako stanje ostalo tudi v letošnjem letu. Ze prejšnji jeseniški izvršni svet skupščine občine Jesenice je med ukrepi za reševanje stanja na področju zaposlovanja in brezposelnosti v občini predvidel tudi organizacijo javnih del kot obliko pomoči brezposelnim osebam, ki so najbolj socialno ogrožene. Izkušnje iz prejšnjih let so pokazale, da je bila taka oblika pomoči ustrezna. In so zato predlagali tudi novim občinam, da z izvajanjem del nadaljujejo tudi letos. O programu javnih del je razpravljal tudi kranjskogorski občinski svet. Program javnih del zajema več samostojnih del iz različnih področij dela, naročniki javnih del pa so novi občinski in mestni sveti in vladne institucije. Pri organizaciji in izvajanju javnih del pa le-ti sodelujejo z izvajalci posameznih javnih del. Stroške izvedbe programov javnih del krijejo Republiški zavod za zaposlovanje, naročnik javnih del in izvajalci javnih del. V jeseniški občini so program javnih del pripravili na osnovi zbranih predlogov izvajalcev. V javna dela se vključujejo dela z različnih področij, predvsem pa pomoč in oskrba na domu za starejše in invalidne osebe pod vodstvom Centra za socialno delo Jesenice, organizacija družabništva v domu upokojencev dr. Franceta Berglja na Jesenicah ter uresničevanje humanitarnih del pod vodstvom občinske organizacije Rdečega križa. V jeseniški občini so se tudi odločili, da s programi javnih del posežejo na turistično področje, kjer bodo v okviru javnih del zaposlili ljudi v Ruardovi graščini, v Kosovi graščini, pri vzdrževanju nogometnih igrišč v športnem parku Podmežakla, Eri vzdrževanju kopaliških naprav, reševalni službi v kopališču Jkova in pri prodaji vstopnic v kopališču. Razen tega bodo v okviru javnih del zaposleni pri raznih kooperantskih delih predvsem po šolah jeseniške in kranjskogorske občine. Že od leta 1992 pa pri Centru za socialno delo poteka javno delo za pomoč in oskrbo na domu za starejše in invalidne osebe. Zajema pomoč in oskrbo na domu za starejše in invalidne osebe pri gospodinjskih opravilih, v projekt pa je vključenih 18 brezposelnih. Delo poteka vse leto. Stroški tega dela znašajo skupaj 2 milijona 482 tisoč tolarjev, krila pa naj bi jih proračuna jeseniške in kranjskogorske občine. Obenem tudi jeseniški dom upokojencev predlaga, da se v nadaljnje javno delo na področju družabništva vključi šest brezposelnih ljudi in tudi ta del stroškov naj bi pokrili obe občini. Na občinski organizaciji Rdečega križa Jesenice ob tolikšnem številu beguncev ne zmorejo vsega dela, zato bi radi v program še naprej vključili eno osebo, enako je pri kulturnih ustanovih kot je Ruardova in Kosova graščina ter pri kooperantskih poslih osnovne šole Poldeta Stražišarja na Jesenicah, kjer bi v javno delo vključili sedem brezposelnih... V občinski knjižnici na Jesenicah nameravjo letos opraviti popise vseh knjig po izposojevališčih v jeseniški in v kranjskogorski občini in vnesti popise v enotno računalniško bazo. Knjižnega fonda je veliko - 25 tisoč knjig - in zato so tudi predlagali, da se jih upošteva pri organizaciji javnega dela, v katero bi vključili eno brezposelno osebo, javno delo pa naj bi potekalo šest mesecev. Ne nazadnje naj bi v javno delo vključili tudi raziskovanje načina življenja na Stari Savi v 19. in 20. stoletju - študija naj bi bila temeljno raziskovalno delo, ki bi osvetlilo razvoj in propad fužinarskega naselja na Stari Savi. Muzej Jesenice pa je dobil v hrambo muzejske predmete iz Pocarjeve hiše v Radovni in se obvezal, da bo predmete zaščitil. Za to delo predlagajo uvedbo javnega dela - predmetov je okoli 1.500 in nato po sodelovanju s kustosom za etnologijo pripravil konservatorsko dokumentacijo. Tako bo v različne programe javnih del vključenih 38 delavcev, posamezna javna dela pa bodo trajala od štirih do devetih mesecev. Stroški realizacije skupnega dela programa javnih del znašajo 4 milijone in 700 tisoč tolarjev, proračun jeseniške občine bi po tem predlogu zagotovil sredstva v višini 3 milijone in 700 tisoč tolarjev, proračun občine Kranjske Gore za okoli 900 tisoč tolarjev. In koliko dobijo plačila tisti, ki sodelujejo v javnih delih? Po priporočilu Republiškega zavoda za zaposlovanje je lestvica stimulacije oblikovana tako, da skupaj znašajo sredstva, ki jih udeleženi prejme s strani zavoda za zaposlovanje 80 odstotkov neto zajamčenega osebnega dohodka in kot stimulativni del s strani občinskega proračuna skupaj približno 70 odstotkov osebnega dohodka, ki ga prejmejo redno zaposleni za podobna dela. • D.S. Elitni ples jeseniških gimnazijcev Jesenice - Jeseniška gimnazija je bila ob svoji 50-letnici končno lepo obnovljena in več prireditev ob 50. obletnici se je že zvrstilo. Osrednja prireditev ob 50-letnici gimnazije Jesenice pa bo 10. junija ob 20. uri v gledališču Toneta Cufarja na Jesenicah, srečanje gimnazijcev vseh generacij pa 24. junija v hali Podmežakla. Organizacijski odbor za srečanje maturantov gimnazije Jesenice pa prireja 2. junija v Kazini na Bledu ob 20.30 uri tudi elitni ples. Na elitnem plesu sc bodo predstavili tisti gimnazijci, ki so postali izjemni strokovnjaki na svojih področjih. Jeseniška gimnazija za svojo opremo še vedno potrebuje nekai sredstev, zato so dobrodošla sleherna sponzorska in donatorska sredstva za dodatno opremo jeseniške gimnazije. Predstavljamo vam: Vlasta Kotnik, sekretarka Alpskega smučarskega kluba Kranjska Gora: Rada sodelujem s športniki asta Kotnik iz Mojstrane je ze šesto leto zaposlena v Alpskem smučarskem klubu Kran Gora in vsi, ki v njem sodelujejo, od staršev otrok do funkcionarjev, cenijo njeno delo... Alpski smučarski klub v Kranjski Gori so ustanovili pred šestimi leti, ko se je v njem tudi zaposlila Mojstran-čanka Vlasta Kotnik, ki je danes sekretarka Alpskega smučarskega kluba Kranjska Gora. Vlasto danes v vsej Kranjski Gori, še posebej pa v smučarskem klubu, cenijo kot zelo sposobno sektretar-ko, ki se je kot mlada inženirka kemijske tehnologije zaposlila v klubu, kar pravzaprav sploh ni njeno področje. Zakaj? "Začela sem s sodelovanjem v TIM IN G L Mojstrana in tako začela sodelovati tudi z Alpskim smučarskim klubom v Kranjski Gori. Delali smo v starih in dotrajanih prostorih in nekega dne me je vodstvo kluba povabilo, naj ostanem in se v klubu tudi zaposlim. Delo mi je bilo všeč, kot mi je všeč še danes -pa sem ostala," pravi Vlasta Kotnik. "Alpski smučarski klub Kranjska Gora, v katerem je tudi najuspešnejši smučar Jure Košir, je bil ustanovljen izključno z namenom, da pomaga in usposablja mlade in uspešne vrhunske alpske smučarje in tekmovalce. Tako ima v svojem programu organizacijo vrhunskih in drugih tekmovanj v Kranjski Gori, predvsem na poligonu Podkoren, kjer Alpski smučarski klub opravi vse rezervacije terenov za treninge in tekmovanja. Klub med drugim izdaja posebne dovolil- čarji kot je Andrej Šporn pa Tanja Žerjav in Saša Maučec ter Matic Ramovš. Kar 28 cicibanov tako predstavlja solidno in perspektivno osnovo in ob šestih trenerjih -eden je med njimi profesionalno zaposlen - ima Alpski smučarski klub iz Kranjske Gore solidno osnovo za svoje nadaljnje delo. Vlasta Kotnik je torej tista, ki jo v Kranjski Gori in po vsej Zgornjesavski dolini poznajo kot izredno prijetno in delavno sekretarko kluba, ki ji ni žal nobene proste ure, ki je ne bi posvetila delu kranjskogorskega kluba. Če je treba in kadar so v Kranjski Gori velika tekmovanja, kot je Pokal Vitranc, je prav Vlasta tisti "motor", na katerega se lahko vedno vsak zanese, in ki je nepogrešljiva pri organizaciji tako velikih tekmovanj. Sama pravi, da so pri njenem delu pomembne predvsem izkušnje, ki si jih je nabrala pri svojem delu in poznanstva. Rada ima razgibano delo in se zato v svoj posel vživi... • D. Sedej niče za tekmovanja in tekmovalce." Alpski smučarski klub Kranjska Gora se je pred časom preselil v zelo lepe prostore, ki jih je s pomočjo sponzorjev zgradil nasproti pošte v Kranjski Gori. V prostorih je tudi SKB banka, bil pa je to velik zalogaj Smučarskega kluba Kranjska Gora, v katerega je bilo vloženega veliko dela predvsem gradbenega odbora in predsednika kluba, ki ga vodi Raj ko Oman. V Alpskem smučarskem klubu Kranjska Gora je vpisanih 212 članov, od tega je 45 tekmovalcev in poleg Jureta Koširja so v njem tudi uspešni reprezentanti, kot je Marko Zupan in še štirje člani, ki so uspešni v reprezentanci dečkov in deklic. Tako so med njimi perspektivni mladi smu- Sprejem za Jureta Koširja Alpski smučarski klub Kranjska Gora je ob koncu letošnje zimske sezone pripravil tudi svečan sprejem za svojega najuspešnejšega člana - Jureta Koširja. Ob tej priložnosti so se še posebej zahvalili enajstim članom kluba, ki je dolga leta deloval kot sekcija Športnega društva Kranjska Gora, nato pa so ustanovili svoj Alpski smučarski klub. Zahvale so podelili naslednjim članom: Antonu Albrehtu, Bojanu Brancu, Metki Košir, Radu Koširju, Veri Kotnik, Jožetu Kotniku, Roži Mariji Oman, Rajku Omanu, Evgenu Škrilcu, Alešu Vidicu in Marku Zidanu. Še posebno darilo in zahvala pa je seveda veljala najbolj uspešnemu Članu Juretu Koširju, ki je poleg drugih smučarskih uspehov osvojil bronasto olimpijsko kolajno in sta mu občina Kranjska Gora in Alpski smučarski klub ob tej priložnosti podelila sliko... Na priložnostni prireditvi so se zahvalili tudi vsem drugim, ki so podpirali delo Alpskega smučarskega kluba Kranjska Gora, tudi Smučarski zvezi Slovenije in se zahvalili sponzorjem: penzionu Lipa, Bistroju Frida, Hotelu Kotnik, Emoni Market, gostilni Vitranc, hoteloma Le k in Kompas... Podjetnik Andrej Čufer se je odpovedal delu premoženja Podaril parcelo - povabljen na piknik Malokdaj se zgodi, da se denacionalizacijski lastnik čemu odpove. Andrej Čufer se je, ko je jeseniški Ribiški družini podaril parcelo, na kateri so ribiči zgradili ribogojnico. 28. aprila letos je minilo 47 let, odkar so Cuferjevim z Jesenic na Zgornjem Plavžu odvzeli žago in družina, ki je imela tedaj v sodobnem obratu s precej zaposlenimi tudi stanovanje, se je morala izseliti na Zgošo. V stanovanje se je preselil drug, Čuferjevi pa so se znašli, kakor so vedeli in znali. Taka, zares kruta in nehumana denacionalizacija pri marsikom pusti sledove. Tudi neizmerno sovraštvo in nepopustljivost, kadar gre za vračanje denacionalizacijske-ga premoženja. Mnogi ne Eopuščajo ne glede na to, aj na denacionalizacijski zemlji stoji in upravičeno terjajo svoje premoženje nazaj v last in posest. A Čuferjeva potomca, Andrej in Filip sta očitno veliki izjemi. Andrej Čufer, ki je eden največjih podjetnikov v radovljiški občini, je z bratom sklenil, da na Zgornjem Plavžu del nacionaliziranega premoženja podari - Ribiški Stara žaga, nekdanja in sedanja Čuferjeva lastnina* je povsem propadla... družini, ki je na nacionalizirani zemlji zgradila ribogojnico. Če kdo, potem bi bila Čuferjeva brata najbolj upravičena, da v jeseniški občini ničesar ne podarita, kajti v zvezi z njuno denacionali/.i cijo je bila občina prav mačehovska. Na žagi je propadal lesni obrat in brata sta pred sedmimi leti želela, da oi v njem zaposlila vsaj dvajset ljudi - občina jima je tedaj ponujala lesni obrat v odkup Naj okunita lastno prem ženje? Se danes nirn«^ odločbe o vrnjenem P.rc ženju - čeprav pri nj^fjjj postopku ni nič sPorn°h*jni kaj - smo povprašali na ob in dobili odgovor, da ny svojo lastnino kmalu don nazaj. . -nj Brata sta torej P()d parcelo v izmeri okoli kvadratnih metrov ob p'^,, ku Jesenica ribičem, ki »p seveda darila zelo veseli. -si lahko predstavljajo. težav bi imeli v nasprotn primeru In / povabili na in za zahvalo io brf ribiški pikgj. OD RATEČ DO RODIN blagovnica FUŽINAH JESENICE, tel.: 064/81-952 Članica jeseniškega občinskega sveta: Milena Koselj - Šmit Mislim, da sem malo sitna poslanka... Milena Koselj - Šmit je ena izmed šitirih svetnic jeseniškega občinskega sveta, ki je na minulih volitvah kot članica SDSS dobila zelo veliko preferenčnih glasov. Jeseniška občina postaja občina brezposelnih, beguncev in tujcev ter upokojencev, Jesenice so izgubile dušo, Jeseničani pa ponos. Mileno Koselj - Šmit na Jesenicah predvsem poznajo kot predsednico sindikata Neodvisnost, vendar je bila na zadnjih lokalnih volitvah izvoljena tudi v jeseniški občinski svet. Milena je ena izmed štirih žensk 30 - članskega občinskega jeseniškega sveta. Zakaj ste kandidirali za svetnico jeseniškega občinskega sveta? "Kot članica Socialdemokratske stranke Slovenije sem pristala na željo svoje stranke, da kandidiram tudi na občinskih volitvah. Bila sem druga na listi v svoji volilni enoti Javornik - Koroška Bela in Blejska Dobrava in moram priznati, da me je volilni izid kar precej presenetil. Rezultati volitev so pokazali precejšnjo naklonjenost volifcev do SDSS, presenetilo pa me je tudi veliko število tako imenovanih preferenčnih glasov, ki so bili dani meni osebno. To si razlagam predvsem s tem, da so me Jeseničani že prej poznali kot predsednico sindikata Neodvisnost." Kaj ste poudarjali v svojem volilnem programu? "V svojem volilnem programu sem poudarila, da v jeseniški občini preveč pozabljamo na malega človeka - delavca, upokojenca, na brezposelne. Jeseniški delavec je po mojem mnenju Erestrašen, ponižan in ustra-ovan. V občini se nam je tedaj obetalo nekaj sto presežnih delavcev, ob vseh hujših socialnih stiskah pa je strmo naraščal tudi mladinski kriminal. Bolj kot vse druge občine v Sloveniji smo Se na Jesenicah ukvarjali s Problemi ljudi, ki so pred v°jno vihro našli zatočišče v Sloveniji, v občini pa smo tudi hudo pozabljali na kmetijstvo in ga zapostavljali. Sama sem v svojem volilnem programu lahko zagotovila le pošteno in objektivno delo, ki bo v primeru, če bom izvoljena, temeljilo na zakonitosti in neodvisnosti, uveljavljala pa bom učinkovitost in Še posebej odgovornost. Občina Jesenice bi se lahko razvila v občino, kjer bi lokalna samoprava resnično zaživela." Kako bi ocenila podatek, da je v jeseniškem občinskem svetu, ki šteje 30 svetnikov, tako malo iensk? "Žal mi je, da v njem sedimo le štiri ženske. Menim, da udeležba žensk v politiki danes predstavlja pomemben temelj sodobne demokracije. Res pa je, da ženske, ki ne sodelujejo v političnem življenju, razumem: ob takem delu so pogosto odsoten in brez pomoči družine, moža in v mojem primeru tudi sina tega prav gotovo ne bi zmogla." Kakšni ste kot svetnica v svetu občine Jesenice? "Menim, da sem v občinskem svetu sitna poslanka, pozorna na detajle. Vsaka "šlamparija" me hudo zmoti in na vse seje se vedno pripravim. Včasih si mislim takole: prav dobro bi bili na seje priti s predlogom, da naj seje potekajo kar stoje, ker bi tako vsi na kratko povedali, kaj mislijo, kajti naše seje trajajo pogosto po šest ur, zavlečejo se tja do polnoči. Čudim se tudi, da na petih dosedanjih sejah kar nekaj članov občinskega sveta še ni spregovorilo niti enega stavka, kaj šele, da bi se oglasili s predlogom ali s pobudo." Kako kot svetnica vidite probleme jeseniške občine? "Že leta 1992 sem javno napisala, da jeseniška občina postaja občina brezposelnih, beguncev, tujcev in upokojencev. V tem času se ni kaj dosti spremenilo. Jesenice so izgubile svojo dušo, Jeseničani pa svoj ponos. Beda in revščina sta potrkali na marsikatera vrata, vendar nekateri kar ne morejo razumeti, da se revščina ne kaže v razcapani obleki, revščina ostaja za zaprtimi vrati. Jeseničani smo postali jkar nekam apatični za vsa dogajanja. Sociala bo zato eno od področij, na katero bom poslej kot svetnica v občinskem svetu še posebej pozorna." Kaj vas konkretno moti? "Moti me zanemarjenost dela Jesenic, konkretno mini golf, napol podrta baraka z imenom Slaščičarna Mladost sredi Jesenic, neugledna baraka ali prodajalna sadja, ki v okolje prav nič ne sodi. Imamo turistično društvo, ki se bolj kot s turizmom ukvarja s kramarskimi sejmi, v prostorih društva pa najdemo različne najemnike - od Zavarovalnice, avto šole, tako, da je od nekdanjega jeseniškega turističnega društva ostala le še pisalna miza in računalnik. In kot je videti, se tudi Turistično društvo ni izognilo privatizaciji." Kakšne naloge čakajo jeseniško občino in čemu bi vi dali prednost? "Menim, da bi se morali bolj dejavno povezovati na ravni občin s sosednjimi Avstrijci in Italijani. Občina Jesenice vsekakor izpolnjuje pogoje, da bi se lahko s strpnim in poštenim delom razvila v občino, kjer bi lokalna samouprava resnično zaživela. Čimprej je treba tudi ustvariti pogoje za razvoj malega gospodarstva, tur-izem pa je žal ostal kranjskogorski občini. Prepričana sem tudi, da je mogoče politična nasprotja zgladiti in Ereseči. Statut, ki na občins-em svetu ni bil sprejet, je padel po krivdi vdeh strank: Združene liste socialnih demokratov in LDS." Kako to, da je na sejah občinskega sveta Jesenice toliko razprav prav o vlogi in pomeni in pravnem statusu krajevnih skupnosti? "Občinski status ni bil sprejet prav zaradi razprav o vlogi krajevnih skupnosti. Sama sem za to, da se predvsem mestne krajevne skupnosti združijo v eno krajevno skupnost, krajevne skupnosti pa vidim tudi takole: v občini Jesenice obstaja, recimo, krajevna skupnost in verjamem, da ni edina, kjer je predsednik krajevne skupnosti človek, ki sam odloča resnično o vsem. Ne trpi nobenih ugovorov in na vsako zahtevo po sklicu seje sveta krajevne skupnosti bo odgovoril, da tako in tako ne bo sklepčna, in da je nima nobenega smisla sklicevati, čeprav še veljavni statut govori popolnoma drugače. Zavzela se bom za to, da bo poslovanje nekaterih krajevnih skupnosti v jeseniški občini pregledala tudi agencija za plačilni promet." D. Sedej Vrsta pobud krajevne skupnosti Dovje - Mojstrana Mojstrana želi turistično zaživeti Krajani Dovjega in Mojstrane so novi občini Kranjska ^ra posredovali vrsto pobud - predvsem za turistični razvoj kraja - s katerimi se Je strinjal tudi Triglavski narodni park. Na minuli seji zbora kraja H°v v kulturnem domu na "°vjem so krajani občini ^ranjska Gora posredovali .^[sklepov in priporočil, jako so krajani občini posedovali pobudo, da občinski Vct razpiše koncesijo za izde-'a.v<> kabelske T V za vso £DC>no, od Mojstrane do *ateč. Pripravil naj bi se tudi a/vojn, program za vso kra jevno skupnost Dovje - Moj jirana, sredstva pa naj bi Sn °Jila kranjskogorska ob na. Krajani so sprejeli tudi cjni program, s tem, da se *'juči v občinski razvojni J^gram, sredstva za realiza J° pa naj zagotovi občina odni1JSkar,ora'TriKlavsk,nar inv Park' krajevni in tuji jI est'U)rji. Za realizacijo svo dH tov so imenovali tudi plovno skupino pri svetu S*levne skupnosti Dovje ^"Nrana. ,dejni program razvoja, ki si 5,J|C,'-amisllli« krajevna skup č M iJovje Mojstrana, vklju mi! Inci1 drugim razširitev nni(>čja pri Kosu za potrebe bodočega planinskega informacijskega centra. Ob predpostavki, da letos še ne bodo, prihodnje leto pa bodo verjetni zaprli cesto v Vrata, naj bi pri bodočem centru zgradili centralno parkirišče, informacijski center, primerno gostinsko in turistično ponudbo, prehodni planinski kamp, predvideli možno lokacijo za slovenski planinski muzej in se o ostalih posegih dogovorili s Triglavskim narodnim parkom. Pri izdelavi ureditvenega načrta za to območje naj bi vključili tudi Mlačco z jezerom Kreda in možnost povezave z dolino Kot ter seveda vso zanimivo ponudbo kmečkega turizma, oddajalce sob in apartmajev. lako kot meni predsednik delovne skupine pri krajevni skupnosti Dovje Mojstrana Sašo Košir, se bo treba pogovoriti tudi o vseh drugih turističnih možnostih kraja. Med drugim bo treba poskr beti /a to, da vlečnica v Mojstrani v zimiki sezoni redno obratuje, o zimskih in letnih dejavnostih na drsališču v Mojstrani, predvideti bo treba možnosti, da se trasa plinovoda uporabi za tekaško progo pozimi in za kolesarsko stezo poleti, da se Langerjeva vila vključi v program poslovnega turizma, in da se čimprej razreši denacionalizacija hotela Triglav v Mojstrani. Program delovne skupine za razvoj turizma pri krajevni skupnosti Dovje - Mojstrana jc že potrdil tudi Triglavski narodni park. Krajevna skupnost Dovje - Mojstrana pa je občino Kranjska Gora zapro sila, da zagotovi SO odstotkov sredstev za realizacijo programa za urejanje in razvoja podeželja - CRPOV. Skupna okvirna vrednost je 3 milijone tolarjev, 50 odstotkov sredstev pa naj bi zagotovila republika, ostalo občina. Zelo pomemben problem, ki ga ima krajevna skupnost Dovje - Mojstrana je tudi nadaljnja ureditev ceste v Radovno. Krajani krajevne skupnosti zahtevajo, da se položi asfalt najprej na že rekonstruirani cesti in naj se šele nato obnovijo ostali odseki. Občina Kranjska Gora naj bi za ta dela zagotovila več sredstev, program rekonstrukcije pa naj bi potekal po že sprejetem planu iz preteklosti. Vršič spet prevozen Po šestih mesecih je prelaz odprt za ves promet V minulem tednu so po šestih mesecih odprli najvišji gorski prelaz, 1611 metrov visoki Vršič, lei je zdaj prevozen za ves promet. S primorske strani bi ga bili lahko odprli že prej, vendar je odprtje ceste ovirala poledenela in za voznike nevarna cesta z gorenjske strani, ki v nasprotju s primorsko tudi nima odbojnih ograj. Za obe strani je odprtje ceste čez Vršič vsako leto pomemben dogodek, saj navsezadnje pomeni tudi ugodno turistično povezavo za obe območji. SUPER CENE GLOBINSKI SESALEC napet čekov za gotovino LAVA-BAT AGEL brez obresti 74^54tf~ 65.641 SIT 59.990 SIT BARVNI TELEVIZOR GORENJE 51 TTX 53.640 SIT 50.958 SIT ZAMRZOVALNA OMARA Z0 233 56.904 SIT 54.059 SIT SUPER UGODNO BARVNI TELEVIZOR SAMSUNG 55 TTX 59.990 SIT 56.991 SIT HI-FI STOLP SAMSUNG 2 X 80 W MAX 360 54.990 SIT 52.241 SIT MOTORNA KOSILNICA UVOZ 4 - TAKTNA 26.990 SIT 25.641 SIT VIBRACIJSKI VRTALNIK ISKRA 710 W L/D 9.990 SIT KOTNI BRUSILNIK ISKRA KB 69 A 9.990 SIT kovinQtehna Prodajalna ŽELEZNINA Jesenice - tel. (064) 81-485 UGODNA PONUDBA Vrečke za smeti raznih velikosti od 199 SIT dalje Pralni prašek PERSIL NOVI 2,4 kg akcijska cena Škarje za obrezovanje dreves GARDENA od 1.130 SIT dalje Prodaja posode EMO na kg že od 534 SIT dalje Dobavljamo smetnjake 120, 160 in 240 litrov v pocinkani ali PVC izvedbi Sistemi za zalivanje vrtov GARDENA od 172 SIT dalje Orodje MISTER TOOL Barve in laki za les in kovino Nudimo okovje, vijake, orodje za kmete in vrtičkarje, vodovodni material, orodje Black & Decker in Iskra. Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. kovimOtehna Prvi sestanek občine Kranjska Gora s HITom Igralniški dobiček pobira samo - Ljubljana 7a upam vseh slovenskih občin, kjer so HITove igralnice, se resno pripravljajo na razne pritiske - tudi zelo ostre - na državo, saj terjajo obljubljene koncesijske dajatve, ki pa so jih uvrstili kar v državni proračun in tako zelo očitno pokazali na še eno obliko centralizacije. HIT Casino Kranjska Gora je ena najbolj uspešnih Hitovih igralnic inje aprila beležila rekorden obisk... Minuli petek zvečer so se v igralnici HIT Casino v Kranjski Gori sestali predstavniki kranjskogorske občine s predstavniki HITa iz Nove Gorice in kranjskogorske igralnice. Pogovarjali so se o sodelovanju kranjskogorske občine z igralnico, ki v Kranjsko Goro privablja ogromno in vedno več obiskovalcev, kraju pa takorekoč nič ne prispeva. Kranjskogor-ci so torej zelo zainteresirani, da igralnica, v kateri se zasluži ogromno denarja, pomaga pri razvoju in predvsem pri ureditvi infrastrukturnih problemov - saj kraj še čistilne naprave nima! Denar bomo prej ali slej dobili Nelida Nemec, direktorica sektorja za komuniciranje z javnostmi v HITU, je najprej poudarila, da se je HIT že četrto leto z razumevanjem in Eosluhom odzval na potrebe raja, vendar pa je nadaljnje uspešnejše sponzorsko sodelovanje vprašljivo zaradi novega zakona o igrah na srečo, saj vse občine, v katerih so igralnice, v daljšem obdobju ali vsaj naslednji dve leti ne bodo imeli nič od igralnic. 50 milijonov nemških mark prispeva HIT v državno blagajno, iz Ljubljane pa se v občine in kraje denar ne vrača! Jože Kotnik, župan kranjskogorske občine, je dejal, da je volivcem obljubil, da se bo denar iz igralnice usmerjal tudi v kraj, zato bo na tem vztrajal. Vztrajal skupaj z vsemi tistimi župani, ki se že dogovarjajo, da bodo na tak ali drugačen način zahtevali od države, da se denar, ki se zbira od iger na srečo, tudi vrača v občine, kjer igralnice stojijo. Občinski svet Kranjska Gora pričakuje, da se bo igralnica vključila v razvoj kraja - ne nazadnje je huda obremenitev za kraj, če dnevno pride povprečno tudi do 700 avtomobilov v kraj samo zaradi igralnice, da je promet okoli igralnice neurejen in da je kanalizacija neurejena. Igralnica, je poudaril, bo morala kraju pomagati in če sama igralnica ne bo začutila, da je to pošteno, potem mi v Kranjski Gori take igralnice ne potrebujemo. Zaradi igralnice ni drsališča, Kranjska Gora pa je po besedah župana izgubila športni center... "Denar," je dejal Jože Kotnik, "bomo slej ko prej dobili in že razmišljamo o možnostih, kako bomo nastopili, da bi dobili tisto, kar nam po našem trdnem prepričanju tudi pripada." Izguba zaradi davčne obremenitve Nelida Nemec je ugovarjala, da igralnica v Kranjski Gori občini ni dala ničesar. Ne nazadnje je v njej 130 dobro plačanih delovnih mest, HIT pa se je tako kot v vseh ostalih slovenskihobči-nah odzival na potrebe krajev. HIT s hoteli, igralnicami in turizmom, je v posebno neprijetnem položaju, saj je država HIT, ki ima pet igralnic, omejila z novim davkom, ki ga plačujejo po posebni progresivni lestvici in so tako edina dejavnost v Sloveniji, ki so tako obdavčeni - s 45-odstotnim davkom na realizacijo. Tako je firma letos prvič po 11 - letni dejavnosti imela za 625 milijonov tolarjev izgube. V vseh štirih letih, odkar se v javnosti in v parlamentu toliko govori o HITu, so opozarjali na nelogičnost takih in podobnih odločitev in tako se zdaj zares lahko zgodi, da posamezne občine ne bodo dobile niti tistih sponzorskih sredstev, ki jih je HIT zdaj namenjal posameznim dejavnostim v kraju. Zanesljivo bi kraju del dobička moral pripadati, saj je nerazumljivo, da je v Novi Gorici, recimo, kar 10 tisoč gostov, kraj pa od tega nič nima! V občini so veliki problemi Neda Kovačič, svetnica kranjskorske občine, ki je zadolžena za turizem: "Ne bi želela, da bi sestanek predstavnikov občine s HITom izzvenel kot naša želja ali zahteva ali prikaz HITa kot kokoši, ki nese zlata jajca. Želela bi le, da bi se vsi, ki delamo v turizmu, zavedali, da živimo v nekem kraju, v zgorajesavski dolini, ki ima velike komunalne in infrastrukturne probleme. In da je treba ravnati smiselno in razvojno predvsem tako, da pri ureditvi problemov sodelujemo vsi. Po svojih najboljših močeh sooblikujemo občino kot turistično zanimivo in privlačno za turiste." Samo za Erjavčevo kočo 15 tisoč mark Direktor kranjskogorske igralnice Tomaž Keršmanc je zanikal trditve krajevnih predstavnikov, da doslej igralnice kot sponzorja v Kranjski Gori ni bilo čutiti. Začela je poslovati leta 1991 in tedaj so predvidevali, da bo v igralnico zahajalo nekaj sto gostov, danes pa dnevno sprejme povprečno 600 gostov! Zaposluje trikrat več delavcev kot v začetku in vedno se je odzvala na sponzorstvo, predvsem turističnega in drugih društev. Edina iniciativa, ki pa je prišla iz kraja, pa je bila prošnja za asfaltiranje ceste v Martuljku. V nekdnji jeseniški občini so tako podprli razne projekte in vsega skupaj letno namenili za spon- zorstvo nekaj sto tisoč nemških mark. Če omenimo samo to, da so ob izgradnji Erjavčeve koče na Vršiču prispevali okoli 15 tisoč nemških mark. Sponzorstvo tudi skozi promocijo Zanimivo je bilo tudi vprašanje, če je igralniški post stacionarni gost in koliko igralnica vpliva na prihod novih turistov. Predstavniki igralnice trdijo, da so na razne načine poleg tistih gostov, ki so že itak prihajali v Kranjsko Goro in igralnico in potrošili denar v kranjskogorskih gostiščih in hotelih, Eripeljali kar precej italijans-ih gostov. Za razne igre in nagrade so prispevali 60 milijonov lir za tiste goste, ki so bivali v raznih hotelih. Lani so se zavzeli za organizacijo belega vlaka - vprašanje pa seveda je, kako so igralniški gostje, ki bi bili tudi poten-cionalni stacionarni turisti, zadovoljni s samimi storitvami v Kranjski Gori. Predstavniki HITa trdijo, da so igralniški gostje dobri kranjskogorski gostje in da se to odraža tudi v nočitvah v Kranjski Gori. A ne le to: zdaj se HIT pripravlja na nov agresivni marketinški pristop in ko bo oglaševal najprej v avstrijskih medijih in nato še v italijanskih, bo ob tem izvedel tudi precejšnjo promocijo Kranjske Gore. Če pa kraj predstavljaš na štirinajstih velikih turističnih prireditvah, pa je to zanesljivo precejšnja promocija. Zahteva po koncesijski dajatvi Novi zakon o igrah na srečo ne dovoljuje HITu kakršnekoli razširitve ali preureditve prostorov - še igral- Rekordni april v Kranjski Gori Letošnji april je bil v igralnici v Kranjski Gori rekorden in zato nameravajo podaljšati čas obratovanja in tudi vrata igralnice bodo odprta nekoliko bolj zgodaj. Željam tujih gostov bi radi ustregli predvsem z organizacijo Binga štirikrat tedensko in ne le dvakrat tedensko. Zato nameravajo tudi zaposliti nove tri delavce. niškega avtomata ne smejo premakniti. To pomeni, da dotedaj, dokler ne bo izvedeno lastninsko preoblikovanje in revizija, v tem prehodnem obdobju, ki lahko traja dve leti ali več, ne smejo širiti svoje dejavnosti in ne uresničevati načrtov, kako bi preoblikovali prostor. Ko so naslovili prošnjo na ministrstvo za finance, da bi obnovili Park hotel v Novi Gorici, so dobili negativen odgovor... Skratka: prvi sestanek občine Kranjska Gora s predstavniki HITa je med drugim izzvenel tudi v ugotovitvi, da je sodelovanje nujno in koristno, da pa bodo župani vztrajali na koncesijski dajatvi, ki jo je država obljubila, zdaj pa to uvrstila ne le v letošnji, ampak tudi v prihodnji državni proračun. Ze pri prenosu pristojnosti in deleža proračuna so jih poslanci opeharili, saj so prevzeli 12 odstotkov pristojnosti in 18 odstotkov občinskega proračuna in so zdaj odvz^' tudi koncesijsko dajatev. Gre za centralizacijo, ki se ji bodo župani - pravijo - odločno uprli! D. Sedej Vršiška planinska lepotica Erjavčeva koča je odprta vse leto Cerkev je prvovrstni kulturni spomenik Obnova cerkve sv. Klemena Planinsko društvo Jesenice je lani slovesno odprlo obnovl-lZavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kran jeno Erjavčevo kočo, zdaj se pripravlja na obnovo Tičarjeve|podpira obnovo podružnične cerkve sv. Klemena v Mo, koče na vrhu Vršiču.! (strani, saj je izjemen kulturnozgodovinski spomenik. s Erjavčevčeva koča je edina visokogorska postojanka v Sloveniji, Ki je že od nekdaj odprta vse leto - tako poleti kot pozimi. Planinsko društvo Jesenice, ki vzdržuje in upravlja s planinsko postojanko Erjavčevo kočo na Vršiču, se je Že pred leti odločilo, da jo obnovi. Ob številnih akcijah je Erjavčeva koča danes resnično v ponos Vršiču - ima centralno kurjavo, 80 ležišč, sodobne prostore za goste in lepo opremljeno kuhinjo. Zdaj je kočo v upravljanje od Planinskega društva prevzel oskrbnik Franc Osterc, ki je, kakor obiskovalec takoj vidi, poskrbel ne le za dobro postrežbo ampak je koča v vsakem trenutku tudi zelo čista. Tako čistočo bi si v marsikaterem hotelu v dolini lahko le želeli. "Erjavčeva koča na Vršiču kot je bila kot vsa leta prej odprta tudi letošnjo limo," pravi Franc Osterc."Sprejeli smo kar nekaj planinskih in alpinističnih ter drugih skupin, saj je očitno zanimiva za skupinske goste, a dobrodošli so seeveda tudi vsi individualni gostje. Pred letošnjo poletno sezono bomo zdaj, ko je sneg skopnel, še deloma uredili okolico, sicer pa je koča pripravljena na vsakršen obisk. Koča je opremljena s telefonom, mobitelom in tremi radio-vezami. Odpadke, ki so v visokogors- Erjavčeva koča na Vršiču je edina slovenska visokogorska postojanka, kije odprta vse leto... kem svetu zaradi številnega obiska vedno bolj problematični tako v svetu kot pri nas, redno odvažamo. Občasno prihajajo inšpektorji, ki opravijo temeljit pregled in do zdaj ni prišlo do nobenih neprijetnosti." Erjavčeva koča na Vršiču je torej po zaslugi Planinskega društva Jesenice in predvsem po zaslugi vestnega in skrbnega oskrbnika prijetna visokogorska postojanka, ki jo bodo poleti obiskali številni turisti iz Kranjske Gore in slovenski planinci in alpinisti. Planinsko društvo Jesenice jo jc obnovilo, za prihodnje leto pa se Planinsko društvo pripravlja na obnovo druge koče, ki je tudi potrebna temeljite obnove, ki bo terjala kar precejšnja finančna sredstva - na obnovo Tičarjeve koče na vrhu gorskega prelaza Vršič. Cerkev sv. Klemena v Mojstrani je prvovrsten kulturno-zgodovinski spomenik in del bogate krajevne in slovenske dediščine. Župnijski urad Dovje je že lani začel s sanacijskimi deli pri cerkvenih temeljih in začel z drenažo, saj cerkev morajo zavarovati pred vlago. Zdaj je na vrsti kritina na zvoniku in fasada, za kar pa bi po predračunu potrebovali okoli 7 milijonov tolarjev. Župnijski urad Dovje oziroma njegov gradbeni odbor za obnovo in vzdrževanja cerkva je zato zaprosil krajane za prispevek m poslal prošnje na okoli 700 gospodinjstev. Za prispevek pa so prosili tudi novo kranjskogorsko občino. Tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju je podprl željo Župnijskega urada Dovje - Mojstrana in krajanov Mojstrane, da se v letošnjem letu nadaljuje sanacije podružnične cerkve sv. Klemena v Mojstrani ter obenem prosil, da del sredstev za sanacijo stavbe prispeva občina Kranjska Gora iz svojega občinskega proračuna. V Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju pravijo, da je mojstranška podružnična cerkev kvalitetni arhitekturni spomenik v osnovi iz 17. stoletja in je vedutno zelo izpostavljena. Notranjost je urejena, nujno pa je treba urediti zunanjost, zlasti statično sanacijo močno razpokane zahodne stene ladje, nujna je zamenjava kritine na zvoniku in na ladji ter obnova dotrajanih ometov. Zato, ker je predvsem zvonik bogato poslikan, bo to podražilo obnovo. Ob cerkvi so že izvedli odvodnjavanje, nujno potrebna pa jc izvedba horizontalne vezi pod streho, za kar bi potrebovali najmanj milijon in 500 tisoč tolarjev. Sanacija podružnične cerkve sv. na v Mojstrani se je začela že lani, taw pa bo do končne sanacije potrebna tt*** pomoč krajanov in občine Kranjs* Gora, kajti ministrstvo za kultur" prednostno financira lerestavriranj gotskih fresk in zlatih oltarjev. Ministrstvo za kulturo pa prednostni) cira le restavriranje gotskih fresk in zl oharjev. ej Pomoč občine Kranjska Gora oo 1 .0 potrebna, kajti škoda bi bilo, da se prvovrsten kulturno zgodovinski spO™ lie bi še letos saniral... ČETRTEK, 18. MAJA J0.15 Otroški program •"•15 I. Zorman: Storžkovo popoldne Gospa špageti, EBU drama to.45 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija ]1.15 Po domače J3-00 Poročila 15.35 Paberek, ponovitev poljske drame J7.00 TV dnevnik JMO Otroški program: Živ žav ]|-00 Regionalni studio Maribor J8.40 Štiri v vrsto, TV igrica •$•10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme JJ-55 Šport ^•OS Komisar Rex, avstrijska ^daljevanka £•00 Tednik «2.00 TV dnevnik £•16 Šport g-20 Žarišče $«•40 Poslovna borza 22.55 Sova •Gcen sanjač, ameriška nanizan-j^ancuso, FBI, ameriška nanizan- TVS 2 Euronevvs 14.35 Kinoteka: ~'klus filmov Franka Capre: Spoz-naJte Johna Doeja, ameriški film £b) 16.45 V vrtincu 17.30 Sova, Ponovitev 18.45 Že veste 19.05 ^ajhne skrivnosti velikih kuhars-mojstrov 19.20 Tok, tok, ^ntaktna oddaja za mladostnike , -05 Grozote koncentracijskih £borišč 20.55 Večerni gost ?'-55 Oči kritike 22.55 Stoletnici Jha naproti: Ciklus filmov Andre-w 'arkovskega - Ivanovo otrošt-vo- ruski film (čb) HTV 1 TV koledar 7.55 Poročila JOD Dobro jutro 10.00 Poročila °-05 Šolsk i program 10.30 periski pisatelji: Edgar Alan (J-30 Sandokan 12.00 Poročila &t5 Emparatriz, nadaljevanka ij-00 Modra strela, ameriški JjVni film 14.45 Šolski program ^•45 Zgodba o klavirju: Zvonko °-30 Hrvaška danes 17.00 Z ajdri sveta 17.30 Santa Barbara, periska nadaljevanka 18.15 i.0|o sreče 18.50 V obnovi Hrv a^ke 19.30 Dnevnik 20.10 ku- i e ni.au unevniK zu. ^'skoteka 21.30 Kulturna kraji 23*0 Moč denarja 22.50 Dnevr.... ~ 10 Slika na sliko 23.40 Sanje bre. rneja HTV 2 rriftm ^ ko!edar 17.35 Doku-Pon a ser'Ja 1825 Vsiljivci, 19 icVI,ev ameriške nadaljevanke 20 in ~lsanka 19-30 TV dnevnik BrAJL,D°kumentarna serija 21.05 dah ynski most- ameriŠka na-iški nka 21 35 Vsiljivci, amer-911 Hanizanka 22.25 Klic v sili. Fl,,:' dokumentarna serija 23.15 U,Q Expo KANAL A lO.On o 10 ^Dot »©dna 10.05 A shop Pon«L. č svetlobe 11.05 Pariš, Ponori, svetlobe 11.05 Pariš, 11 si 'ev ameriške nanizanke 12 in ^»SnoD 1205 sP°t tedna 16os a 1600 sP°t tedna sion J^shop 16.15 Dance ses-18 on m Unpato, ponovitev sh0rj i« a^netoskop 18.45 A !tuK 00 Poročila 19.10 Luč 20.00 d ameriska nadaljevanka 20 3o k rel P°r°to 20.25 Vreme Ujrj h^0ncno poslanstvo, amer-klno jS1! film 22-00 Kino, kino. SPottf* Magnetoskop 0.20 štedna 0.25 A shop 0.40 CMT ^STRIJA ir* RoBi Avkeijska hiša Izubijana do.o^ Šmartinska 15Z tel 1H*> <>2 V) tu 1X5 S"> 70 fax 4J3 786 ki jo KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Novost na slovenskem trgu Traktor Zetor pomaga tudi gozdarjem Vr' so h: na delu v Gozdnem gospodarstvu i Postojna in Gozdnem gospodarstvu Brežice. l'ri< vlaki leta iz gozdov so bili gozdarjem in gozdnim posestnikom do šestdesetih let pravzaprav edini pomočniki voli in konji. Sčasoma so jih začeli zamenjati zgibni in drugi traktorji, zadnja tovrstna novost na Slovenskem pa je tako imenovani "gozdarski traktor" Zetor. Strokovnjaki Gozdnega gospodarstva Postojna so dalj Časa iskali kvaliteten traktor, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za delo pri vlaki lesa v gozdovih. Tako zaradi kakovosti kot dobre založenosti z rezervnimi deli so se odločili za traktor Zetor 63 40. Skupaj z delavci poslovne enote Transport Gozdnega gospodarstva Postojna in LIV Postojna so razvili dodatno opremo in zaščito za "gozdarski traktor" Zetor. Doslej so v Postojni izdelali šest "gozdarskih traktorjev" Zetor: prva dva je kupilo Gozdno gospodarstvo Postojna, štiri pa Gozdno gospodarstvo Brežice. V kratkem pa bo pripravljen že sedmi. "Gozdarski traktor" Zetor ima na prednji strani nameščeno desko (rampo) za poravnavo lesa, na zadnji strani pa je opremljen z dvobobenskim hidravličnim 5-tonskim vitlom, ki ga traktorist radijsko upravlja do razdalje 60 metrov. Zaščiteno je dno traktorja (prenosi in hidravlične cevi), posebna nadgradnja (zaščitni lok) in zaščita stekel pa zagotavljata popolno varnost traktorista. • M. Lipovšek Razdruževanje gozdnih gospodarstev Kranjski in blejski GG že sklenila pogodbo Kranj - Čeprav naj bi se gozdna gospodarstva v pol leta po uveljavitvi zakona o gozdovih razdružila na javno gozdarsko službo, zadrugo (kot naslednico temeljne organizacije gozdnih kooperantov) in na izvajalsko podjetje, razdružitev tudi zdaj, dve letu po sprejemu zakona, še ni končana. Kot je na nedavni novinarski konferenci ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano povedal državni sekretar Franc Ferlin, so doslej sklenili (vlada pa je potrdila) sedem razdružitvenih pogodb, med katerimi sta tudi pogodbi z gozdnima gospodarstvoma Kranj in Bled. Štiri pogodbe bo vlada v kratkem potrdila, na ostale pa na ministrstvu še čakajo. Med razlogi za zakasnitev razdruže-vanja štejejo zemljiškoknjižni nered pri premoženju gozdnih gospodarstev, zamudo pri začetku delovanja zavoda za gozdove in dolgotrajno reševanje pravic presežnim delavcem. Z doslej sklenjenimi sedmimi razdru-žitvenimi pogodbami je v državno last prešlo devet odstotkov premoženja gozdnih gospodarstev, v zadružno last nekaj manj kot sedem odstotkov, razliko pa so dobila izvajalska podjetja, ki se že pripravljajo na lastninjenje po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. • CZ. Čeprav naj bi bila zasebna lastnina v kapitalizmu, kakršnega uvajamo tudi v Sloveniji, "sveta stvar" in kot taka dobro zaščitena, so primeri, ko je zaradi javnega, širšega ali splošnega interesa ravnanje s to lastnino tako ali drugače omejeno Velik del gozdov je v zasebni lasti, a vendar njihovi lastniki z njimi ne morejo ravnati tako, kot, denimo, lahko ravnajo s cepinom, motorno žago, traktorjem in drugo lastnino. Omejitve pri gospodarjenju z gozdovi izhajajo iz spoznanja, da gozd ne daje koristi samo lastniku, ampak je pomemben za vso družbo in še širše. Gozd preprečuje zamočvirjanje, blažilno vpliva na izsuŠe-vanje tal in blaži temperaturne razlike v okolju do sto kilometrov tudi za 20 stopinj Celzija. Odtekanje vode z gozdnih površin je dvanajstkrat počasneje kot na golih tleh (si predstavljate, kakšne bi bile ob neurjih poplave). V hrupnih, industrijskih naseljih so gozdovi "dar božji", saj že dvesto petdeset metrov širok, strnjen gozdni pas zmanjšuje hrup v primerjavi z odprtim prostorom do desetkrat. Gozd ščiti pred erozijo in vetrovi, daje možnosti za sprostitev, je del značilne slovenske krajine... In še bi lahko naštevali razloge, zaradi katerih lastnik z gozdom ne more ravnati tako, kot bi se mu zahotelo. Pa ne le to! V gozdovih, ki so iz različ- nih razlogov posebej pomembni, je država gospodarjenje še dodatno omejila ali ga celo prepovedala. To med drugim velja tudi za gozdne rezervate, ki zavzemajo okoli 10.300 hektarjev ali več kot en odstotek površine slovenskih gozdov. Z denacionalizacijo bo približno polovica teh gozdov prešla v zasebne roke. In zdaj smo pri bistvu problema! V urejenih pravnih državah velja načelo, da do leta 2000 predvideva odškodnine tudi za prepovedi in omejitve gospodarjenja z gozdovi s posebnim namenom. Že letos naj bi za to namenilo 26 milijonov tolarjev, prihodnje leto 30, potlej vsako leto 35 milijonov tolarjev. Naj bi...! Lastniki gozdov upajo, da to tako tudi bo, ne glede na vse "luknje in luknjice" v kmetijskem delu letošnjega (še nesprejetega) državnega proračuna! mora država za omejitve pri gospodarjenju z zasebnim premoženjem zagotoviti nadomestila iz proračuna. Socialistična slovenska država je bila v tem pogledu do svojih državljanov (kmetov) bolj mačehovska, saj omejitev, ki jih je rada predpisovala, ni bila pripravljena "plačati". Kapitalistična država očitno želi biti boljša od svoje predhodnice. Primer za to je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki v operativnem programu razvoja gozdov Pa ne gre le za omejitve, ki veljajo v gozdarstvu! Tudi zakon o Triglavskem narodnem parku, ki na Gorenjskem obsega del bohinjske, blejske, jeseniške in kranjskogorske občine, vsebuje nekatere omejitve, za katere pa tisti, ki so jih primorani spoštovati, ne prejemajo nikakršnih nadomestil, pa čeprav jim omejitve zmanjšujejo zaslužek ali povečujejo izdatke. V zavodu za varstvo Triglavskega narodnega parka sicer že nekaj let razmišljajo o oblikovanju sklada, iz katerega bi za omejitveizplačevali odškodnine, vendar je bila finančna "špaga" vsaj doslej za kaj takega še vedno prekratka. In nenazadnje: v Sloveniji je več kot 70 odstotkov kmetijskih zemljišč na območjih z omejenimi pridelovalnimi možnostmi. Dobršen del teh zemljišč je v hribovskem in gorskem svetu, kjer kmetovanje ni več samo pridelovanje hrane, ampak tudi zagotavljanje poseljenosti prostora, negovanje krajine in še marsikaj drugega. Razvite evropske (alpske) kmetijske države so do gorskih kmetov veliko bolj radodarne, kot je naša. V Švici dobiva kmet na kmetiji, ki je na 900 metrih nadmorske višine, približno za 1000 frankov (nekaj manj kot sto tisoč tolarjev) pomoči na hektar samo zato, da tam živi> obdeluje zemljišča in ob tem tudi prideluje. V primerjavi s tem, kar dobiva naš kmet (pet tolarjev za liter oddanega mleka in 42 tolarjev za kilogram prirejene žive teže ti' vine), je to štirikrat več. Mini' ster za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc sicer izjavlja, da bo tudi Slovenija sčasoma prešla na tak način spodbujanja kmetijstva v gorskem in hribovskem svetu, vendar še ne more napovedati, kdaj bo to. Prej bo namreč treba pripraviti popis in register kmetij, iz katerega bo razvidno tudi to, kdo je do takšnih spodbud sploh upravičen. • C. Zaplotnik Zanimivo odkritje v Potarjah Odkrili jamo za lovljenje zveri V davni preteklosti so domačini jamo uporabljali predvsem za lovljenje medvedov in volkov. Potarjc - Na Ržišču, na zemljišču posestnika Strmčana, je bila nekdaj jama Udornica, ki so jo domačini uporabljali za lovljenje zveri. Ko so pred nedavnim iz nje odstranili vodo in usedlo smrečje, se je pokazala množica kolov, na katere so se ob padcu v jamo poškodovale zveri. Nad vasjo Lom pod Storži-čem se v vasi Potarje razprostirajo visokogorski zaselki in kmetije, med katerimi je najvišja, na 1050 metrih nadmorske višine, Tičeva kmetija. Na kmetiji se ukvarjajo s kmetijstvom, z gozdarstvom in s kmečkim turizmom, del vsakdanjega življenja pa je tudi soočenje z divjadjo, še zlasti s srnjaki in jeleni. Ker skladiščne prost na Kolodvorski c.1 v Kranju, ob železniški postaji. Skladiščni prostori so visoki 3,5 m in pozimi ogrevani. Primerni so za hrambo blaga, za trgovinske lokale, mirno obrt ali proizvodnjo, storitveno dejavnost. Pokličite nas po telefonu, da vam bomo lahko postregli s podrobnejšimi informacijami. Telefon: (064) 266-500. štrlela dva, trije koli. V torek 2. maja, se je gospodar JoZe odločil, da stoletja staro n3' pravo pokaže tudi drugih; Zraven je bil kajpak tud' lovec Franc Ekar, sicer čla". lovske družine Jezerska, odkrivanje jame Udorfl^ opisuje takole: "Ob prihod je bila jama premera ene^ metra polna vode. Ko srn odstranili vodo in used' smrečje, se je prikazala množica deset centimetr0 debelih kolov. Našteli &° jih 28, še posebej dobf" ohranjeni so tam, kjer je W zmeraj voda." , Jama je bila menda nekd J precej večja in globlja. Ce r vanjo morebiti zašel člov**j je bila "za vsak primer" v Dr enostavna lestev, po kateri J lahko prišel iz nje. Ugibanj1 domnev je še več, med dr* gim tudi ta, da so j3^ uporabljali za lovljenje zye že v kameni dobi in da je h' na tem območju še več ta* j jam. Na nekatera vprašanj? lahko odgovorili arheolog1 se na kmetiji že od nekdaj zanimivost in je tudi prepre- drugi strokovnjaki, gospo i radi zadržujejo tudi lovci, čil, da bi gozdarji jamo pri Tičeve kmetije pa že razrn gospodarju Jožetu Megliču, urejanju vlake zasuli. V jami ja o tem, da bi jamo vklju^ tesarju po poklicu, sicer pa je bila vedno voda, iz nje sta dodatno turistično ponudb tudi predsedniku tržiške kmetijske zadruge, ni preostalo drugega, da je tudi sam postal član zelene bratovščine, član tržiške lovske družine in pravi alpski lovec z opravljenim lovsko-čuvajskim izpitom. Njegovi predniki niso bili nikdar uradni lovci, pri hiši pa je bila, kar se spomni gospodar Jože, vedno tudi "prednjača", ki so jo uporabljali predvsem za varovanje pred zvermi. In zveri je bilo na tem območju nekdaj kar precej! Zadnjega volka so uplenili pred stotimi leti. Domačini so nekdaj lovljenje zveri uporabljali posebne jame, med njimi tudi jamo na Ržišču, ki se je v srečnih okoliščinah ohranila do danes. Tičev Joža je po zaslugi starega očeta vedel za Jama Udornica za lovljenje zveri v Potarjih v tržiški občini Foto: F. Ekar 0 Z raketami nad točo Obramba je pripravljena Ljubljana - Na novinarski konferenci ministrstva kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so napovedali, da <3 obramba pred točo, ki zajema tudi del Gorenjske, za^s! predvidoma delovati Že v sredini tega meseca. ^ načrtovani obseg obrambe do konca septembra hod potrebovali okoli štiri tisoč protitočnih raket, od tega J 2.184 še imajo na zalogi od lani, 2.000 pa jih bodo uv<#jj V predlogu letošnjega državnega proračuna je za obrarfl pred točo predvidenih 154 milijonov tolarjev. • C.Z. SCOTT "to je to - dob'r kolo" Največja izbira koles na Gorenjskem: - kolesa: gorska, treking, dirkalna • znamke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN itd. - popravilo koles, rezervni deli in oprema - posebna ponudba dirkalnih koles - rollerji VALY- ŽAGAR, Betonova 16 a, Kranj, Kokrica, tel. 064/215-750 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal In šola letenja Savska cesta 14,64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025 S Y S T E M S d 0.0. Alpinistični smučar Drejc Karničar o Anapurni ZADNJI OSEMTISOCAK ZA SLOVENIJO Šteje si v izjemno čast, da sta se z bratom Davom po vzponu na 14. osemtisočak in smučanju z vrha gore vpisala v zgodovino himalaizma. Brnik, 13. maja - "Predvsem sem hvaležen, da se dosežka ^selijo moji Jezerjani, kar je videti po tako številnem sprejemu, ludi s tem bi rad vsaj malo prispeval k spoznanju, da si Jezerjani zaslužimo svoj prostor - recimo občino - pod slovenskim soncem," je v zahvalo za sprejem domačinov povedal Drejc Karničar ob prihodu v domovino. Med tiskovno konferenco na letališču je opisal tudi potek vzpona na 8091 metrov visoki vrh ^•apurne in smučanja v severni steni gore. Vožnjo z vrha je posnel Mehičan Carlos Carsolio. "Z Davom sva se 25. 4. 1995 jati za smučanje," je opisal lretjič povzpela na goro in v vzpon na Anapurno Drejc Karanem dnevu prišla do tabora 2. nicar, ki je bil po Šiši Pangmi Naslednji dan sva nadaljevala drugič v Himalaji, brat Davo pa do snežne luknje, v kateri so bili se je prej udeležil odprav na Ipmaž, Janko in Carlos (Kam- Nanga Parbat in K 2. ničan Humar, Oprešnik iz Zreč ter Mehičan Carsolio - op. p.). Potem sva še naprej napela vrvi oo tabora 3, ki sva ga postavila !*uPaj s Carlosom na višini "600 metrov. Ves čas vzpona sva sama nosila smuči, saj jih nisva hotela zaupati šerpam Smučanje skoraj do baze ustavila za hip. Med taboroma 3 in 2 so bile tudi napete fiksne vrvi, ki sva jih morala uporabiti na dveh navpičnih ledenih od- "Carlos je na vrh prinesel kamero, s katero je posnel najino smučanje z vrha in vstop v kuloar. Stipe je bil v taboru 1, Zaradi slabega vremena smo kjer je imel vso severno steno slavkih po 10 metrov. Tam sem se vsi štirje zadržali en dan v pred sabo; posnel je skoraj vse jmd poF spustu z osmico po_ trojki, 28. aprila pa je Tomaž smučanje od daleč. Vse doga- dobne težaye kot franc(£ki sestopil proti bazi, midva s janje je krasno dokumentirano, alpinist Yves Morin, ki je umrl <~arlosom pa sva vzpon nadal- tako ,da Do, moC..kaJ poKazati pri poskusu smučanja. Pri spus- jevala do višine približno 7400 tako d°ma kot tuJim-. • \ tu sem namreč obvisel na pre- Oietrov, kjer smo okrog dveh J™ *va zaCe.la kot v kratki vrvi; rešil sem se tako, da Popoldne začeli postavljati ta- "asi.n g°ran, potiei pa sva sem previdno snel eno smučko, kmalu ugotovila, da je potreb- °or 4. Ves čas smo se dobro Počutili, z zdravjem ni bilo Ježav, le čez dan me je med hojo malo zeblo v noge. Ves je bil lep, brez megle in ^neženja, kar je prava redkost. Med 19. in 22. uro smo si Nekoliko odpočili, potem pa srno se začeli pripravljati za končni vzpon. Iz tabora smo PdŠli malo pred polnočjo in kljub temni noči, mrazu in hoji v celem snegu počasi napredo-vali. - no manj zavojev Skozi kuloar, kjer je bil trd led, sva varno odpeljala do štirice; smučanje je bilo tekoče, saj so bile razmere za tako višino odlične. V primerjavi s poskusom smučanja s Šiše Pangme, kjer ni bilo moč peljati nekaj metrov skupaj, so bile razmere kljub nevarnim delom veliko boljše. Po kratkem počitku v taboru 4 sva se odločila za nadaljevanje, kjer sva naletela na zelo strm pre z robnikom prerezal vrv in se spustil v mehak sneg," je predstavil najbolj dramatični del smučanja 25-letni absolvent Fakultete za šport, član AO Jezersko od 1985. leta. Nadaljevanje smučanja se je izteklo brez težav, saj sta brata Karničar srečno izpeljala tudi izhod iz stene proti taboru 2. Pod njim sta jih pričakala Viki Grošelj in Stipe Božič, na taboru 1 pa še vodja odprave Ob dnevu smo dosegli ^ni kuloar, pod katerim je bil ^adnjih nekaj 100 metrov sneg 50-metrsko vrv, vendar je m £e'o trd in ponekod leden. To je bilo potrebno uporabljati pri hod v ogromno kotanjo. Tam T^f/karja in zdravnik Dam smo pri vzponu napelizadnjo J2"1 Meško- Vsi so blh navduše "l'o opozorilo za previdnost ob ,n»ueanju. Vrh smo dosegli nekaj po 8. uri 29. aprila. Tam snio opravili obvezno slikanje, nato pa sva se začela pripravl- smučanju navzdol. Posebej za naju izdelane Elanove smuči so se odlično izkazale tudi v strmih predelih. Brez skrbi sva odpeljala do tabora 3, kjer sva se ni nad smučarskim podvigom, ki sta ga brata končala nekaj nad bazo, na približno 4600 metrih. Zvečer sta peš dosegla bazni tabor, kjer je Drejc šele po prespani noči ugotovil omrzle noge. Drejc bo še plezal in smučal "Zaradi ozeblin bo potrebno vsaj mesec dni ali nekaj več zdravljenja, ki ga bo Drejc moral preživeti brez športa. Kaj bo storil potem, je njegova odločitev," je presodil dr. Damijan Meško, ki je spremljal Jezerjana na poti v domovino. Drejc je s povitima nogama in s palico iz Katmanduja odšepal najprej domov, po kratkem obisku Jezerskega pa ga čaka bolnica. "Štejem si v izjemno čast, da sva se z Davom vzpela na zadnji od 14 osemtisočakov; za Slovenijo je bil to res zadnji, za Jezersko pa prvi! Tudi smučanje z Anapurne, ki je posebno zahteven osemtisočak, ni moč primerjati s poprejšnjimi spusti v stenah. Z njim sva se gotovo zapisala v zgodovino himalaizma. Vseeno pa velik delež za to pripada vsem, ki so si vrsto let prizadevali za razvoj alpinističnega smučanja. Med temi začetniki je bil tudi najin starejši brat Luka, ki nama je dal navdih za smučanje z visokih hribov. Predvsem pa gre zahvala očetu, ki nas je vse naučil smučati!" je povedal ob koncu najmlajši izmed bratov Karničar. Drejc je med drugim potrdil, da je vrh Anapurne 6. maja dosegel tudi Tomaž Humar iz Kamnika, Viki Grošelj pa se je zaradi slabega počutja Splitčana Božiča sam podal iz tabora 4 proti vrhu, vendar je po dveh urah odnehal. Trije slovenski alpinisti in Mehičan Carsolio so se na vrh povzpeli po smeri prvopristopnikov, le med taboroma 2 in 3 so zavili levo od francoske smeri. Glavnina odprave se bo vrnila v domovino 23. maja, takrat napovedujejo Jezerjani pravo hribovsko veselico. • S. Saje, foto: G. Šinik Mladinska košarkarska ekipa Triglava si je prvič v zgodovini kluba priborila naslov prvakov V KRANJU SE ŠE KAR NAPREJ ROJEVAJO "ZVEZDE" *rek tisoč ljubiteljev košarke je v dvorani na Planini tri dni spremljalo vrhunsko igro Najboljših slovenskih mladinskih ekip in na koncu slavilo zmago domačih zvezd. J5r»nj, 14. maja - Da je košarka v Kranju še vedno med aipriljiibljencjsimi ekipnimi športi, je konec tedna dokazala r^ožica gledalcev, ki so vse tri dni finalnega mladinskega Utnirja takorekoč do zadnjega kotička napolnili športno yorano na Planini. K temu je veliko prispevala tudi poteza OjnaČega kluba, kjer so se odločili, da vstopnine za tekme ne bo. ako so igralci na vseh srečanjih imeli veliko podporo iz tribun, *jboIj doneča pa je bila na zadnjem, odločilnem srečanju za £?'°v prvaka, ki je bilo v nedeljo pozno zvečer, ko sta se srečali k,pi Triglava in Jezice. Na prvj tekmovalni dan je »ade košarkarje Jezice, Litos-vroJa, Smelt Olimpije in Trigla- y. Pozdravil župan Kranja 'tomir Gros, ki je slovenskim pPorn zaželel prijetno počutje v tet m mestu m dobre ^Krnovalne rezultate. Fantje, let*' 0(* PetnaJst do devetnajst p • So v dvorani na Planini res 'kazali vrhunsko košarko, z 'Pa Triglava pa je na koncu d?luženo slavila. koš ^a prvi tekmi so se srečali p0 f/karji Jezice in Litostroja, v„vkvalitenem srečnju pa jez z Sin ZDranosti v zadnjih minutah 9(Vo§a' Litostroj z rezultatom bjp (44:48). Pravi derbi pa je in oato med ekipama Triglava nastn?1 0]imP'ie- ki Pa ie .popila brez ^sark Marka Milica. arji Triglava so navduši-ize^6^ l'so^ nav'jačev in po °ečeni tekmi na koncu slavili z rezultatom 75:61 (39:33). V prvem sobotnem srečanju je Jezica z rezultatom 95: 79 (47:50) premagala Smelt Olim-pijo, domači košarkarji pa so z odločilnim metom Grega Haf-narja v zadnjih sekundah premagali Litostroj z rezultatom 72:71 (40:39). Nedeljski tekmi sta nato odločali o končni razvrstitvi. Lanski mladinski prvak, ekipa Smelt Olimpije je z zmago nad Litostrojem z rezultatom 86:69 (46:39) osvojila tretje mesto, Litostroj pa se je v končni razvrstitvi finalnega turnirja moral zadovoljiti z zadnjim, četrtim mestom. Za naslov prvaka pa sta se v zadnjem srečnju potegovali ekipi Jezice in Triglava. Ljubljančani so vodili ves prvi polčas in ga odločili v svojo korist z rezultatom 44:47. Toda Triglavani niso Kapetan ekipe Gregor Pompe je visoko dvignil pokal prvakov. popustili, v nadaljevanju sre- Hafnarja, pa gre pohvaliti zlas- čanja so iz sebe iztisnili vse moči ter že v prvi minuti nadaljevanja tekme povedli z rezultatom 49:47. Vodstva nato niso več izpustili iz rok, po trojki Grega Hafnarja dobri dve minuti pred koncem srečanja pa se je na igrišču in na tribunah začelo slavje. Končni rezultat srečanja je bil 92:80. V ekipi Triglava na parketu ni bilo slabega igralca, poleg Grega ti kapetana ekipe Gregorja Pompeta, odličnegaDragišo Drobnjaka, ki je kot za stavo "snemal" žoge pod košem, pa natančnega Uroša Troppana, in komaj petnajstletnega Sinišo Drobnjaka. Ekipo je taktično odlično vodil trener Tomo Kegljevič. ki mu je na trenerski klopi pomagal Martin Gorenc. • V.Stanovnik, slika: L. Jeras Valter Bonča slavil zmago na kolesarski dirki Po Sloveniji - Konec tedna se je z zadnjima etapama od Nove Gorice prek Vršiča v Kranj in od Otočca do Ljubljan končala letošnja tretja kolesarska dirka po Sloveniji. Po skoraj 1000 kilometrih si je zamago priboril edini slovenski kolesarski profesionalec Valter Bonča. Z dobrimi vožnjami so se izkazali tudi nekateri drugi slovenski kolesarji, zlasti Robert Pineterič, ki je dobil tri etape in zmagal na Vršiču ter Boris Premužič, ki je skupno zasedel drugo mesto. Kolesarji Save na dirki niso imeli sreče, saj je Martin Hvastja odstopil po padcu pri spustu z Vršiča, na cilj v Ljubljano pa sta primerjala le Ziherl in Bertoncelj, ki se po bolezni že vrača v pravo formo. Na cilju predzadnje etape v Kranju je kolesarje pozdravil župan Vitomir Gros, čestital pa jim je tudi predsedik organizacijskega odbora Ivo Bizjak (na sliki z Valterjem Bončo). • V.Stanovnik, slika: G.Šinik Gregor Hafnar, najboljši košarkar prvenstva KONEC PREPIROV S TRENERJI Kranj, 14. maja - Košarkarski klub Triglav je bil vedno znan po tem, daje vzgajal dobre mlade igralce. Po lanskem odhodu Marka Milica k Smelt Olimpiji pa so se mnogi ljubitelji košarke zaskrbljeno spraševali, kaj bo z močno pomlajenim moštvom... celo, ali bo članski ekipi uspelo ostati v prvi ligi. Triglavani so zlasti prvi del prvenstva odigrali odlično, veliko tudi po zaslugi mladih igralcev, ki pa so vse svoje znanje pokazali na finalu državnega prvenstva za mladince. Večina so Sali odlično, pod košema pa je blestel komaj osemnajstletni ega Hafnar. Finalni turnir mladinskega državnega prvenstva v Kranju je bil vse tri dni zanimiv, saj so bili obračuni tesni. Kaj je po tvojem mnejenju na koncu odločilo v korist Triglava? "Ja, turnirje bil res zelo zanimiv, saj so bile ekipe zelo enakovredne. Vendar pa mislim, da je na koncu odločila dobra igra v obrambi. Zmagala je ekipa z dobro obrambo in seveda tista ekipa, ki je najbolj "držala skupaj". Naša ekipa je pač imela "največ srca", največjo željo po zmagi. Poleg tega smo seveda imeli tudi nekaj sreče, predvsem srečo v napadu." Triglav je danes osvojil prvi naslov mladinskega državnega prvaka. To je gotovo za vas mlade igralce velika spodbuda? "Naslov državnih prvakov mi ogromno pomeni, zelo pa sem vesel tudi tega, da sem bil izbran za najboljšega igralca turnirja. Konkurenca je bila zelo huda, saj je nastopalo kar veliko dobrih košarkarjev..." Kdaj pa se je začela tvoja pot med košarkarje, saj si pri osemnajstih tudi že v članskem moštvu Triglava? "Bilo je v petem razredu osnovne šole, ko me je dobil v roke trener Ivo Brajdič. Kasneje me je treniral Martin Gorenc, pa Lojze Milosavljevič in nato Tomo Kegljevič. V člansko ekipo Triglava pa sem se "prebil" pač tako, da sem vsak dan garal na treningih... drugače pač ne gre." Mnogi te štejejo za enega največjih upov slovenske košarke in te primerjajo z Markom Mihcem. "Z Markom sva igrala skupaj celo življenje, zato mislim,da naju tudi mnogi radi primerjajo. Vendar pa mislim, da bo za velike uspehe treba veliko trenirati in potem bodo rezultati prišli. " Triglav vsako leto vzgoji nekaj dobrih mladih košarkarjev, vendar se jih nato večina odloči za druge klube. "Glede na položaj, kot ga ima slovenska košarka, vsi najboljši prej ali slej igrajo pri Smelt Olimpiji - če ne zaradi drugega, zaradi denarja. Triglav je imel vedno dober podmladek, ker ni bilo denarja, pa so najboljši vedno odhajali v Ljubljano. Mislim, da to ni prav, vendar tako je pač in pri tem igralci nič ne moremo pomagati." Želja večine najboljših mladih košarkarjev je zaigrati v NBA ligi. Je tudi tvoja? "Normalno, da je. Vendar je treba veliko trenirati, se odrekati, "garati"... potem so uspehi. No, treba je imeti za seboj tudi dobro ekipo in dobrega trenerja. Trenerja je treba poslušati in se z njim čimmanj prepirati. Sam sem imel včasih s tem težave, vendar mislim, da je sedaj konec s tem." Na turnirju ste igralci, pa tudi trener Tomo Kegljevič, nastopili dobro postrizeni... nekateri povsem pobriti. "Naši vzorniki so NBA igralci in gotovo je bil to prvi vzrok. Vendar pa je res tudi to, da laže igraš s kratkimi lasmi, si bolj aerodinamičen. Vsi smo se postrigli pri Frizerstvu Pire in njim se moram še posebno zahvaliti, da smo na turnirju nastopili tudi enotno postnženi." • V.Stanovnik, slika: L.Jeras OMET HC Prva državna nogometna liga PODVIG ŽIVIL V LJUBLJANI SCT OLIMPU A : ŽIVILA Naklo 0 : 2 (0 : 0), strelca golov za Olimpijo Grašič v 49. in Hristov v 85. minuti, gledalcev 300, glavni sodnik Borošak. Zgodilo se je tisto, kar ni nihče pričakoval. Naklanci so sredi Ljubljane premagali vodilno moštvo prve državne nogometne lige SCT Olimpijo. Olimpija je resda igrala brez Vrabca in Englara, vendar so bila hudo oslabljena tudi Živila, manjkali so Demirovič, Murnik in Gruden. Trener Olimpije Brane Oblak je poskušal vse, da bi stri odprl svojega bivšega moštva, vendar ni uspel. Skupaj s svojimi igralci je moral sklonjenih glav in ob žvižgih redkih gledalcev z igrišča. Olimpija je bila v premoči, vendar je zapravljala priložnosti kot na tekočem traku. Največ zaslug za polom Olimpije pa ima vratar Živil Dino Lalič, tudi vratar mlade državne reprezentance, ki je branil odlično, uspešna pa je bila taktika Živil z nenadnimi protinapadi. Živila so igrala taktično dobro. Zato zmaga ni nezaslužena. Prvi zadetek Naklancev je bil šok za Ljubljančane. Jerina je preigral več obrambnih igrakev Olimpije, streljal, vendar je njegov strel Olimpijin vratar Simeunovic odbil, žogo je dobil Gregor Grašič in jo poslal v mrežo. Olimpija je potem neuspešno napadala. Edmund Dosti je sicer dosegel zadetek, vendar ga je sodnik zaradi nedovoljenega položaja strelca razveljavil. Dokončno pa je bila Olimpija zlomljena v 85. minuti, ko je Hristov ušel obrambi Olimpije, preigral še vratarja Simeunoviča ter brez težav zadel prazen gol. Ljubljanski točki sta za Živila v boju za uvrstitev v kvalifikacije za obstanek v prvi ligi zlata vredni. Imajo točko več kot neposredni tekmec za izpad Gaj Kočevje, s katerem pa igrajo Naklanci v nedeljo doma v Kranju. Zmaga bi jih dva kola pred koncem že dokaj zanesljivo pripeljala v kvalifikacije. Samo v nedeljo ne smejo zatajiti. Za Živila Naklo so igrali Lalič, Jerina, Tušar, B. Pavlic, Verbič, T. Pavlic, Hristov, Grašič, Mitev, Jožef, Maru-šič in Zupančič. • J.Košnjek Dino Lalič, vratar Živil in mlade državne reprezentance, je v nedeljo z odličnimi obrambami spravljal v obup napadalce Olimpije. - Foto G. Šinik Druga državna nogometna liga DOMŽALČANI PREMAGALI MENGŠANE V drugi nogometni ligi je bil v Mengšu derbi med domačim FilcMengšom in Napredkom iz Domžal. Pred več kot 1000 gledelcev so zmagali gostje iz Domžal z 1 : 0, zmagovoti gol pa je zabil Samardžič v 78. minuti. Napredek iz Domžal je sedaj sedmi na lestvici, Filc Mengeš pa deveti. Gorenjska nogometna liga ŽELEZNIKI ZMAGALI V TRBOJAH V 18. krogu gorenjske nogometne lige je bilo nekaj odločilnih tekem za obstanek v članski A ligi. Največ so pridobili Železniki z zmago v Trbojah. Sicer pa so favoriti po pričakovanju zmagali. Pretekli teden so bile odigrane tudi tekme osmine finala pokala, favoriti so zmagah, najbolj napeto pa je bilo na Zarici, kjer so domačini zmagali šele po streljanju kazenskih strelov. V 18. kolu so bili doseženi naslednji izidi: Bitnje : Lesce Bled Stiks 2:1, Zarica : Polet 1 : 0, Trboje : Železniki 1 : 2, Alpina : Britof 1 : 2, Jelovica LTH : Visoko 0 : 3 in Šenčur : Sava 1:1. Vrstni red: Visoko 33, Bitnje 27, Lesce Bled Stiks 22, Jelovica LTH 19, Zarica 18, Sava 17, Britof 16, Železniki 15, Šenčur 13, Polet 13, Alpina 11 in Trboje 10. V pokalnih tekmah pa so bili doseženbi naslednji izidi: Sava : Železniki 10 : 2, Hrastje : Triglav Creina 2 : 7, Visoko : Trboje 6 : 2 in zarica : Britof 7:6(1:1). Polfinalne tekme bodo danes ob 1730. • J.K. TURNIR V ŽELEZNIKIH Železniki, 15. maja -Plavalni bazen Železniki bo to nedeljo, 21. maja, organiziral šesti tradicionalni turnir v malem nogometu, ki bo potekal na igrišču v dašnici. Prijave do četrtka sprejema Dominik Benedičič po telefonu 66- 021 int. 25 do 14. ure ali popoldan po telefonu 66-663. Žrebanje bo 18.5.ob 20.30 uri v gostilni pn Zalogarju. • V.S. im OTtlilTIKfl G0L0B0VA IZPOLNILA NORMO Kranj - Mlada kran. mitingu v Celju vrgl: za več kot šest me normo (45 metrov) julija v Angliji. Atletinje in atleti nastopili na treh tel «ka atletinja Mojca Golob je na petkovem 600-gramsko kopje 45,84 metra, s čimer je rov izboljšala osebni rekord in izpolnila za nastop na olimpijskih dnevih mladih UREJA: Vilm« Stanovnik kranjskega Triglava so minuli konec tedna movanjih. Na mitingu v Celju se je poleg Golobove izkazala Je mlajša mladinka Tina Čarman, ki je v daljino skočila 5,45 metra ali le deset centimetrov slabše od osebnega rekorda. Na sobotnem mednarodnem atletskem tekmovanju v Novi Gorici je Brigita Langerholc v zelo slabem vremenu (dež, veter) v teku na 400 metrov za tri stotinke sekunde izboljšala osebni rekord (54,90) in se s tem še bolj približala normi (54,74) za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu na Madžarskem. Na nedeljskem mitingu v Gorici je Brigita tekla na 200 metrov in bila s časom 25,13 sekunde tretja. Andrej Babic in Robert Krajne sta v članski konkurenci metalcev kopja osvojila tretje in četrto mesto, pionirka Jana Zupančič pa je bila v troskoku peta (11,66). Marcela Umnik zaradi lažje poškodbe noge ne tekmuje. • CZ. Danes se v Kranju začenja kvalifikacijski turnir za uvrstitev na mladinsko EP v vaterpolu V ESSLINGER LE PRVE TRI EKIPE Mlada ekipa vaterpolistov Slovenije si bo v tem tednu v domačem bazenu skušala priboriti mesto med moštvi, ki bodo tekmovala na letošnjem evropskem prvenstvu v Nemčiji - Med reprezentanti večina Kranjčanov. Kranj, 16. maja - Z današnjo slavnostno otvoritvijo v pokritem olimpijskem bazenu ob 16. uri se bo začel kvalifikacijski turnir za letošnje evropsko mladinsko prvenstvo v vaterpolu, ki bo od 5. do 13.avgusta v Esslingerju v Nemčiji. Poleg ekip, ki so se na prvenstvo uvrstile neposredno in poleg ekip, ki se borijo za nastop na podobnem turnirju v Franciji, si bodo nastop na evropskem prvenstvu v Kranju skušale zagotoviti reprezentance Belor-usije, Češke, Moldavije, Litve, Izraela in Slovenije. Najboljše tri med temi šestimi bodo potovale v Nemčijo. Kljub temu, da je organizacija kvalifikacijskega turnirja za mladince do 17 let lepo priznanje našemu vaterpolu, ki je z razcepom Jugoslavije prav gotovo precej izgubil v kvaliteti, pa je želja organizatorjem predvsem, da si naša mlada ekipa v boju šestih reprezentanc pridobi pravico nastopiti na evrops- kem prvenstvu. To bo po mnenju vaterpolskih strokovnjakov lahko tudi odločilno vplivalo na razvoj slovenskega vaterpola, ki z novim bazenom v Kranju dobiva nov zamah. O tem, kakše so možnosti znaše ekipe za nastop v evropski eliti pa smo povprašali trenerja naše reprezentance Rada Cermelja. Iz katerih klubov v Sloveniji prihajajo mladi vaterpolisti? "Reprezentančna ekipa je večinoma iz Kranja. Le dva igralca, Matis Kolec in Marko Kremžar prihajata iz Kopra, oziroma Maribora. Z njimi delamo že iz časov takoimeno-vene "vaterpolo šole" naprej, ko so bili stari devet, deset let. Fantje so večina letnik 1978 in 1979, kar pa pomeni, da ie reprezentanca mlada in da bi drugo leto večina še lahko nastopila na prvenstvu do 17 let. Fantje so zelo delavni, pridni, zelo prizadevno trenirajo, med njimi je večina tudi zelo Razpored tekem Danes, 16. maja, bo prva tekma ob 17.30 uri, na njej pa se bosta pomerili ekipi Belorusije in Češke. Ob 19. uri bo srečanje med Moldavijo in Litvo, ob 20.30 pa še med Slovenijo in Izraelom. Jutri, 17 .maja, se bosta ob 17.30 uri pomerili reprezentanci Izraela in Češke, ob 19. uri bo srečanje med Litvo in Belorusijo, ob 20.30 uri pa med Slovenijo in Moldavijo. V četrtek ob 17.30 uri bo najprej tekma med Češko in Litvo, ob 19.uri bo srečanje med Moldavijo in Izraelom, ob 20.30 uri pa med Belorusijo in Slovenijo. V petek si bodo mladi reprezentance ogledali Gorenjsko, v soboto pa bo se bo kvalifikacijsko prvenstvo ponovno začelo ob 17.30 uri s tekmo med Izraelom in Litvo. Ob 19. uri bo srečanje med Moldavijo in Belorusijo, ob 20.30 uri pa še med Slovenijo in Češko. Tudi zadnji tekmovalni dan se bo začel ob 17.30 uri s tekmo med Češko in Moldavijo, ob 19. uri se bosta pomerili ekipi Belorusije in Izraela, ob 20.30 uri pa bo vrhunec nedeljskega programa, ko se bosta na zadnjem srečanju borili ekipi Litve in Slovenije. Vstopnice za ogled tekem so za odrasle po 400 SIT, za mladino do 15 let 100 SIT, lahko pa kupite tudi turnirsko vstopnico, ki je za mladino 500 SIT, za odrasle pa 1.500 SIT. Glavni sponzorji tekmovanja so: Mobitel d.d., Intercar Ljubljana, Tekstil Angora, Fructal in Nama. Za reprezentanco Slovenije bodo nastopili: vratarja Uroš Čimžar in Jure Kern, ter igralci Klemen Štromajer, Erik Bukovac, Teo Galič, Gašper Stražnik, Branko Klančar, Matej Natsran, Matej Ramovš, Igor Ivanovič, Matis Kolenc, Marko Kremžar, Boštjan Košir, Klemen Podvršček, Martin Šifrer in Boban AntonijeviČ. Trener reprezentance je Rado Čermelj. visokih in talentiranih igralcev. Ali poznate konkurenčne To pa pomeni, da so prav oni reprezentance? obet za razvoj slovenskega "Poznamo le ekipo Izraela, ki vaterpola." smo jo lani premagali na turn- Kako ste se pripravljali na irju v Rovinju, sicer pa ostalih letošnje tekmovanje, na kvalifi- reprezentanc ne poznamo kaj kacijski turnir tukaj v Kranju? dosti. To so pač mlade ekipe iz "Večino pripravljalnih tekem tudi nekaterih novih držav, tako letos smo odigrali z reškim da težko presojamo, kako Primorjem. Nismo imeli sicer močne so." predvidenih priprav med prvo- Možnosti za nastop na eV' majskimi prazniki na Reki, ropskem prvenstvu prav ^oto^o vendar pa smo dobro trenirali so, kaj pa vam bo pomenil v bazenu v Kranju. Konec uspeh na kvalifikacijah? tedna smo bili tri dni na Reki "Uvrstitev na evropsko in lahko rečem, da se forma prvenstvo bi bil prav gotovo pred tekmo, ki jo bomo v prvem velik zagon za naprej. Madi kolu odigrali z reprezentanco fantje bi dobili nov motiv za Izraela, dviga. Računamo, da bi treniranje, s tem pa bi se lahko v prvih dveh kolih, ko igramo razvili v vrhunske vaterpoliste, nato še jutri z Moldavijo, dose- Z novim bazenom v Kranju gli vsaj štiri točke, to pa pome- smo prvič, kar treniramo vater-ni, da bi do najtežjega polo, dobili normalne pogoje za nasprotnika, ko bomo v nedel- delo. To se že pozna pn mno-jo igrali z reprezentanco žičnosti v vaterpolo šoli, & Litve.že imeli zagotovljeno bodo reprezentanci rezulta*'' mesto med tremi najboljšimi pa bo to še korak naprej." ekipami." VŠtanovnik >(SUN|F£h, da bo zmaga vendarle ostala v Kranju. Toda odličen rboveljčan Bogdan Hribar je podrl 915 kegljev in ponovno okazaL. da se na kranjskih stezah počuti kot doma. Domača Pa Vane in Marko Oman, sta v preveliki želji za vidnim j.jPehom nekoliko zaostala za pričakovanji, vendarle pa J'nov cas za uveljavitev šele prihaja, kar velja tudi za ranka Bratina in Uroša Stoklasa. turnir je bil po mnenju tekmovalcev in gledalcev vzorno 1 8a"iziran. Vsi tekmovalci so za svoj uspeh prejeli denarne j praktične nagrade. Pokrovitelj tekmovanja je bilo podjetje d.o.o. Končni vrstni red: 1. Bogdan Hribar (Dadas Rudar) 915, 2. |rravko Štrukelj 907, 3. Boris Urbane (oba Triglav Iskra J^eco) 896, 4. Branko Bratina (Tekstina) 869, 5. Vane Oman ^»glav Iskra Emeco) 862, 6. Uroš Stoklas (Dadas Rudar) smučanje rekordna udeležba na koflerjevem memorialu Vrata, maja - Člani Postaje GRS Mojstrana so prejšnji teden pod severno triglavsko steno v Vratih organizirali 23. smučarsko tekmovanje za Koflerjev memorial. Nastopilo je rekordno število gorskih reševalcev in sicer 138 in 25-tih postaj GRS Slovenije, Italije in Avstrije. Posebnost tega tekmovanja gorskih reševalcev je ta, da zmaga ekipa, ki se najbolj približa povprečnemu času vseh sodelujočih. Letos je zmagala ekipa Postaje GRS Kamnik v postavi Humar, Grilc in Voljkar. 2. je bila ekipa Postaje GRS Tržič (Krah, Rožič in Kavčič), 3. pa ekipa Postaje GRS Radovljica (Smolej, Zupane in Remc). J. Rabič MEMORIAL JOŽETA ROZMANA Tržič - Člani športnega drušva Lom pod Storžičem so v spomin na svojega člana in našega odličnega, tragično preminulega alpinista Jožeta Rozmana pripravili tradicionalno tekmovanje v veleslalomu - Memorial Jožeta Rozmana. To je tekmovanje alpinistov in planincev ter ostalih prijateljev smučanja, ki ga vsako pomlad pripravijo na smučišču na planini Javornik. Letos je bila udeležba izredno množična, saj je nastopilo skoraj 80 smučarjev in smučark v vseh starostnih kategorijah. Najboljši so bili: deklke do 10 let - Klara Karničar (Jezersko), dečki do 10 let -Sergej Primožič (Lom), deklice do 15 let - Kristina Karničar (Jezersko), dečki do 15 let - Jernej Karničar (Jezersko), planinke nad 35 let - Metka Sova (Tržič), planinke do 35 let - Ksenja Kaštrun (Lom), alpinistke - Barbara Svab (AO Jezersko), alpinisti nad 35 let - Luka Karničar (AO Jezersko), alpinisti do 35 let -Janko Meglic (AO Tržič), planinci nad 50 let - Ludvik Soklič (Slap), planinci od 40 -50 let - Anton Primožič (Lom), planinci od 30 - 40 let Milan Rozman (Lom), planinci do 30 let David Primožič (Lom). Janez Kikel r9> 7. Marko Oman (Triglav Iskra Fmeco) 857, 8 1 trnerl (Sava Log Steinel) 855 podrtih kegljev. Tone ;P®RTWO PLEZANJE NADALJEVANJE DP ZA SREDNJE IN MLAJŠE KATEGORIJE Pretekli konec tedna se je nadaljevalo državno prvenstvo v športnem plezanju za srednje in mlajše kategorije. To je bila letošnja druga tekma v obeh kategorijah. Tekmovalci gorenjskih klubov so bili zopet zelo uspešni. V soboto, 13. maja so se v Novih Jaršah, na tamkajšnji umenti steni pomerili tekmovalci in tekmovalke v srednjih kategorijah. Nastopilo je osemnajst deklet in sedemintrideset fantov. Pri dekletih tokrat ni bilo večjih presenečenj. Med starejšimi deklicami je zmagala Katarina Stremfelj (PK Škofja Loka), pri kadetinjah pa Maja Šuštar (AO Kamnik). Med starejšimi dečki so prva tri mesta pobrali tekmovalci, ki nastopajo sicer pri mlajših dečkih, pa so si z dobrimi lanskimi rfastopi pridobili pravico nastopanja v starejši kategoriji. Zmaga je že drugič letos pripadla Alešu Česnu (PK Škofja Loka). Med kadeti pa je drugič zapored zmagal Aleš Strojan, prav tako član PK Škofja Loka. V skupni razvrstitvi po dveh tekmah (za končni rezultat štejejo štiri najboljše uvrstitve od skupno šestih tekem) vodijo Aleš Strojan pri kadetih, Maja Šuštar in Lenča Gradišar (ŠPO Tržič) pri kadetinaih, Aleš Česen pri starejših dečkih in Saša Truden (ŠPO Tržič) v kategoriji starejših deklic. Rezultati: starejše deklice: 1. Katarina Stremfelj (PK Škofja Loka), 2. Urša Šeliga, 3. Špela Šeliga (obe Šaleški AO), 4. Saša Truden (ŠPO Tržič) 5. Blaža Klemenčič (ČK Škofja Loka), kadetinje: 1. Maja Šuštar (AO Kamnik); 2. Lenča Gradišar (ŠPO Tržič); 3. Rebeka Poček (ŠPO Radovljica), 4. Marija Kozin (PK Škofja Loka); starejši dečki: 1. Aleš Česen, 2. Blaž Rant (oba PK Škofja LokaL 3. Tomaž Valjavec (ŠPO Tržič); kadeti: 1. Aleš Strojan (PK Škofja Loka), 2. TomaŽ Jevšnik, 3. Gorazd Hren (oba Šaleški AO). V nedeljo, 14. maja, pa so na umetni steni v Radovljici nastopih tekmovalci v mlajših kategorijah. Tekmovalo je 24 deklic in kar 50 dečkov. Natalija Gros (PK Škofja Loka) se v kategoriji cicibank tudi tokrat ni pustila presenetiti, medtem ko je pri cicibanih prvič zmagal Darjan Potočnik iz Slovenske Bistrice. Domačinka Špela Zula je ugnala vso konkurenco pri mlajših deklicah. Mlajši dečki so kar trije smer preplezali do vrha, v superfinalu pa je največ zbranosti pokazal Blaž Rant iz Škofje Loke. V skupni razvrstitvi po dveh tekmah vodijo Andrej Trošt pri cicibanih, Natalija Gros pri cicibankah, Tržičanka Nastja Guzi in Radovljičanka Špela Zula v kategoriji mlajših deklic ter Aleš Česen med starejšimi dečki. Rezultati: ckibanke: 1. Natalija Tros (PK Škofja Loka), 2. Eva FInžgar (ŠPO Radovljica), 3. Teja Oman (SPO Tržič); mlajše deklke: 1. Špela Žula (ŠPO Radovljica), 2.Nastja Guzi (ŠPO Tržič), 3. Lučka Franko (PK Škofja Loka), 4. Nina Hlebanja (AO Jesenice), 5. Tina Korošec (AO Kranj); cicibani: 1. Darian Potočnik (AO Impol), 2. Andrej Trošt (AO Lj.-Matica), 3. Jošt Kosmač (AO Žiri), Samo Bertoncelj in Nejc Česen (oba PK Škofja Loka); mlajši dečki: 1. Blaž Rant (PK Škofja Loka); 2. Tomaž Valjavec (ŠPO Tržič), 3. Anže Štemfelj (PK Škofja Loka), 4. Aleš Česen (PK Škofja Loka), 5. Klemen Bečan (ŠPO Tržič). A. Stremfelj VZPONI KRANJČANOV Mladi kranjski špornti plezalci nadaljujejo z odličnimi vzponi v skali. 13-letni Brane Sarajlič je splezal v Mišji peči pri Ospu smer z rdečo piko hexi 7a+/b oz. VHI+ po VIAA lestvici in s tem izboljšal moj najboljši rezultat. Luka Zazvonil pa Srečno Kekec 6b +. David Stepanjan se približuje spodnji deseti stopnji pri plezanju na pogled, je v Arcu v Italiji splezal 3 čiste devetke in še ob 20 smeri spodnje devete in zgornje osme stopnje. Andrej Kecman ZAČETEK ALPINISTIČNE ŠOLE Tržič, maja - Tako kot vsako leto bodo člani Alpinističnega odseka pri PD Tržič tudi letos pripraivli Alpinistično šolo, v katero vabijo vse mlade, ki jih zanimajo gore in narava. Začetek Alpinistične šole 1995 bo v četrtek, 18. maja 1995, ko bo ob 19. uri prvi zbor bodočih alpinistov v prostorih Planinskega društva Tržič, Balos 4/II. Vabljeni. Janez Kikel PRAZNIČNA TEKMOVANJA Tržič, maja - V počastitev Praznika dela in Dneva upora je bilo v tržiški občini več športnih tekmovanj, ki se jih je skupaj udeležilo blizu 150 tekmovalcev in tekmovalk. Najboljšim so podelili častna priznanja, po posameznih panogah pa so jih prejeli: KEGLJANJE - MOŠKI: 1. Peko Obutev I 764, 2. Peko SS 762. 3. DU Tržič I 756; ŽENSKE: 1. Peko Obutev I 753, 2. Peko SS 661, 3. DU Tržič 655; STRELJANJE - MOŠKI: 1. Peko SS I 109, 2. Peko UU II 105. 3. Peko SS III 102; ŽENSKE: 1. Šiviljstvo JANA 102, 2. DU Tržič 90, 3. Peko Obutev 83; ŠAH: 1. Martin Aljančič (PP Tržič) 8, 2. Andrej Loc (ZZZS) 8, 3. Matej Keršič (Ročevnica) 7,5; NAMIZNI TENIS - ŽENSKE: 1. Ana Ribnikar (ZD Tržič), 2. Olga Bencina (Peko Obutev), 3. Irma Perko (Lepenka); MOŠKI nad 40 let: 1. Ciril Markič, 2. Viktor Švab (oba DU), 3. Miro Nadišar (Atom d.o.o., Tržič); MOŠKI od 40 let: 1. Matej Keršič, 3. Slavko Keršič (oba ROčevnica), 3. Matej Ulčnik (BPT); BALINANJE - dvojke: 1. Primožič - Kiselak - Majeršič; 2. Mikulandra - Logar - Knific, 3. Pintarič - Pintarič. Janez Kikel NAJMOČNEJŠI V ŠKOFJI LOKI škofja Loka, 16. maja > Zveza za triatlon moči Slovenije bo 3. državno prvenstvo v triatlonu moči pripravila v dvorani Poden v Škofji Loki. škofjeločani, ki so tudi med najboljšimi slovenskimi tekmovalci, bodo najmočnejše triatlonce gostili drugo soboto, 27. maja, tekmovanje pa se bo začelo ob 17. uri. ♦ VJS. KOMENTAR Trnova pot Jože JSIovak, zunanji sodelavec Začetek pogajanj v Brusl-j u med Slovenijo in Evropsko skupnostjo odpira številna vprašanja, ki bodo v naslednjih mesecih gotovo predmet ostrih polemik v Sloveniji. Začnimo najprej pri osnovnem vprašanju, ki je namreč, ali naj sploh vstopimo v Evropsko unijo ali pa naj po zgledu Švice ostanemo zunaj Evropske unije. Vlada in večina političnih strank je to vprašanje enostavno preskočila, ker očitno meni, da večina Slovencev podpira vstop Slovenije v Evropsko unijo. Gotovo Slovenije ne moremo primerjati s Švico, ki ima ie najmanj dve stoletji čisto poseben položaj v Evropi. Zato se ji je uspelo izogniti tako prvi, kot tudi drugi svetovni vojni. Poleg tega ima Švica najvišji nacionalni dohodek v Evropi, zato enostavno ne čuti potrebe, da se vključi v Evropsko unijo, ker bi morala veliko prispevati v blagajno Unije. Slovenija je v drugačnem položaju, ker večji del zunanjetrgovinske menjave opravi z državami Evropske unije, zato bi nam vključitev prinesla nekatere prednosti. Toda iztočasno tudi nove težave in probleme in ravno v tem bi moralo biti bistvo polemik o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. Slovenska vlada bi morala izredno natančno povedati, kaj bomo pridobili z vključevanjem v Evropsko unijo, koliko bomo morali zato plačati, in kaj bomo izgubili. Če sodimo po izjavah predsednika vlade dr. Drnovška in njegovih ministrov, potem lahko ugotovimo, da tudi oni ne vedo natančno za kaj gre, ker se v vladi nobeno ministrstvo posebej ne ukvarja z vsemi problemi, ki so povezani z vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Počasi smo se že sicer navadili na politično najpomembnejše ustanove Evropske unije, kot so evropski svet, evropski parlament itd. Toda vključevanje v Evropsko unijo bo spremenilo praktično vsa področja delovanja države in gospodarstva. Zato bi slovenska vlada morala imeti posebno ministrstvo, ki bi koordiniralo dejavnost vseh državnih organov pri vključevanju v Evropsko unijo. V zadnjih mesecih je v slovenski javnosti zaradi pritiskov Italije izredno aktualno vprašanje spremembe ustave. Italijani zahtevajo, da Slovenija spremeni ustavo, tako da bi tudi tujci lahko kupovali nepremičnine. Slovenska vlada ne zna natančno povedati, na kakšen način bo zaščitila slovensko zemljo in nepremičnine, da nas tujci, pre- dvsem Italijani ne bodo pokupili. Danska je že desetletja članica Evropske unije, toda vseeno je uspela zaščiti svojo obalo, da je tujci niso pokupili. Poleg tega pa bi morala slovenska vlada že sedaj začeti štipentirati študente, da bo Slovenija imela po letu 2000 pripravljene strokovnjake, ki bodo lahko delali v ustanovah Evropske unije. Čez slabih deset let bomo potrebovali preko petsto strokovnjakov različnih profilov, ki bodo znali dva ali tri tuje jezike in, ki bodo delali v Bruslju, ali pa bodo doma v ministrstvih in drugih ustano-vahskrbeli za stike z Unijo. Bistvo Evropske unije je namreč preko dvesto najrazličnejših programov in skladov, s pomočjo katerih Unija pospešuje razvoj gospodarstva, kmetijstva, financ, znanosti, obrti, tehnologije itd. Če ne bomo imeli ustreznih strokovnjakov, ki bodo doma pripravili projekte, ki jih bodo financirali različni skladi Evropske unije, potem od vstopa v Unijo ne bomo imeli velikih koristi. Zato bi morala slovenska vlada že za naslednje šolsko leto razpisati štipendije. Prišel je namreč čas za resno razpravo o vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Vsako napako bomo kasneje drago plačali. PREJELI SMO Ustavite naivnost - prostor nesramnosti V konstruktu zunanjega sodelavca, sicer pa svetnika radovljiškega občinskega sveta g. J. Dežmana, ki je bil objavljen v petkovi izdaji, mrgoli polno sprenevedanja, nesramnosti in žalitev, ki si jih kulturnik in izobraženec, za kakršnega se predstavlja g. Dežman, ne bi smel privoščiti. Kakor že neštetokrat doslej, je ponovno dokazal, da iz svoje kože pač ne more, in se zateka preko javnih medijev svetu sporočati edino zveličavno resnico, ki jo pozna samo on sam. Površni opazovalec dela občinskega sveta bi takoj ugotovil, da vso energijo svetnika opozicije usmerja na šikaniranje in cinične zbadljivke, najrajši kar iz klopi. Večina radovljiških svetnikov, tudi opozicije, se svojega dela zaveda odgovorno z Željo, da v tem mandatu pošteno opravimo svoje delo. Z eno samo njegovo navedbo se strinjamo. V tem trenutku je največji (centralni) problem občine odvoz odpadkov in določitev nove lokacije za center zbiranja komunalnih odpadkov. Seveda pa to še ni razlog, da bi na torkovi seji, kjer sta bili na dnevnem redu samo dve točki, najprej obravnavali problem deponije, nato pa statut. Verjento je g. Dežman nameraval to točko izpustiti, kakor je izpustil zadnji dve seji, sicer bi vedel, da je bil sprejet sklep, da statutarna komisija uskladi vse amandmaje. Ta je na zadnji svoji seji pripravila statut s predloženimi amandmaji za sprejem. Dežmanov trud na torkovi seji in v člankih Gorenjskega glasa je usmerjen v namerno zavajanje javnosti in problem z odvozom komunalnih odpadkov naprtiti zdajšnemu radovljiškemu svetu. Ker se rado zgodi, da še taka laž počasi postane resnica, je prav, da je javnost pošteno seznanjena s potekom iskanja nove lokacije za deponijo oz. postopkom prostorske pre-vere za novo lokacijo deponije. 8. junija bo minilo eno leto (8. 6. 1994), ko so - smo delegati vseh treh zborov radovljiške skupščine dobili v obravnavo gradivo za iskanje nove lokacije. Delegat te skupščine je bil tudi g. Dežman. Načrt je predvideval postopek v štirih fazah. Po treh sejah skupščine in treh fazah postopka so kriteriji navrgli šest možnih lokacij. Ta kat pa je NIMBY sindrom (LOKACIJO NE V MOJO BLIŽINO) pričel svojo pot. Ta sindrom poznajo povsod po svetu in kakor kaže, se mu ne moremo izogniti tudi pri nas. Na seji skupščine (8. 6. 1994) je bil v obrazložitvi omenjen ta pojav in če obstaja krivda bivšega Izvršnega sveta, ki ga je ves mandat vodil g. J. Resman, član LDS, potem je ena od napak v tem, da se vse kompleksnosti problema niso zavedali bolj odgovorno in s postopkom v občinski skupščini pričeli vsaj v letu 1993. Značaj deponije je bila začasnost in situacija je narekovala takojšno ukrepanje. Pri tem pa se kaže še en absurd. Država na ta problem ni pripravljena. Že zdavnaj obljubljena študija INTE- PODLISTEK - 8 Pripravil Ivan Franko - Iztok Sklepni boji 9. korpusa Slovenske NOV za osvoboditev in priključitev Trsta in Slovenskega Primorja V spomin na dneve, ko je 31. divizija dosegla etnične meje, Sočo, zavzela Gorico, Tržič in se na Soči srečala z zahodnimi zavezniki. Na desnem krilu 31. divizije je bila Prešernova brigada, ki ji je bila končni cilj Gorica. Do prvih hudih bojev je prišla na Železniški postaji v goriškem predmestju Šempetru, kjer se je utrdilo kakih 250 četnikov. Brigadi je po celodnevnih bojih uspelo proti večeru četnike pregnati, nato pa je v sodelovanju s Škofjeloškim odredom, ki je prodiral čez Solkan očistila vse mesto prav do Soče. Ko so naslednjega dne 2. maja pridrdrali zavezniški tanki tudi v Gorico, je bilo mesto povsem osvobojeno. Zelo prizadevne so bile v tistih dneh tudi enote operativnega štaba za zahodno Primorsko, ki so delovale onstran Soče - v Brdih, Slovenski Benečiji in Reziji. V svoji zadnji ofenzivi, ki se je začela hkrati z ofenzivo glavnine 9. korpusa so imele opravka predvsem s kozaki in četniki. Kljub ogromni sovražnikovi premoči so enote operativnega štaba za zahodno Primorsko delovale zelo odločno temu ustrezni pa so bili tudi njeni uspehi. Tako na primer je 1. bataljon 28. aprila skupaj z italijanskim partizanskim bataljonom "Manin" po dvodnevnih bojih zavzel Tarčent. Ob tej priložnosit se je vdalo kakih šeststo kozakov. Bataljon je nato prodrl prav v Humin ob Tilmetu, kjer se je 2. maja sestal z britanskimi enotami. Zelo uspešen je bil tudi Beneški bataljon, ki je 1. maja Z enim izmed bataljonov prav tedaj ustanovljene italijanske brigade "Mamin" osvojil Čedad, nato pa pred Čedadom prisilil k vdaji sovražnikovo kolono, ki je prihajala iz smeri Palmanove in v kateri je bilo kakih 2000 sovražnikovih vojakov. Takoj zatem so bataljon s kamioni prepeljali v Videm na pomoč neki italijanski brigadi, ki je že dva dni zaman napadala nemško posadko. Italijanski in naši borci so 2. maja zjutraj s skupnimi močmi prisilili sovražnika, da je razobesil belo zastavo. To se je Zgodilo nekaj ur pred prihodom britanskih enot v mesto. V vseh teh bojih so enote operativnega štaba za zahodno Slovenijo, ki so skupno štele le kakih 400 borcev, ujele 4042 in v bojih pobile 535 sovražnikovih vojakov, ter zaplenile ve- like količine raznega vojaškega materiala. Bojev pa s tem še ni bilo konec. V Brda in Furlanijo so se namreč natepli četniki, potem ko jih je Prešernova brigada pregnala iz Gorice. Z njim so se enote operativnega štaba bojevale vse do 5. maja. Za takratne medsebojne odnose je zelo značilno dejstvo, da Britanci niso dovolili našim borcem zasledovati četnikov, in da so se le-ti še mesec dni kasneje pod njihovo zaščito lahko sprehajali po Palmano-vi s puškami na ramah. Jugoslovanska 4. armada V bojih za Istro in Trst je pomembno vlogo imela 4. armada, ki je prodirala ob obali z glavno nalogo, da čimprej prodre v Trst. To je bila močna sila z devetimi divizijami s tankovsko, inženirsko, topniško brigado polk za zvezo, protitankovski in protiletalski divizion. Skupaj okrog 67000 borcev. Ker je ta spis namenjen opisovanju bojev 9. korpusa, potem o 4. armadi na kratko. Predvsem moramo ugotoviti, da je bil njen prispevek h končni zmagi ogromen. Vezala js glavne sile sovražnika in sicer 97. nemški korpus (237, 710 in 188 divizijo), 1 srpski prostovoljni korpus, en četniš-ki korpus, ter številne posebne bataljone. Te enote so bile sprva namenjene zoperstavl-jenju izkrcanju zaveznikov v Istri, pozneje pa zoper prodiranje 4. armade proti Trstu. V Reški operaciji je 4. armada dolgo časa krvavela na utrjeni črti "Ingrid" od Snežnika preko Klane do Reke, ki je ob velikih izgubah ni mogla prebiti. Zato je na Trst poslala preko Snežnika okrepljeno 20. divizijo, na levem krilu z desantom v Istri, na Cresu in Lošinju pa 9. divizijo. Ti dve diviziji sta poleg 9. korpusa neposredno sodelovali v boju za Trst. 4. armada je imela hude boje z 97. nemškim korpusom, kateri se je z 16000 vojaki vdal v Ilirski Bistrici šele 7. maja. Trst je bil zavzet Že 2. maja. V sestavi 4. armade se je borila tudi 3. Slovenska Prekomorska brigada z okrog 3000 borci.V bojih je dala veliko žrtev in pomemben prispevek k osvoboditvi Slovenskega Primorja. GRALNI KONCEPT RAVNANJA Z ODPADKI, ki ga pripravlja Ministrstvo za varstvo okolja, ni izdelana in kakor kažejo zadnji dogodki se še nekaj časa ne bodo znašli v državnem zboru. Če drži informacija, da je omenjeni postopek iskanja lokacije za deponijo, ki ga je za našo bivšo radovljiško občino iz- delalmariborski ekološki inštitut, tisti pravi koncept, ki ga omenjeno ministrstvo priporoča vsem drugim, potem se ne moremo čuditi, da smeti ne odvažamo točno en mesec, in da država stoji ob strani in prelaga breme na občino - ne. Pri tem pa si je država kljub mnogim upravičenim protestom centralizirala vse pristojnosti na področju urbanizma in urejanja prostora. Tako za pridobitev soglasja za postavitev drvarnice moramo prositi državo, pri iskanju rešitve za določitev lokacije za deponijo pa država prepušča rešitev lokalni skupnosti oz. občini. PRESODITE! Očitek, da v štirih mesecih ni ničesar narejenega, lahko primerjamo z očitkom užaljenega otroka, ki si je nadel vlogo destruktivnega svemi-ka. Po petih sejah se njegova slučajna prisotnost niti ne opazi in ne odraža v delu sveta. K sreči njegovi strankarski kolegi razmišljajo dru- fače. Namerna igrica pri ojkotu sprejema statuta pa se bo seveda poznala pri delu sveta. Nenazadnje ni mogoče imenovati delovnih teles -odborov in pričeti z delom. Za drugi del pa mora poskrbeti župan z imenovanjem občinske uprave. Ker je to izključno njegova pristojnost, mu samo lahko želimo srečno roko pri izbiri. Svetniki SDSS občine Radovljica Zapora smetišča v vasi Draga! škofjeloški župan Igor Draksler je dne 28. 4. 1995 izdal dovoljenje za dovoz komunalnih odpadkov na deponijo v Drago. Dovoljenje se nanaša na občino Radovljica, Bled in Bohinj in v skupni količini 300 m3. Zgodovinska zasluga 9. korpusa Z vdajo zadnjih oboroženih nemških vojakov pri Ilirski Bistrici pa boj Primorskega ljudstva še ni bil končan, zakaj zahodni zavezniki tega ozemlja niso bili voljni prepustiti Jugoslaviji navzlic jasno izraženi želji tamkajšnega prebivalstva, da se po petindvajsetletnem tujem zatiranju vključi v skupnost Jugoslovanskih narodov. Nerazumevanje zahodnih zaveznikov do teh zahtev je bilo posledica naraščajočih nasprotij med njimi in Sovjetsko zvezo, račun zanje pa naj bi med drugim plačevalo tudi primorsko ljudstvo. Vojaške operacije za osvoboditev Slovenskega primorja so tako prerasle v dolgotrajno diplomatsko bitko, v kateri sta obe strani uporabljali najrazličnejša sredstva in dokaze. Za končni izid te bitke je bilo izredno pomembno dejstvo, da so kljub hudemu odporu Nemcev, tudi po kapitulaciji njihove glavnine v Italiji in kljub prizadevanjem Angloameriča-nov, da s svojimi motoriziranimi enotami čim hitreje okupirajo Slovensko Primorje, naše enote same osvobodile Slovensko Primorje in angloameriške predhodnice pričakale že ob Soči. To dejstvo priznava tudi Geof-frey Cox, načelnik obveščevalnega oddelka 2. novozelandske divizije v svoji knjigi Vlogo za ta dovoz je naslovila na občino Škofja Loka, direktorica Bernarda Podlip-nik, Radovljiška komunala, dne 28. in 29. 4. 1995. Vaščani vasi Draga so v petek, dne 28. 4. 1995 opažih povečano število tovornjakov proti deponiji. Pri pregledu tovornjakov dne 29. 4. 1995 so opazili, da to niso od Komunale Škofja Loka, ampak imajo napis Komunale, Radovljica. To novico so takoj posedovali telefonsko nekaterim članom vaških odborov vasi Draga, Gosteče in Pungert-Akcija je stekla predvsem zato, kdo je dovolil dovoz odpadkov iz drugih občin-Po telefonu smo Micali župana občine Škofja Loka, vendar brez uspeha. Direktor Loške komunale se je skliceval in zatrdil, da nima ničesar s tem dogodkom. Bil je samo pismeno obveščen s strani občine. Predsednik KS Trata je prav tako dobil isto obvestilo. Vaščane vasi v neposredni bližini pa ni nihče obvestil- Ko smo se odločili, dO preprečimo dovoz iz Radovljice, smo naredili zaporo. O tem smo obvestili Policijsko postajo Škofja Loka in Radio Žiri. Pričakovali smo, da nas bo kdo od merodajnih obiskal na zapori, vendar ni bilo nobenega, razen policistov, ki so nas opozorili na red, in da ne smemo ovirati vozila Komunalnega podjetja Škofje Loka in osebna vozila. Zapora je trajala 3 ure v vasi Gosteče, kejr se je lahko vršila kontrola iz smeri Lip1' ca -Gosteče. Prve tovomajke smo opozorili, da naj smeti odložijo na deponijo, vendar jim druge vožnje ne bomo več dovolili. Ker se dovoz nl prenehal, smo 3 tovornjake na zapori obrnili in so se morali vrniti v RadovljcO-Na žalost smo se pogovarjali samo s šoferji, ki so bili le prevozniki z njihovimi predpostavljenimi pa nismo dobili stikov, kar je pa drU$° vprašanje. Zakaj smo organizirali zaporo pa v naaalje' vanju, to je bilo le opozorilo- Smetišče ali deponija je b& odprta pred 18 leti, začasno seveda pa ni bilo nikoh Nadaljevanje na 27. strani! "The Road to Trieste". "Seveda je mogoče trditi, da bi tudi mi zavzeli Trst v. primeru, če Jugoslovani ne bi prišli tja, ker bi mesto vsekakor kapituliralo po prenehanju sovražnosti v Italiji. Mislim pa, da o tem nima smisla razpravljati- Padec Trsta je bil, kakor tudi vse druge zmage v vojni končni rezultat kombiniranega zavezniškega pritiska, ki ga Je bilo čutiti tako na Renu, Odrh Labi kakro tudi na Soči in v planinah Slovenije. Toda Vi« to ne sme skaliti zgodovinske' ga dejstva, da je jugoslovanska 4. armada dejansko premaga^ nemške sile v Istri (Cox po(* pojmom Istra razume tudi TrS in vse Slovensko Primorje op-pisca). Potrebno je, da st Jugoslovanom za to pred ZgO' dovino da polno priznanje. V okviru 4. armade pa imf največje zasluge 9. korpus ne r zato, ker je kot udarna Pe* Primorskega ljudstva v najteZ' jih okoliščinah vzdržal sovražnikove udare v zadnji mesecih vojne in vztrajal * Primorskem ozemlju do ko"' ca, temveč tudi zato, ker I čeprav močno oslabljen s sil°. vitim udarom pregnal kak1 deset tisoč četnikov in sloveti*' kih domobrancev prek So"' razkropil nekaj tisoč pripay\ kov italijanskih kvizlin^k1 enot, osvobodil skoraj yS Primorsko in pričakal hodne zaveznike na Slovet" kih zahodnih narodnostni mejah v Tržiču, Gorici lP Vidmu Konec! Torek, 16. maja 1995 Poljanske doline, Selške do- SpOtMlll ob """co to začasno/ Prostor za line in tudi Crngrobu vse tri r ~ t0 deponijo so odstopili le lokacije zavrnili. Menimo, da pntlOuU V oKOJJO tfije kmetje. Vse druee v župani Gorenjske regije pre- w i /» • mjr Povedano, koliko časa je l°hko to začasno? Prostor za kmetje. Vse druge v vaščane vasi ni nihče vprašal \Za soglasje. Tudi potrebne dokumentacije ni bilo. Deponija se nahaja neposredno na meji sedanje občine Med-vode. Ta je na kmetijskih Površinah po strokovnih ocenah niti najmanj primernem ' Zemljišču, V bližini so izviri vode jšnje strukture niti sedanje niso resno vzeli ureditev skupne deponije za Gorenjsko regijo. Taka deponija bi morala biti sodobno urejena. Občanom pa ponuditi rento, ki bi bila za vse zadovoljiva. Ministrstvo za zdravstvo in ministrstvo za prostor in vode. V vasi Dol, ki spada v okolje pa bi se moralo odlo drugo občino je le 300 m od čiti, zagotov deponije in vasi Draga 400 m, so bili zbrani podpisi, da se deponijo zapre. V prvih 10 ietih se je iz deponije razvijal °Zromen smrak, vendar se ; oočanpm nobeden od bivših in sedajih občinskih in kra-levnih organov ni opravičil ali \navezal stike, da bi se z ' vaŠčani pogovorili o tem Problemu. Tudi na pismene ' urgence ni bilo odgovora. ' Yaščani teh vasi so užaljeni m razburjeni. Za dovoz odpadkov iz Radovljice so vse lnformacije prišle, ko se je že dva dni vozilo dopadke. Na lntervencijo vaščanov 29. 4. I995 ob 10. uri so dobili obvestilo in tudi pismo župa-| na gosp. Igorja Drakslerja, da \ lfna tako pooblastilo. Ta zapora je bila samo opomin, da \Se v prihodnje ne bo več \ Ponovilo - odložitev odpadkov. Radovljiški, Blejski in Bohinjski župani naj bi v svojem okolišu prepričali občane, da ., zagotovti tolikšna sredstva, da bi bila taka deponija takoj zgrajena in ne, da se samo izdaja odločba, da morajo odpadki izginiti iz Radovljice, Bleda in Bohinja. Renta, ki jo je odobrila občina Škofja Loka mesečno 92.000 SIT je samo miloščina in za vaščane nesprejemljiva. Ta sredstva se zbirajo na Žiro račun Krajevne skupnosti Trata. Vaščani so predlagali, da se s temi sredstvi uredijo komunalni problemi v vaseh (vodovode, kanalizacije in asfalt). Sredstva pa naj se povečajo za 100 %. Vaščani vasi Draga, Dol so zbrali 90 podpisov, da se smetišče ne širi in naj se zapre čim prej, najkasneje pa do 31. 12. 1996. Kmetje, ki so za deponijo prodlai zemljo, niso podpisniki, ker so dobii precejšna sredstva. Županova oddaja v nedel- prepričan oocane, aa 7rmaja 1995, na Radio -2SZ*K%. ME &l -nLz*nerada, naj dobro premisli, kdaj bo *e dovoil dovoz odpadkov iz drugih občin na deponijo v "rago. Tudi v Škofji Loki je °bčina ie predvidela 3 lokanje za deponije. Za deponjo v ^rngrobu je bilo ie izdelana rudija in ta naj bi bila Pozitivna. Vendar so občani To je solidarnost in modra odločitev do Gorenjskih občin. Žal je to na račun vaščanov vasi Dol, Gosteče, Draga in Pungert, ki so te odpadke sprejele na deponijo. Ali je to odnos do svojih volivcev? Franc Gaber, Škofja Loka 2 Azurom pred Ažurno obalo Večerja, mmmm... Loko 9. maja 1945 Po 50 letih obujati spomine je preteklo obdobje, človek Zgubi spomin na nekatere bistvene dogodke, da lahko niso več popolni. V zadnji ofenzivi v mesecu marcu 1945 so nemške enote v podpori belogardistov izvršili silovito ofenzivo na vsem Škofjeloškem hribovju. Cilj te ofenzive je bil, da vse enote, ki so se zadrievale na območju Blegoša, Martinj vrha, dokončno uniči. To so bile: Gorenjsko vojno območje, Škofjeloški odred, italijanska brigada Garibaldi in ostale manjše enote. Sam sem bil borec Škofjeloškega odreda v udarni četi. V načrtovanem preboju vseh enot v smeri Cerknega na Gorenjsko, se ni posrečil vsem enotam, ampak samo nekaterim. Nemške enote in belogardisti so postavili zelo močne zasede in tako preprečili preboj. Udarna četa je dobila nalogo od komandanta odreda, da skuša narediti prosto pot preko Starega in Mladega vrha, preko Selške doline na Gorenjsko. Po tem koridorju, bi se umaknile vse enote, ki so bile obkoljene na območju Blegoša. Pri tem poskusu preboja sem bil, dne 24. marca ponoči ranjen na Mladem vrhu in s tem se je moja pot začasno prenehala. Ostal sem nepokreten in moji soborci so me pospremili za dva dni v smrekov gozd pod Blegošem. Po tem sem biloremeščen v ambulanto nad Železniki. Po uspešnem zdravljenju sem se zopet javil na Komando mesta Škofjeloškega odreda. Prav ta dan pa so se enote pravljale na pohod proti Gorici. Ker nisem bil sposoben za tako naporen pohod, sem bil dodeljen na komando mesta Škofja Loka, ki se je nahajala na območju Martinj vrha. Borci komande mesta Škofja Loka in druge enote so se že pripravljale za odhod v smeri Škofje Loke. V vseh enotah je bilo nepopisno navdušenje na trenutek, ko bomo preko Železnikov naprej po Selški dolini vkorakali v Škofjo Loko. Spomnim se tovariša Jerneja Hribemika - Tomiksa, sedaj že pokojnega, ki se je takrat odločil, da bo prišel v Škofjo Loko kot zastavonoša na čelu kolone. Če se prav spomnim, so se vse enote 8. maja 1945 že pomikale proti Železnikom in nato do vasi Selca. Tam so nas vaščani obvestili, da so odšle malo prej enote vlasovcev in se utrdile na Bukovškem polju. Z njimi je prišlo do manjšega spopada, vendar so se hitro umaknili preko Kna-pov na Gorenjsko. Tako je bila odstranjena zadnja ovira in prosta pot v Škofjo Loko. 9. maja 1945 v popoldanskem času smo dočakali veličasten sprejem v Stari Loki pred Fortunovcem. Zbrani so nas navdušeno pozdravljali. Ob prihodu v Škofjo Loko nas je okoli 16. ure pričakala ogromna množica okoičanov in prebivalcev Škofje Loke na Mestnem trgu. Množica nas je zasula s cvetjem, poskrbeli so tudi za razne dobrote in tudi pijače ni manjkalo. Takšne so bile prve ure v Škofji Loki ob zvokih harmonik in petje. Vsi smo bili ganjeni in srečni v krogu svojih domačih na srečen konec vojne. Seveda smo pa doživeli tudi prekinejo pogodbo za odvoz smeti z nesposobnim izvajalcem - Komunalo Radovljica in sklenejo nove pogodbe s še sposobnimi izvajalci - Komunalo Jesenice in Kranj za dobo enega leta. V tem času je po trditvah strokovnjakov možo zgraditi novo deponjo za odlaganje smeti v skladu s pozitivnimi predpisi in evropskimi standardi, ki zagotovi j a j o minimalno onesnaževanje okolja. Celo popoldne sem se pikal po ladji, pregledal ertl, vsaj upam, vsak dostopi kotiček. Bil sem na P°dnji palubi, na zgornji, °b Prvem pa drugem baze-^u> v kinodvorani, butiku. Na ?pst me niso spustili, oblju-i pa so mi, da bom ob *aPitanovi strani lahko pPremljal večerno izplutje. £°slikal sem dva filma, en-*r&t skoraj spustil fotoaparat , jnorje in končno komaj J°cakal večerjo. J a večerja :a kdji, sploh pa še kapita-:0va pa ni kar tako. Dame se ^kažejo v večernih toaletah, |°spodje imajo okrog vratu vezano svojo najlepšo kra-b*l°- Vsakdo skuša biti čim rjjj eleganten, kar je za tak i . dogodek razumljivo. ^Pitanova večerja, zadnja j£,erJa na ladji, je vedno jjJuožnost, da kapitan vsake-p}1 gostu stisne roko, ga garavi in spregovori z ]1£t kakšno besedo, co Led VečerJ° Je obvezen Vstaji party ob prijetni rni glasbi v enem od ladijskih salonov. Ko smo z družbo spili vsak svoj man-hattan, smo se odpravili v ladijsko jedilnico. Bil sem kot že tolikokrat poprej na Azuru prav prijetno presenečen. Velik prostor, v katerem je bilo veliko veliko miz s pogrinjki. Posedli smo se, in v zares zares kratkem času se je pri mizi ustavil natakar. Odločili smo se za jedilne liste v angleščini in se poglobili v bogato kulinarično ponudbo. Ponudba kulinar-lke, ki je moja šibka točka, je bila, milo rečeno fantastična. Odločil sem se za zelenjavno juho, dušenega lososa z zelenjavno prilogo in mešano solato ter sladoledno kupo za konec. Juha je bila izredno okusna, losos odličen, sladoled z veliko smetane pa pravi zaključek kulinaričnih užitkov. Vsaj mislili smo tako. Sledilo je presenečenje, naenkrat so vse luči ugasnile, zadonela je koračnica in v ladijsko restavracijo so strumno vkorakali natakarji. Vsi so nosili sladico Pogled, ob katerem se mi je kar milo storilo imenovano parnik, okrašeno s kresničkami in nekakšnimi petardami. Pogled nanje je bil res paša za oči, in kljub temu, da smo bili vsi že zelo siti, se je v naših želodcih še našel prostor za kos smetanovega in penastega parnika. Odločitev o izbiri počitnic naenkrat ni bila več težka. Potiho sem si prisegel, da bom zagotovo odšel v poslovalnico Emone Globtoura v Kranjski Gori, kjer si bom rezerviral vsaj desetdnevno križarjenje po Grškem arhipelagu. • U. Špehar Morda moje razmišljanje izgleda preveč preprosto, vendar naslovnikom predlagam, da o predlogu resno razmislijo brez ideoloških predsodkov in v interesu občanov in gospodarstva sprejmejo za vse še sprejemljivo modifikacijo predloga. Nova vas, 25. aprila 11*95 Jože Kristan, Radovljica Škofjeloškega^ odreda pri- grenkobo, ko 'smo zvedeli, da veliko naših najdražjih ni dočakalo tega dneva, da bi z nami praznovali dan zmage v Škofji Loki. Da končam z besedami! Takratnega navdušenja se ne da z besedami povedati, to je bilo treba samo doživeti! • Franc Gaber, Škofja Loka Odprto pismo Kriznemu štabu Smetarska kriza Kmet, ki je zapravil svojo zemljo, prav gotovo ni bil dober gospodar, komunala, ki je zapravila svojo deponijo, pa ne dobro podjetje. Vodstvo Komunale Radovljica se žal veliko raje kot s strokovnim delom ukvarja z občinsko politiko. Direktorica je bila delegatka v stari skupščini občine Radovljica, direktor smetarske službe pa je predsednik novega sveta občine Radovljica. Krizni štab, ki ga sestavljajo župani Bohinja, Bleda in Radovljice zaradi svoje socialistične vzgoje ne more sprejeti demokratičnega miselnega vzorca. Prepričani so, da morajo ščititi svoje občinsko podjetje Komunalo, pozabljajo pa na probleme občanov in gospodarstva v občini, ki se duši v smeteh tik pred začetkom turistične sezone. Smiselno bi bilo, da TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2, 64000 Kranj, Slovenija TEL.: 064/213-261,218-586, FAX: 0641211-790 \ NAJUGODNEJŠI KATALOG MOJE POLETJE •APARTMAJI, BUNGALOVI, HOTELI NA SLOVENSKI IN HRVAŠKI OBALI, KRIŽARJENJE.. 7 POLPENZIONOV ŽE ZA 279 DEM GRČIJA, ŠPANIJA, TURČIJA, SICILIJA, PORTUGALSKA. TUNIZIJA, MALTA 7 POLPENZIONOV + LETALO OD 690 DEM -——NEPOZABNO DOŽIVETJE: ™**™* JORDANIJA- BANK0K- PATTAYA odhodi: 14.6., 28.6., 15.7., 19.8.95 11 DNI 15 DNI SAMO 1 399 DEM SAMO 1 599 DEM PRODAJA LETALSKI 1KKIH VOZOVNIC! GARDALAND IN B0B> zabaviščno središče v Evropi TER BRNO- največje fdhodi vsako drugo soboto! Pridružite se nam, ponudili vam bomo kreativno in samostojno delo na razvoju programske opreme. ISKRAEMECO Merjenje in upravljanje energije, d.d. Kranj, Savska loka 4 razpisuje dve prosti delovni mesti DIPL INŽENIR RAČUNALNIŠTVA Pogoji: - diplomant fakultete za elektrotehniko in računalništvo - znanje programiranja v višjih programskih jezikih (C jezik) - zaželeno znanje ASSEMBLER-ja - najmanj 1 leto delovnih izkušenj na področju programiranja Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRAEMECO, d.d., Kranj, Savska loka 4, Kadrovska služba. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. GLASOV KAŽIPOT M Izleti Pohod na Geoss Krani - Sekcija za pohodništvo pri DU Kranj organizira pohod na Celje V sejemsko mesto En sejem še ne prinese pomladi. Sedem sejmov v enem zagotovo. 13. Pomladanski obrtni sejem Celje, 16. do 21. maj 0 0 SEDEM SEJMOV V ENEM 0 vse za otroka ideje, invencije, inovacije gostinska, trgovinska oprema ki gastronomija b» 0 0 steklo, keramika, porcelan, umetnost in poslovna darila, kozmetika, makit in bižuterija turizem, šport, prosti čas in blago široke potrošnje interier in gradbeništvo Sejem, na katerem vse bolj sklepajo tudi trdne poslovne dogovore. CELJSKI SEJEM Geoss, ki bo v soboto, 20. maja, z odhodom ob 7. uri s posebnim avtobusom izpred kina Center Kranj. Prijave sprejemajo na društvu vsak ponedeljek, sredo in petek doDoldne. Na Golico Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira v torek, 23. maja, izlet na Planico. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred kina Center Kranj. Priporočamo dobro obutev in vremenu primerno opremo. Ob povratku bomo obiskali grob Joža čopa in se naužili narcisinih poljan. Prijave sprejemajo na društvu ob uradnih dnevih. Na Loško hribovje Kranj - Planinska sekcija kranjske Iskre organizira 20. maja pohod po delu Loškega hribovja. Odhod bo s posebnim avtobusom ob 7. uri Nadaljevanje na 28. strani! Torek, 16. maja 1995 GLASOV KAŽIPOT, OGLASI GORENJSKI GLAS • 28. STRAN S HALO - HALO GORENJSKI GLAS © TEL.: 223 111 AVTO ŠOLA B in B NAJ, NAJ - AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 22. TEL.: 22-55-22 maia> ob 9- uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. IZPIT ZA TOVORNJAK IN AVTOBUS Z novimi vozili IVECO v Avto šoli B in B. Tečaj se začne 22. maja, ob 20. uri. TEL.: 064/22-55-22 NAKUPOVALNI IZLET PALMANOVA, 19. 5.; GARDALAND; MADŽARSKA - LENTI GARDALAND REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel.212-367, 211-142 TV - HIFI - VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA -NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA za takojšnje plačilo REVOK TRADE REVOK TRADE REKLAMNI NA PI SI Gorenje maloprodaja ASCOM, d. o. o., Kranj Janeza Puharja 10 Tel/fax: 325-257 Trgovina "CVETKA' C. St. Žagarja, Kranj Tel: 225-162 RIJ A Izposojevalnica poročnih in obhajilnih oblačil Rozman, tel.: 064/715-249 BTV 37 cm POLOG: 15.695 in 11 x po 3. BTV37cm,TTX POLOG: 16.940 in 11 x po 3, BTV 51 cm, TTX POLOG: 20.953 in 11 x po 4 BTV 63 cm, TTX stereo POLOG: 42.309 in 11 x po 8 BTV72cm)TTX POLOG: 36.235 in 11 x po 7 BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: 43.738 in 11 x po 9 VCR 2 glavi, VPS POLOG: 17.526 in 11 x po 3, VCR 4 glave, VPS POLOG: 19.304 in 11 x po 4 VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: 25.561 in 11 x po 5 HIFI stolp MAX 335 2 x 20 W POLOG: 17.591 in 11 x po 3 HIFI stolp MAX 360 2 x 40 W POLOG: 21.630 in 11 x po 4 HIFI stolp MAX 460 2 x 60 VV POLOG: 29.730 in 11 x po 6 HIFI stolp MAX 477 2 x 60 VV POLOG: 31.963 in 11 x po 5 HIFI stolp SCM 9100 2 x 60 W POLOG: 31.469 in 11 x po 6. 327 SIT 591 SIT 443 SIT 972 SIT 685 SIT 276 SIT 717 SIT 093 SIT 420 SIT 730 SIT 589 SIT 305 SIT 781 SIT 675 SIT Panoji, transparenti, napisi na avtomobile, reklamne storitve, oblikovanje oglasov. DECOP, d.o.o., tel.: 064/66-540 TRGOVINA B A A K T.II. Pristava Bled KNJIGOVODSKE STORITVE Tel: 064/632-668 MEGGITOURS ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg 7 PRALNI STROJ že od 51.180 dalje PRALNO SUŠ. GAR. PSG 800 85.402 gotov. 106.742 na čeke HLADILNIKI IN ZAMRZOVALNIKI že od 32.296 dalje Trgovina "CVETKA'' nudi najcenejše TRENIRKE iz lastne proizvodnje za otroke in odrasle. Cene od 1.500 do 3.900 SIT. Prepričajte se! Delovni čas: pon. - petek: 9. -12.; 15. -19.; sobota: 9. -12. Nudimo izposojo poročnih in obhajilnih oblačil z vsemi dodatki. RIJA Ul. bratov Praprotnik 14, Naklo, tel.: 48-737 Del. čas: vsak dan od 16. -19. ure, sobota od 9. -12. ure. Vabimo na ugoden nakup SVETIL. Velika izbira izdelkov iz medenine. Izdelava tudi po naročilu! Tel.: 064/741-061 OPRAVLJAMO knjigovodske, računovodske ter administrativne storitve za podjetja in obrtnike. Vse informacije po tel.: 064/632-668 ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko-Lenti (1500 SIT); vsako soboto v Gardaland (60 DEM); vsako zadnjo soboto v Benetke. Letni oddihi v Grčiji, Španiji, Italiji, na Hrvaškem Primorju ter Slovenski obali. Vrsta drugih programov. Skupinski izleti doma in tujini. Smo poceni, pridite in se prepričajte! Kranj, tel.: 223-488, fax: 223-870; Škofja Loka, tel.: 624-155, fax: 624-169. DRINOVEC Tel: 064/731-050 GARDALAND, 13. 5.; cena 55 DEM ali 4.500 SIT. NAKUPI: TRST 23. 5.; MADŽARSKA - LENTI, 11. 5. 95 AVTO ŠOLA "VIC" - MLADI VOZNIK Šola poklicnih voznikov (B) C-E-F kat. Vožnja z vozilom Mercedes. Obročno odplačevanje! Vožnja takoj! Tel.: 21-31-60 GARDALAND POČITNICE V ŠPANIJI Svet zabave 4.7.; 1 dan, 60 DEM ŠPANIJA- 8.7., 28.7., 19.8.; 8 dni, polni penzion, od 399 DEM. Obročno odplačevanje! JA-MI TOURS, Kranj, tel.: 064/213-160 LEASING tudi v Domžalah Tel: 061/712-659 Avtohiša Ljubljana Tel: 061/343-595 Tel: 061/1681-444 LEASING SKCPŠ AVTOŠOLA Podlubnik lb Škofja Loka tel: 623-331, 622-762 VSE VRSTE AVTOMOBILOV, PRAVNE IN FIZIČNE OSEBE. 12 obrokov od 39.986 do 72.812 + R, varščina 17,5%, odkup 45-3% 24 obrokov od 28.718 do 38.541 + R, varščina 20,0%, odkup 30-3% 36 obrokov od 24.497 do 27.703 + R, varščina 22,5%, odkup 15-3% 48 obrokov od 21.597 + R, varščina 25,0%, odkup 3% 60 obrokov od 18.284 + R, varščina 27,5%, odkup 3% PRIMERJAJTE IZRAČUNE ZA 1.000,000 S PONUDBO DRUGIH. Organizira tečaj CPP za B kategorijo v PONEDELJEK, 22. 5. 1995. Dodatne informacije dobite vsak dan od 7. do 13. ure, ter ponedeljek in sreda od 15.30 do 18. ure v II. nadstropju v pisarni 235. Pohitite s prijavo! ANDI, d o. o. Tel: 064/633-622 Tel: 064/691-704 Obrtniki, podjetniki, društva, klubi! Ugodna ponudba poletnih majic z željenim dotiskom. Velika izbira preslikačev. Nudimo vam tudi ostale vrste tiska. AGROMIX SERVIS, TRGOVINA Ljubno 27 Tel: 064/731-009 Opravljamo servisiranje in popravila kmetijske mehanizacije ter osebnih avtomobilov, zlasti škodo. Prodaja nove in rabljene kmetijske mehanizacije ter rezervnih delov. Ugodno: vrtne kosilnice Murrai. Cena 27.600 SIT. Kmetovalci! Sprejemamo v komisijsko prodajo vašo rabljeno kmetijsko mehanizacijo. AVTOMOBILI RENAULT DOBAVA TAKOJ V AVTOMURKI Lesce še vedno ugodni kreditni pogoji za nakup avtomobilov RENAULT. Obrestna meha R + 9 do 10,5 %. INFORMACIJE: AVTOMURKA Lesce, tel.: 064/718-100 izpred hotela Creina. Skupne hoje bo za 6 do 7 ur. Povratek v Kranju bo ob 20. uri. Prijave z vplačili sprejema ga. Volga Pajk v tajništvu Iskra ERO, tel.: 221-321, int. 28-22 do vključno četrtka, 18. maja. V Šentjernej in Šmarješke Toplice Kranj - Društvo sladkornih bolnikov Kranj vabi člane, svojce in ostale na enodnevni izlet po Dolenjski. Izlet bo v soboto, 3. junija z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Prijavite se pri svojih poverjenikih na terenu ali pa na tel.: 242-067, kjer dobite vse ostale informacije. Prireditve Predavanje Radovljica - V petek, 19. maja, bo ob 19.30 uri v knjižnici A.T. Linharta v Radovljici predavanje z diapozitivi in sicer na temo Vietnam med socializmom in budizmom. Predavala bosta Jana Apih in Aleš Smrekar. Literarno srečanje Kranj - V knjižnici Gimnazije Kranj bo v četrtek, 18. maja, ob 13.15 un literarno srečanje, na katerem boste lahko prisluhnili pesnici in igralki Mili Kacičevi. Modna revija Kranj - V Prešernovem gledališču si boste v petek, 19. maja, ob 21. uri lahko ogledali spomladansko modno revijo v organizacije agencije MGM iz Kranja. Nastop folkloristov Tržič - Preko 200 plesalcev v devetih odraslih gorenjskih folklornih skupinah se bo v petek, 19. maja, ob 19. uri predstavilo na regijski folklorni prireditvi z naslovom "Le plesat me pelji". Prireditev bo v osnovni šoli Krize. Nastopile bodo folklorne skupine iz Tržiča, Kranja, Mengša, Jesenic, Škofje Loke in iz Bleda. Povezovala bo Vesna Štefe. Obvestila Merjenje krvnega pritiska Bristrica pri Tržiču - Krajevni odbor RK Bistrica v Tržiču sporoča, da bo v sredo, 17. maja, od 17. do 18. ure v prostorih KS v gasilskem domu v Bistrici brezplačno strokovno merjenje krvnega pritiska. Merjenje tlaka bodo odslej organizirali vsak mesec, o datumu pa bodo krajani pravočasno seznanjeni. Razstave Ljubljana - V atriju Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani bo v sredo, 17. maja, ob 20. uri otvoritev razstave fotografij Zorka Bajca. Koncerti Kranj - V telovednici OŠ Prešernove brigade v Železnikih bo v petek 19. maja ob 17. uri Območno srečanje mladinskih in otroških pevskih zborov iz Žirov, Gorenje vasi, Poljan, Trate, Škofje Loke in Železnikov. »»»»*»»»»»»»»» Škofja Loka - Danes bo ob 17.30 url v kapeli Puštalskega gradu koncert učencev glasbene šole škofja Loka. Stražišče pri Kranju - Pevci Mešanega pevskega zbora Svoboda iz Strazišča v petek, 19. maja ob 20. uri v tamkajšnjem Kulturnem domu prirejajo letni koncert. Zbor goji predvsem slovensko narodno in umetno pesem, že četrto leto pa ga uspešno vodi Aleš Gorjanc. Bi rsdi podarili, kar ne poirsbujeie ? Mnogi težko čakalo 090/45-04 1 min 117 SIT Jesenice - V razstavnem salonu Dolik na Jesenicah bo v petek, 19. maja, ob 18. uri otvoritev razstave "Likovna ustvarjalnost učencev osnovnih šol občine Jesenice in Kranjska Gora. Nastopil bo mlajši mladinski pevski zbor OŠ Prežihov Voranc. kofja Loka - V Galeriji Fara bo v petek, 19. maja, ob 20. uri otvoritev razstave slik na temo "Ob SelSčici do Loke" slikarja Lojzeta Ferenca. Po krajšem kulturnem programu bo razstavo odprl kustos Loškega muzeja profesor Andrej Pavlovec. Ljubljana - Otvoritev razstave Miljenka in Maje Licul bo danes, 16. maja, ob 18. uri v Galeriji Avla Nove ljubljanske banke, Trg Re-Dublike 2 v Ljubljani. KM G ČKI STROJI KOVIN OTEHNA PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofja Loka, Kidričevo 26, Tel.: 064/634-800 TEHNIČNA IN KMETIJSKA TRGOVINA CENAH ►orodja in pripomočki GARDENA ►izdelki Iz plastike CURVER ►predpražniki vseh vrst »lllWI)lttMIIWIlWllllWMIII!]l(MliiKS^»^^C^-:: Prodam ŠTEDILNIK, 4 elektriK** «631-605_____Jj>*. Prodam univerzalno STRUŽNI^ h5 COMM 3 200x1000. «621 -638n^v TV ISKRA Horizont barvni, ekran 5* j? ugodno prodam. «83-080 ^ \ Prodam 210 I zamrzovalno SKR^f ^ JO. «66-574___ Prodam KOSILNICO BCS 127 Sir,n^ \ «688-516 TRAKTORSKO KABIMO za M, sona zelo ugodno prodam ali m^ b| jam za Ursusovo. «43-247 _J^> ^ Samohodno KOSILNICO MOTVP^ TAX širine 120 cm in obnovljen«^, pajka Far 4 vretana, prodam. • ^ 247__ Prodam slamoreznico in puha"1'^ Prebačevo 41, Kranj MOTOKULTIVATOR Gorenje rW&jm koso, skoraj nerabljen, prodam- ^ 57-980___H> Gorenje sušilni stroj in stroj z Plet*i ' tlak^ vrtnih mrež . «64-236 Prodam stroj za izdelovanje """^ cev in dva modela. «41-625^1^ Merilec krvnega tlaka in starin^, fotoaparat, prodam. «58-463_J^> Prodam manjši leseni STOLP Sj^L** in PUHALNIK Tajfun, brez m°,CT', j »64-010 __li^s. 11»*« h Kompresor Trudbenik, 550 prodam. «332-100 Kar vas zanima, lahko poizveffl6 090/45-04 MfffSfTJ Zelo ugodno prodam notranji v" f lov z dvojnimi vrati in salamorez jC« Italija. «691-621 ___j>v Mešalno mizo Dinamix 12/2 z korom, prodam. «631-746 ___/s, -zZ7co< n Ugodno prodam BTV StLc ^ ekran 71 cm, teletekst. »241-*° JL 11982________— CILINDRE hidravlične za dvig bena pri samonakladalni, vitel * e\fl\*\ Tajfun ter cepilnike drv, hidravliki' K na sveder, ugodno prodam. 666-396 1^5 Q Nakladalko 17 in rotacijsko k£^,^^ co, prodam. «686-055 s --—Zi\oic° t* Prodam OBRAČALNIK za kos«^ BCS. «682-576 Prodamo PUHALNIK GRIČ Zjg^d jem in slamoreznico Ultra. «4 * 120«_ GR. MATERIA^ Prodam rabljene cementne S ^ NIKE. «242-817 ____^ Prodam 3 m3 DESK COLAP'^ druge vrste. »403-625 VSak ^DEL°VrlI ČAS: ©elja" 9P 8" od i r 22' ia w^,strešno kritin° Dravograds-£ Banka, 2500 kom, rdeče barve nove cene. »59-159 11750 *SSuSUh smrekov ^O8" LES- 11798 4 m3 smrekovih PLOHOV in .^ugodno. »214-529 11804 ^am BOROVE PLOHE. «217- j£J____11959 ffpdam 3 m3 suhih smrekovih Cgv 48 mm. «725-251 nwi k^arn gips PLATE dim. 630x630 g^kosov, rabljene. «695-083 12006 l20BRAŽEVANJE »otr^K*? u9°dna prodaja šolskih '*&ščin, pošljemo vam cenik -g^frfe! «064/266-564_9195 i^om INŠTRUKTORJA poslovne Jat«rnatike za 1. letnik SEŠ. i^£]j'777, po 20. uri 11838 1^0, matematiko, mehaniko in-C^ram za srednje in osnovne šole. l^gg na dom. «621-467 mss i^ofesorica uspešno instruira vse j^ete za osnovno šolo. «325- ' 11868 *UPIM ^"^JPujemo vse vrste STARINSKE-! kova HlŠTVA- ure- umetnine, nakit, i kvau Ce> razglednice...Nudimo tudi lUrrtne RESTAVRATORSKE US-ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva . s^gnj. «221-037 ali 47-534 2 ' rš&atUpu'enr,° vs0 stannsko pohištvo . lUdi ue starinske predmete. Nudimo ! Iv«, ^falitetne restavratorske stor- l i!^«53-401_ 8295 j ioU?im TELETA simentalca ali sivca , •»^J.jMfrKia 421-715 11773 !hs?n!1ite okenske okvirje od star-7,C^iže, kupim. «622-135 11793 ' jTg^m smrekovo hlodovino. «64-' 11828 i vojšako usnje, čelade, uni-' VheL02nake nemške ali slovenksih . vlg^ancev. «43-247 11842 »%>Pirn kamnito korito za vodo! ,S^216 _11893 i fei? GARAŽO na Planini (polega ; M° V NAJEM: v Kranju 20 m2, ^ftii,8'1 30 m2 trgovskega lokala, a KPdmU 40 m2 trgovskega lokala. K I ^tRN KRANJ, d,0.0. 221-353 Kranj: oddamo travnik cca 600 m2 primeren za prodajo avtomobilov, pisarne pri sodišču, proizvodno halo 400 m2, v Radovljici prostor za obrt 90 m2, skladišča 30 m2 in trgovino 100 m2. APRON 331-292, 331-366 KOLESA Športno KOLO Maraton luxus, novo, zapakirano, rdeče barve, prodam. « 66-052 11226 Prodam AvTOMATIK TOMOS A 3 SL. «218-921 11717 Fantovsko KOLO, 6 prestav, prodam za 100 DEM. «324-688 11819 APN 6, letnik 1985, ugodno prodam. «41-553 11863 Prodam ATX z E 90 mašino, letnik 1988. «55-080_iistb Prodam BT 50, cena po dogovoru, lepo ohranjen. «57-851 11882 Prodam KOLO Rog (ženski), zelo dobro ohranjen. «622-707 11884 Ugodno prodam gorsko KOLO ali menjam. Cena po dogovoru. «327-249 11961 Prodam dobro ohranjeno GORSKO KOLO 18 prestav. «53-245 11966 Prodam BT 50, lepo ohranjen, cena 800 DEM. «83-813 12004 NAJDENO Na relaciji Podnart-Zaloše najdena OČALA z dvojno dioptrijo. «731- 605 11862 Panasonic AteStjVBns osntrals, tolofoni in ItelefaksizaprarapoeicMiežB SEHVIS Z ORIGINALNIMI DBJ POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENUO " TELEFON trgomna - 3rrjvia Upravi tel 064 222 868 fax 064 222 667 UUBUANA. tel/ta*: 061 159 0232 KRANJ, tal/fa« OM 722 150 OBVESTILA Nakupovalni izlet na MADŽARSKO torek-petek-sobota. «49-442 12021 Vsak četrtek NAKUPOVALNI IZLET Italija Portogruaro. «49-442 12023 SATELITSKI sistemi "Amstrad" 199 KANALOV GRAFIKA NA EKRANU (11 JEZIKOV) 25 TV IN 40 RADIJSKIH POSTAJ DEKODERJI. KARTICE ZA FILMNET SISTEMI ZA VEČ STRANK VARTUIVI SISTEMI UGODNE CENE, OBROKI SAT - VRHOVNIK ŠK tX>K A, GODEŠTČ 1 25 TEL,.: 064/63 3-425 OSTALO LESTVE iz lesa, vseh vrst in dolžnin dobite Zbilje, «061/611 -078 9339 Prodam nov CINKAN 5001 smetnjak in 240 I na kolesih. Jenkole, »326- 426 11284 Prodam KOTEL za žganjekuho podarim kad in vago. «802-040 11721___ Prodam velike steklenice za žganje, kupim bikca. «802-040 11723 Prodam staro stoječo železno BLAGAJNO. «66-171_ii84i KIMPEŽ kovinski na gumi kolesih in 300 I rosfrai kotel dvojno dno, ugodno prodam. «43-247 11843 Prodam GUGALNI STOL, ugodno. «326-758 11870 Prodam GUMI VOZ 12" za 400 DEM. «681-623 11887 BUKOVA DRVA prodam in dostavim. « 061/414-909 11943 VRTNE GARNITURE iz masivnega smrekovega lesa, prodamo. 041- 051 11965 Prodam SLIKO-olje "čukova jama" -slikar Belec. «218-825 119&8 Prodam neokvirjene gobeline. «323-131 11977 PRIDELKI PARADIŽNIK sadike, volovsko srce dobite popoldan v Srednji vasi 6 Gorice, «46-009 11272 PARADIŽNIK sadike, podolgovati paprikar dobite popoldne v Srednji vasi 6 Gorice, «46-009 11273 Prodam CVETOČE GORENJSKE NAGELJNE. «78-598_11797 Sadike slovenk, salvij, paradižnika in begonije za grobove, prodam. »45- 532 11859 Poceni prodam begonjice za grobove. Cena samo 80 SIT/kos. »45-532 11861 Prodam SENO z otavo in bukova drva, «622-479 11671 SEMENARNA Ljubljana PRODAJALNA KRANJ - PRIMSKOVO, Šuceva 23, (komunalna cona) Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure. Tel.: 241-115,241-114 OBLAČILA POSESTI Obhajilno OBLEKO, fantovsko, 8 let, prodam. «52-049 ns83 Prodam lepo, belo dolgo obhajilno obleko. Eržen, Žabnica 59 11719 Ugodno prodam lepo dekliško obhajilno OBLEKO. «686-257 11801 Prodam unikatno belo dolgo POR-OČNO OBLEKO št. 38. «242-186 NEVESTE POZOR! Obiščite izposojevalnico poročnih oblačil zadnjih modnih trendov. VERITAS, Jenkova 1, Kranj, »224-158 11978 VERITAS najcenejša izposoja poročnih oblačil v Sloveniji. Modeli so iz uvoza. Jenkova 1, Kranj, »224-158 OTR. OPREMA Prodam kombiniran otroški VOZIČEK. «327-040 118OO Prodam belo otroško POSTELJICO z jogijem in STOLČEK za k mizi. «217-573 11822 Prodam kom. otroški voziček PEG s košaro. «715-953 11915 Prodam belo otroško POSTELJICO z jogijem. «324-666 11932 Avto šola 211 - 077 -5*51 - 864 TEČAJ CPP SE ZAČNE V PONEDELJEK, 5. JUNIJA, OB 18. URI, V PROSTORIH KS ZLATO POLJE Iščemo nepremičnine za tujega partnerja. «064/ 266-564 9193 Oddam GARAŽO pri Vodovodnem stolpu v nivoju. « 061/262-45711178 V najem damo GOSPODARSKO POSLOPJE. Naslov v oglasnem oddelku. 11197 Zazidljivo parcelo 500 m2 nad Trstenikom Orli, prodam. «214-927 11786 V Lajšah nad Selcami prodam GOZD ob cesti, približno 16 ha za ceno 1,1 DEM/m2. «064/736-537 11S39 Prodam 1 ha TRAVNIKA na Jesenicah. «84-518 11872 Prodam 5 ha gozda nad Srednjo vasjo Begunje. «733-928 11880 V Škofji Loki prodamo 3000 m2 kmetijskega zemljišča. Košnik, S.P.«332-061_11899 Samotno in opuščeno lahko dostopno večjo kmetijo v ravnini, do 30 km iz Ljubljane, kupim. «061/15-95- 103 11903 Prodam več Hiš v centru Kranja, cena po dogovoru. AGILIA,d.o,o., «266-564 11920 Prodam novo HIŠO v Beugnjah ter 3,5 ha zemljišča za 145000 DEM. Agilia, d.o.o., «266-564 11921 Prodam novo hišo v Cerkljah za 155000 DEM. Agilia, d.o.o., «266- 564 11922 KRANJ-OREHEK, prodamo enodružinsko hišo 169 m2. 570 m2 parcele, mirna lokacija, zelo vzdrževano, vsi priključki, za cca 220.000 DEM. POSING, 061/126 23 29, 9-18, sobota 10-13 ure 11937 Pri Podnartu prodam TRAVNIK 5481 m2. «730-031, popoldne, zvečer 11988 Prodam PARCELO na štajerskem 15000 m2 ali menjam. «77-815 Novejšo 2 S hišo v okolici Kranja, 500 m2, 400.000 DEM, starejšo hišo v Lešah za ceno 45000 DEM, nov vikend pod Krvavcem, 350 m2, luksuzno opremljen, cena 150.000 DEM, Planina, 2 S hiša, novejša, na parceli 600 m2, z dvema garažama, cena 230.000 DEM. FRAST d.o.o., NEPREMIČINE, Jezerska c. 54 B, Kranj, «242-651 12008 KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJEMAMO, ODDAJAMO... STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE, DELAVNICE, SKLADIŠČA. Pogodbo pripravimo mi. Delovni čas od 8. do 18. vsak delavnik. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, «211-106 12010 HIŠE PRODAMO: Strahinj 1/2 hiše, garažo in 500 m2 vrta, 80.000 DEM, Kranj 1/2 hiše in 140 m2 vrta, Kranj manjšo hišico ob cesti 6x8 m2 in parcelo 1500 m2 v strmem bregu, 65000 DEM, Sp.Duplje visoko priti, hišo, letnik 1977, 9x11 m z vrtom 300 m2, Bela, starejšo nadzidano hišo s tan. pgvr. 2x80 m2 na parceli 800 m2, POUČE pri Begunjah staro hišo s stanovanjem v 1. nadst. 45 m2x2 in dvoriščem 60 m2 za 35000 DEM, ŠENČUR enonadstropno hišo 10x10 m2 na parceli 560 m2, 235000 DEM, STRAŠČE nedokončano dvostano-vanjsko hišo 10x10 na parceli 520 m2,160000 DEM, STRAŽISCE večjo dvostanovanjsko hišo s poslovnimi prostori, 3x115 m2, na parceli 700 m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 26, Kranj, «211-106 12011 HIŠE KUPIMO: starejšo hišo potrebno obnove na večji parceli v Kranju ali okolici do 10 km, vrstno hišico v KS VODOVODNI STOLP. DOM NEPREMIČINE, «211-106 12012 VIKENDE PRODAMO: Atomske toplice vas Imeno, nedokončana hiša 171 m2 na parceli 625 m2, 105000 DEM, Čatež vas Sromlje, starejša obnovljena hiša na parceli 16000 m2 90.000 DEM, BAŠEU pod Storžičem, nedokončan vikend v IV. gr. fazi in brunarico po 80000 DEM, Šentjur pri Celju posestvo 6 ha in nadomestno gradnjo 50.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, «211-106_12013 GARAŽO prodamo Kranj Zlato polje, 9000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, »211-106 12016 GARAŽA: v Kranju prodamo garažo na Zlatem polju. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221-353 12034 HIŠE PRODAMO: v Dupljah pri Kranju prodamo novejšo, lepšo hišo z vrtom, v mirnem predelu. K 3 KERN Kranj, d.o.o, 221-353 12035 HIŠE PRODAMO: v Pirničah enonadstropno hišo, Zg. Besnici hišo in 1100 m2 sveta, v šutni novejšo hišo in 600 m2 sveta, v Tržiču prodamo poslovno hišo v centru mesta. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 12036 PRODAMO: v Gozdu Martuljk, ob cesti, starejšo hišo na zemljišču 1600 m2, ob Igavni cesti. K3 KERN Kranj.d.o.o., 211-353 12038 Prodamo v Naklem 4000 m2 zemljišča s hišo in gospodarskim poslop-jem. K 3 KERN Kranj.d.o.o, 221-353 PARCELO PRODAMO: prodamo zazidljivo parcelo 615 m2 in 686 m2 v Prebačevem, v Moravčah 760 m2, v Tržiču 976 m2, 1400 m2 v Šutni skupaj z nezazidljivo 676 m2. K 3 KERN Kranj, 221-353_12040 Parcelo prodamo v Kokri 1000 m2 zazidljive parcele, primerne za vikend. K 3 KERN Kranj.d.o.o.. «221-353 12041 HIŠE PRODAMO: do I. faze v Lescah, podaljšano III. fazo v Kranju, obnovljeno v Tržiču in na Jesenicah, novo v Gozd Martuljku. APRON 331-292 12044 V Stražišču pri Kranju na prometnem delu prodamo zidano garažo 2.60x5,50, višina 2,40 m2. APRON 331-292 12046 KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI ČEKOV! TRGOVCI-ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH KUPCEV PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH! PARTNER d.o.o.. Koroška 41. Kranj, tel.: 064/211-256 POSLOVNI STIKI Iščem gotovinsko posojilo 30.000 DEM do enega leta. Imam garancijo, nudim mesečne obresti. «225-283 ah 325-364 10384 PRIREDITVE TRIO, DUO ali sam s harmoniko igra na ohcetih, v lokalih, na obletnicah. «731-015 11883 PLESNA ŠOLA URŠKA vabi odrasle v začetni plesni tečaj v Kranj. «41-581 11910 GAULOISES BLONDES Koroška cesta 5, Kranj (v hotelu CREINA) Tel.:0647213-650 Pojutrišnjem/ četrtek, 18. maja: Koncert skupine PANDA Club je odprt ob četrtkih, petkih in sobotah od 22. do 04. ure. RAZNO PRODAM Prodam bukova DRVA in črnega BIKCA. Logonder, Žabnica 6 11905 Prodam bukova DRVA z dostavo. «685-518 11906 Prodam obhajilno dolgo obleko -uvoženo in fantovsko modro za 8 let in litoželezno kad 1,80 m, 8 literski bojler. «241-660 H9ie Prodam starinsko omaro, traktorsko škropilnico in Tomos avtomatic. «738-964 11925 Prodam sedežno GARNITURO in akustično KITARO za začetnike. «061/627-272 11960 STAN. OPREMA Prodam sedežno kotno garnituro 3-2-1. «329-005, zvečer 11792 BRAZDA Poljšica pri Podnartu 6, NOVA TEL. ŠT. 064/731-615 ODKUPUJEMO SMREKOVO, BUKOVO, TVOROVO, JESENOVO HLODOVINOIN CELULOZNI LES ŠPORT IGRANJE TENISA v lepem okolju, v popoldanski senci, na gozdni jasi. Jenkole, Prebačevo, «326-42611285 RAFTING SAVA BOHINJKA SAVA DOLINKA SAVA + PIKNIK Popust za večje skupine. Informacije in prijave ALTER SPORT CLUB. Telefon: 064/730-522 NOGOMETAŠE, roj. po 1.8.1979 iz okolice Bitenj, vpisujemo v NK BITNJE! «311-078_11313 Ugodno prodam ROLERJE Roces Athens, skoraj nove, št. 39. «242- 764 11727 Prodam nov ČOLN Elan 3 m za SIT 60.000. «78-348_11787 Prodam šotor za 4 osebe. «53-296, 11803 SURF WAYLER, ugodno prodam za začetnike. «401-114 11833 Prodam ŠOTOR za 4 osebe, ugodno. «52-296 11933 Prodam GUMIJASTI ČOLN za 3 osebe. «62. -468 11986 STORITVE Vodimo poslovno in privatno nemško korespondenco. «064/ 266-564 9192 SERVIS TV VIDEO, HI-FI NAPRAV vseh proizvajalcev in SERVIS bele tehnike Gorenje, ter montaža avtoa-kustike. Odprto 9-17 ure. Informacije na «329-886, Smledniška 80 ali na «331-301 9986 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese. Naročila na «213-218 10497 Roletarstvo Berčan vam nudi žaluzije, lamelne zavese in rolete. «061/ 342-464. 061/342-703, 0609/630- 700 10546 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. «422-193 11616 KOMBI PREVOZI tovora in manjše selitve. «215-211 11745 SERVIS - hladilne tehnike, gospodinjskih aparatov, elektromotorjev, ročnega orodja. Elektromehanika Pivka 20, Naklo, 47-490 11746 Ugodno izvajamo vsa mizarska dela. «310-020 11807 ©UM OOMLCH regulacijska oprema, montaža, meritve, servis EkJEH s 43 408 Kranj d.o.o 331 482 ŠIVANJE po vaših željah. Hitro, kvalitetno. «622-186_11820 SERVIS pralnih strojev. «714-465 11874_ Nudim pomoč pri likanju, pospravljanju vašega stanovanja. «46-731 Vodovodne instalacije, priključek samo 25 DEM. «332-061 11900 Delamo tesarska in zidarska dela. Kvalitetno in poceni. «213-98311907 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. «331-199_11944 Porušimo hišo in naredimo izkop. «45-655 11946 VODOVODNO INSTALACIJO V NOVI HIŠI (cene konkurenčne), kot tudi razne predelave kopalnic in kuhinj ter manjša popravila (razna zamakanja, pipe, čiščenje bojlerjev in odtokov ipd.) vam naredimo kvalitetno in z garancijo. «218-427 NON STOP_m« Prodam gorilcev z montažo in napeljava avtomatike, meritve. ESA 327-319 11976 MREŽE kovinske različnih vzorcev izdelujemo po naročilu. «45-129 11987_ Montiramo opaž (stene, stropi, mansarde, zun. opaž). «83-585, Matej 11989 SATELITSKI SISTEMI od 377 DEM z montažo, lahko čeki. »719-014 12005 STANOVANJA Dekle nujno išče sobo v Kranju. »242-551 11802 Iščemo stanovanje ali apartma na relaciji Jesenice-Kranj-Ljubljana. AGILiA,d.o.o., »266-564 11918 Pokliči Čvekafon! Samo tebe še čakamo ZABAVA PO TELEFONU Po vsej Sloveniji! Zavrtite naso številko in že ste v družbi S NAJSTNIKI 090 90 90 O OSTALI 090 91 92 "1 1 MIN. 23.4 SIT PO SLOVENIJI Prodam 1,5 sobno STANOVANJE na Planini lil (ima CATV, parket, telefon, cent. ogrevanje). 0331-016, po 15. Uri 10367 Prodam III. prodam 3-sobno atrijsko stanovanje v pritličju z lastnim vhodom, 83 m2, cena 130.000 DEM. V račun vzamemo 1 -sobno stanovanje. «326-531 11743 Mamica in sin najameta stanovanje do 200 DEM. Relacija Bled-Begunje. Šifra: SLOVENKA 11749 Prodam starejše trisobno stanovanje v centru Kranja v izmeri 70 m2, za ceno 46.000 DEM. Makler Bled, d.o.o.; tel.: 76-461 Prodamo 2 sobno stanovanje 55,20 m2 v Kranju. «213-219 11930 ŠK.LOKA Partizanska c. prodamo: dvosobno stanovanje 47 m2, balkon, vsi priključki, takoj vseljivo, za 55000 DEM, dvoinpolsobno stanovanje, 52 m2, balkon, vsi priključki, za 63500 DEM, enosobno stanovanje, 37,5m 2, za 49000 DEM. POSING, o61/126 23 29, 9-18, sobota 10-13. ure 11935 KRANJ, ŠKOFJA LOKA kupimo več garsonjer, eno ali dvosobnih stanovanj. POSING, 061/126-20-13, 9-18, sobota od 10-13 ure 11936 PLANINA, ŠORLIJEVO NAS. najamemo garsonjero ali enosobno stanovanje, po možnosti s CK in tel., opremljeno, možno predplačilo. POSING, 061/126 20 13, 9-18, sobota 10-13 ure 1193b GARSONJERO v Lescah v bloku, CK, neopremljeno, oddam. Enoletno predplačilo. O 713-001 11940 STANOVANJA PRODAMO: Planina III 62m2, 75000 DEM, 2. nadstroje, 2ss, c. Kokrškega odreda, 57 m2, 66000 DEM, 3. nad., 2,5 ss pri nebotičniku, 63m2, 79000 DEM, Planina II 1 ss, 44m2, 49000 DEM, 7. nads., Šorlijevo nas., nizki bloki, 2. nads. 57 m2, 71000 DEM. FRAST d.o.o. NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54b, Kranj, »242-651 12007 Najamemo garsonjero ali 1 ss v Kranju. FRAST.d.o.o. NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj, 242- 651 12009 STANOVANJA KUPIMO: Kranj večjo garsonjero ali 1 ss na Planini III, manjšo garsonjero v nizkem bloku, 2 ss ali 3 ss v Šorlijevem naselju. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16. Kranj, »211-106 12014 STANOVANJA PRODAMO: Škofja Loka 3 M/l. nad., 79 m2, staro 10 let, CK, TEL, novo opremljeno, 110.000 DEM, Kranj Planina, garsonjero 38 m2/l, CK, TEL, 49000 DEM, KRANJ CENTER 2 ss/lll, 86 m2 bruto, etažna CK, tel, ni dvigala, 2 balkona, novo obnovljeno, 105000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, «211-106 12016 TV-VIDE0-AVDI0-HI-FI alf ZASTOPSTVO IN PRODAJA Qf) pioivieeR KARAOKE MINI STOLP 99.990 SIT PIONEER N-50 2X50W RMS GORENJE 51 TTX SONY VHS E - 180 SONY UX-S60 48.990 SIT 630 SIT 290 SIT STANOVANJA PRODAMO: v Kranju Lsobno 52m2, 3 sobno 70 m2 v rlijevem naselju in 2 sobno 57 m2 pri Vodovodnem stolpu, 2 sobno 62 m2 na Zlatem polju. K 3 KERN Kranj.d.o.o.. 221-353 12032 STANOVANJA PRODAMO: V Gorenji vasi 2 sobno 55 m2 s centralnim ogrevanjem. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 12033 Na Pl. III prodamo garsonjero oz. 1 ss 34 m2 in 38 m2, na Pl. I nizek blok 1 ss 45 m2 in Zlatem polju 1,5 ss 42 m2. V hiši oddamo 3 ss pri Bledu in 2 ss pri Kranju. APRON 331-292 12042 VOZILA DELI PRIKOLICO za osebni avto 500 kg za 450 DEM. «242-657 »630 Prodam dele za JUGO 45, 55 ter odkupujem karambolirana vozila. «633-584. 632-083, popoldan 11952 Prodam PRTLJAŽNIK za fičota. «46-489 11877 Prodam nove polovične blatnike za traktor IMT 35. «421-538 11928 KXAL Jama KEF marantz 30NT DEMO SOBA ZA PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV IN HI - Fl KOMPONENT SURROUND CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.: 064/222 - 055 STANOVANJA NAJAMEMO: Kranj in okolica, najamemo manjše stanovanje v bloku za mlad slovenski par. Provizijo plača najemnik. Pogodbo sestavimo mi. STANOVANJA ODDAMO: Jesenice opremljeno garsonjero 24 m2, CK, 300 DEM mesečno, polletno Dredplačilo. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16. Kranj. «211-106 12017 STANOVANJA PRODAMO: v Kranju 1 garsonjero 17, 23 m2, 1 sobno 41 m2, 2 sobno 50 m2, 54m2, 58 m2, 63m2, 65 m2 in 68 m2, 2,5 sobno 67 m2, 2s+2K, sobno 89 m2 in 98 m2. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, «221-353 12031 WT0 -avdio -alarm mobitel •Sr'STfMS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel..Fax: 064 /4 1 016 mac FASCINATIHC S0UND ostitoctja za Slovenijo AVTO AL »mi mobitel poobwi£«n< »»rsn ia prodne >r monteio VOZILA POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA PEUGEOT Prodaja po sistemu staro za novo. Nakup vozil na kredit ali leasing. AVrOMEHANIKA Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel: 064/43-142 Prodam GOLF diesel, bel, letnik 1987. «242-037_11805 KADETT KARAVAN 1,3 GLS, odlično ohranjen, prodam. «77-214 11 bos SCIROCCO 1600 GTI, letni 1983/2, reg. do 4/96, prodam. C. na Klanec 57, Kranj 11809 Prodam KOMBI R TRAFIC. letnik 1982 diesel, reg. do marca 96. «738-972 11815 SUZUKI SVVIFT, 4/90, črna metalna barva, prodam. «77-609 118i6 Prodam JUGO 55, letnik 1988. «59-084 11823 Prodam Z 101, letnik 1987, cena 1800 DEM. «622-712 11827 Prodam HROŠČ 1200 J, letnik 1976, reg. do 3/96, 5000 km, po generalni, nove gume, nov akumulator, rdeče barve. «214-434, Boštjan 11828 Prodam FIAT UNO 55 S, letnik 1985 in GOLF diesel. letnik 1984. «76-233 11831 Prodam GOLF diesel, S paket, letnik 1985. «312-207, 224-158 11834 Prodam OPEL KADETT, 1,3 LS, letnik 1989, garažiran, limuzina, 86000 km, cena 11200 DEM. «621-840 11835 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. 0332-442 11840 Prodam z 850, letnik 1985, reg. 20.2.96, 1250 DEM. «422-770 11847 Prodam R 4 GTL, letnik 12/91. »45- 241 11963 Prodam R 5 CAMPUS, bele barve, letnik 1989. »401-223 11957 VISA OLD CIT RLN, letnik 1991, rahlo karambolirana, prodam. »736-686 11969 Prodam avto 101, letnik 1983. »697-075_11971 LADA 1300 karavan, letnik 1988 prodam za 3500 DEM. »692-761 11981_ Prodam GOLF, letnik 1981, registriran do 4/96. »241-381 119B3 Prodam JUGO 45, letnik 1989, bele barve. Cirilova 14, Orehek Kranj 11992 R 18, letnik 1985, registriran do 11/ 95, prodam. »802-624 11993 Prodam FIAT TIPO 1.6 IE, letnik 1993. »242-552_1199» Prodam CITROEN C 15 D "furgon", letnik 1991, reg. do 8/11 95. »733-810 12001 ZASTAVA 101, letnik 1987, reg. do 2/ 96, odlična cena 1700 DEM, prodam. »45-170 -12002 Prodam CITROEN AX, letnik 1990, reg 2/96, 47000 km. »78-732 12003 NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko torek-petek-sobota. »49-442 12020 ITALIJA PORTOGRUARO, vsak četrtek, nakupovalni izlet. »49-442 12022_ Prodam OPEL ASTRA 1.61, letnik 1993, vinsko rdeče barve, cena 20500 DEM. »328-126 12047 ZAPOSLITVE KEKEC SP - honorarno zaposlim študente zaključnih letnikov različnih študijskih usmeritev za poučevanje šolske mladine na Gorenjskem. Pogoj: status študenta. Fax in telefon: 064/710-099, vsak dan med 8 in 10. UrO 10855 NAKUPOVALNI IZLET v Italijo Por-togruaro - kombi. »49-442 8314 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastnišva. »325-981, 325-659, po 20. uri 9526 NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko, torek in sobota. »49-442 10536 ŠKODO FAVORIT, letnik 1992, prodam. » 242-787 11179 Prodam Z 101, starejši letnik, generalno obnovljeno, motor 1990. »632-009 11441 Zastavo 101 GTL 55, letnik 11/83, ugodno prodam. »323-661 11498 Prodam VW 1200, letnik 1976. »696-062 11544 Prodam Z 750, letnik 1982, reg. do 4/96 za 500 DEM. »216-633 11687 Prodam Z 101, letnik 1984, celo ali po delih. »325-862 11705 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1989, 48000 km, reg.8/95, odlično ohranjen, radio, cena 3200 DEM. 41-893 ima Prodam GOLFA, letnik 1979, registriran do 10/95. » 325-055 11733 Prodam GOLF CL, bencinar, rdeč višnja 1.4, letnik 1992. Novoljanska 15, Preddvor 11742 Prodam GOLF, letnik 1983, registriran. »730-678 11748 Prodam PASAT 1,9 TD, karavan. Brovc, Kovorska 1, Tržič 11772 ALFA SUD 1,3, letnik 1982, reg. do 11/95, električna stekla, ohranjena, prodam za 3.600 DEM ali menjam za motor. » 225-733 11774 Prodam BMW 2002, letnik 1974, registriran do 4/96. » 46-312 11775 VW TRANSPONTER, letnik 1982, prodam. » 723-026 11778 Ugodno prodam SKALO 55, letnik 1/ 1989 in ALEKO 10/1992. » 52-123 11777 ALFA SUD 1,2 SC, letnik 1983, reg. do 8/95, prodam za cca 3.700 DEM, ali menjam za motor. » 225-733 11778 Prodam FIAT PANDA, letnik 1985, zelo lepo ohranjen, druga lastnica. Simona Zavec, Hrastje 39, Kranj 11779 Prodam HROŠČ, letnik 1975. reg. do oktobra. »45-578 11 /bo Prodam FORD ESCORD, letnik 1976, mašina generalno obnovljena. «326-738 11784 AUDI 80, letnik 1979, ugodno prodam. «331-069 11785 Zelo ugodno prodam 126 P, letnik 1989. «725-339 11788 Prodam MERCEDES 300 D 4 M avtom., letnik 1990, menjam za cenejši avto. «634-690 11794 JUGO 55, letnik 1989, reg. 25.9. Vrhovac, Gorenjska 20, Radovljica LADA KARAVAN, letnik 1993, 12000 km. «217-190 11849 Prodam FIAT 126 P, starejši letnik. «213-514, zvečer nsso Prodam ŠKODO FORMAN, letnik 1991, 135 SL, 48000 km, cena po dogovoru. «738-948 11857 Prodam RENAULT 4 GTL, letnik 1988. «632-197 11867 Prodam ALFA ROMEO 155/04/V 6, letnik 93, bele barve. «714-556, popoldan 11869 Prodam starejši GOLF 1.1. Britof 286, Kranj, popoldan 11973 Prodam FIAT 750. 650 DEM, regis-triran do janV96. «212-191 11875 Prodam TALBOT SAMBO, letnik 1984, reg. do 96/4. »50-570 11885 MERCEDES BENZ 190 El, ugodno prodam. »56-110 11889 Prodam ŠKODO MB 1000, letnik 68, registrirana, cena 500 DEM. «311- 133 11892 Prodam dobro ohranjenega HROŠČA, letnik 1975. «685-068 11894 Prodam PASSATA LS 1978, ohranjen in registriran. Pristov, «715-904 11897_^^^^^^^^ ALFA ROMEO 75 1.8 IE, letnik 1993, prvi lastnik, garažiran, veliko dodatne opreme (klima, servo volan. CZ, EO, lita platišča...), zelo ugodno prodam. «0601/71-823, zjutraj ali po 20. uri 11898 Z 101 GTL, letnik 1986, reg. do 12/8 95, dobro ohranjeno, prodam. Sušnik Peter, Upnica 6, Kropa 11904 Prodam dve leti star CITROEN AX TRE 1,1 z dodatno opremo. «41-582 11911 Prodam Z 101 POLY, letnik 1986, 80.000 km, reg. do 5/96. »266-564, od 9. do 14. ure 11914 Prodam UNO 45, letnik 1990. prevoženih 68000 km, cena po dogovoru. »738-959 11923 Prodam ALFA SUD 1.3, letnik 1978. km 112000. reg. do 30.septembra, cena 1800 DEM «217-500 11924 Prodam lepo ohranjen JUGO KOR-AL 45, letnik 11/89. «403-208 11934 KARAMBOLIRANO VOZILO ali vozilo v okvari, novejši letnik, takoj odkupim. « 0609/614-484 11941 GOLF GTI, 1,6, letnik 1980, z dodatno opremo, prodam. B 332- 578 11942 Odkup in prodaja vozil. «312-255 11947 Prodam GOLF diesel, letnik 1989, bele barve, 102000 km, ugodno. «312-255 11948 Prodam R 19, letnik 1989, siv kov. barve, ohranjen, ugodno. «312-255 11950 Prodam ohranjen, rdeč Jugo 55, letnik 1986, cena 2500 DEM. »45-532 11951 Ovsenik Mizarstvo, profiliranje lesa in žaga Alojz Ovsenik Jezerska c. 108, 64000 Kranj Tel.: 242-110, 242-481 Iščemo KV pleskarja za lakiranje mizarskih izdelkov. Zaposlim delavca za delo na avtoodpadu. «422-221 11744 iščemo prodajalko za delo v živilski trgovini. »312-274, 218-948 11783 Sprejmem kakršnokoli delo na dom. Golja, Bleivveisova 28, Kranj 11789 Honorarno delo dobi šivilja. 851-485, popoldan 11790 Redno zaposlimo 5 sposobnih in samostojnih delavcev. Pogoj: tekoče znanje slov. jezika. Vaše telefonske ponudbe na »064/331-307, od 10. do 14. ure 11825 Zaposlimo STROJNIKA gradbene mehanizacije in voznika tovornjaka. Pisne ponudbe na naslov: Ciril Potočnik, Hotavlje 74, Gorenja vas 11829 Za strežbo v pizzeriji zaposlimo dekle. »421-226, po 14. uri 11863 FLORIDA - urejamo zaposlitev na ameriških prestižnih potniških ladjah: natakarjem-icam, sobaricam, hoste-sam, pomožnemu osebju ter BABY SITTING v Angliji in Italiji, »in fax: 066/75-215 11912 Dobro plačana honorarna ali redn* zaposlitev. «51-812 |S ŽIVALI Rezervirajte si mladiče ROTV/Al LERJA odličnih staršev. Oddaja ' juniju. «59-170___^ Prodam 120 kg težkega TELfj* Kokrica, c. na Belo 31__J> PURANI 3 kg po 1200 SlT/kom, # dopitanje, prodam. Suhadole ' Komenda___j Oddamo PSICO nemško ovčari* staro 6 let. «241-474 117* BIKCA 117»1 ! Takoj zaposlimo DVA PRIPRAVNIKA s srednjo ali višjo šolo za delo v špediciji. Obvezno znanje nemškega jezika, kasneje možna redna zaposlitev. Ponudbe oddajte pod šifro "KARAVANKE". Prodam dva meseca starega «55-017______ Prodam TELIČKO simentalko VBjj$ brejo telico črnobeie pasme. ••%oS 841-059_ Prodam TELETA simentalca in Mjijj j telička do 14 dni starega. «421-"' 11810 __ Prodam mlado KOZO z mladiče"1i kozla, zelo ugodno. «725-605__^> 1 Prodam TELICO simentalko, staroj mesece, A kontrola. «57-963____*. Prodam PRAŠIČE od 40-60 I Voglje, Kotna 5, Celar 118*5 Prodam TELICO za nadaljno r# «633-277___ Prodam BIKCA simentalca, star« pet tednov in Mertelnovo kosilnico ferguson. D 241-856 mig VSEM, KI VAM JE DELO V VESELJE. POSEBNA DIREKTNA PRODAJNA ENOTA, KI SE UKVARJA Z ZBIRANJEM NAROČIL ZA IZOBRAŽEVALNI PROGRAM. NUDI REDNO ZAPOSLITEV. DELO POTEKA OD PON. DO PET. V DOPOLDANSKEM ČASU. « 0609/ 620-475, 634-064, 56-105, 11913 Zaposlimo delavca v lakirnici. MIZARSTVO KURNIK, «45-375 11926 Zaposlimo dekle za strežbo. «241-504, po 16. uri 11957 Zaradi razširitve dejavnosti vabimo k sodelovanju delovne in sposobne. »81-228,802-624 11952 Iščemo prijazno mlado dekle za delo v strežbi. »46-878 11985 Iščem ljudi za dobro plačano redno ali honorarno delo. 066-702 11996 Prodam 8 mesecev brejo ter dva teleta. » 45-349 Zdrave plemenske kunce P^fJJi. francoski ovnač, mladiče, pro"8". »45-532_____> Kupim BIKCA simentalca do 1° _f starega. »45-587___J> 1 Prodam BIKCA SIMENTALCA, «_€ ega pet tednov. Debeljak, Podbrea 150, »731-069___ Dobrim ljudem oddamo polperzij*'** j čistoći iKf MUCKE, navajene na »401-334 Kupim nemškega ovčarja^1 rodovnika, starega okoli 6 tedn _ »66-117___JJ5 Prodam dve ZAJKLI z mladimi in zajca za nadaljno rejo. »41-853 Prodam KRAVO po tretjem tele^ Zevnik, Praše 10, Mavčiče Prodam 9 mesecev brejo kravo' četrtim teletom. Šenk Jože, Češnf vek 9, Cerklje 119 Honorarno zaposlimo dekle za delo v strežbi z izkušnjami. PIZZERIJA OLIVA, Sv. Duh, škofja Loka 10953 Takoj zaposlim KV ali PKV PLES-KARJA. »213-558_11039 Iščemo elektromonterje s pasivnim znanjem nemškega jezika. »81-942 11283_ Zaposlimo izkušeno RAČUNO-VODKINJO. »0609/620-471 11287 Zaposlim več strojnikov težke gradbene mehanizacije. »0609/620-471 11290_ Zaposlimo strojnika za avtodvigalo. »0609/620-471 11292 Na Bledu zaposlimo pripravnico ali natakarico za delo v bifeju. Zaželjno je, da je oseba iz okolice Bled. »78-786, od 19. do 20. ure 11348 Dekle za strežbo v bistroju Matjaž Kranj, redno ali honorarno takoj zaposlimo. »222-430 ali 331-654 11442_ Zaposlimo prodajalko v živilski trgovini. »212-135_ii478 Zaposlimo LESARSKEGA TEHNIKA z dobrim poznavanjem stavb, pohištva in znanjem nemščine. Stimulativni OD. »331-767_11570 Takoj zaposlimo pripravnika etektri-kar elektronik ali pripravnika elektrotehnik elektronik. »331-266. od 7. do 15. ure ii»48 V delovno razmerje sprejmemo delavko, vajeno industrijskih šivalnih strojev. »58-082, od 8 do 14. ure ob delavnikih 1t?41 KO UGASNE ŽIVLJENJE d.o.o- Gorenjska pogrebna drufoa, tel. .064/733-365 in 328-373 POKLIČITE NAS IN Ml VAM UREDIMO VSE POTREBNO. NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU ALi OSEBNO 24 UR NA DAN ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame. sestre, stare mame, tašče, tete MARIJE RAKOVEC roj. Trilar, p.d. Žanove mame & Javornika <__fl se iskreno zahvaljujemo sorodnikom. ___L sosedom, prijateljem in znancem za ■l jfl izrečeno sožalje, vsem, ki ste daroval prelepo cvetje in sveče. Posebna zahvala Pogrebnemu podjetju NAVČEK in g. župniku *A pogrebni obred in sv. mašo in pevcem. Hvala vsem, ki ste jo tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Ivan, hčerke Majda, Ivanka, Jelka, Angel* 2 družinami, sestra Angela in ostalo sorodstvo Javornik, 9. maja 1995 ^ OSMRTNICA V globoki žalosti sporočamo, da nas je po hudi bolezni zapustila naša predraga DARINKA SVOLJŠAK rojena Roj ina Od nje se bomo posovili 18. maja ob 16. uri. Na dan pogreba bo ležala v mrliški vežici r>a kranjskem pokopališču. VSI NJENI Kranj, 15. maja 1995 J i^8"1 domače kokoši. B45-738 ^r*!?aste in rjave JARKICE, ter bele aopitanje, prodam. Stanonik, ^546__n» Prodam KOBILO in zapravljivček. ■2fJ7__11949 DALMATINCA, vrhunsko leglo, star 7 ii9S6OV* "Sodno prodam. 051-360 Prodam pol bika. »56-069, Valjavec, Leše 36 H964 Prodam TELIČKO 2 meseca simentalko za rejo. »720-084 11970 Prodam 70 ko težko TELIČKO simentalko in PUHALNIK Tajfun. »77-966 11973 Prodam TEUČKO simentalko, staro teden dni. Bohinc, »061/824-183 ROTTvVElLERJE z rodovnikom, uvoženih staršev, tetovirane in cepljene, prodam. »632-332 11975 LABRADORCA črnega samca, staroga^ mesece, prodam. »692-761 Prodam KRAVO simentalko po izbiri, šercerjeva 24, Radovljica 11997 Prodam tri BIKCE po 100 kg ter PAJKA Sip 4550. »43-352 12019 OSMRTNICA V 91. letu starosti je umrla MICI ŽONTAR roj. Trost, iz Frankovega naselja 98, Skorja Loka Žalujoči: Bogdan, Tončka, Bogdan ml., Magda, Izidor V SPOMIN SLAVKU BEZNIKU Štefucovemu Slavku s Koprivnika 9. maja je pri delu na domačiji preminil v 51. letu starosti Slavko Beznik - Štefucov Slavko s Koprivnika 56. Bil je eden najbolj aktivnih in delavnih med krajani v krajevni skupnosti Koprivnik -Gorjuše. Bil je predsednik Pašne skupnosti Koprivnik, član upravnega odbora novoustanovljene Agrarne skupnosti Bohinjska Češnjica, Jereka, Podjelje in Koprivnik in predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Kopnvnik. Bil je človek, ki je svoj ponos, delo in svoje vrline gospodarno m nesebično razdajal svoji družini, posestvu in kraju. Ne le za družino in domačijo tudi za krajevno, Pašno in Agrarno skupnost, za gasilce je njegova preminitev velika izguba. Ohranili ga bomo v spoštljivem spominu. Krajevna skupnost Koprivnik • Gorjuše OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl MILAN VALENTINČIČ poslovodja B. S. Kranjska Gora II Dolgoletnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. PETROLTOE Kranj V SPOMIN 13. maja mineva eno leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JANKO SIMIC iz Škofje Loke Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, se ga spominjate in mu prižigate svečke. VSI NJEGOVI Vse prijatelje in znance obveščamo, da je za vedno zaspala naša draga MARA HOČEVAR rojena ERŽEN Žaro z njenim pepelom smo v družinskem krogu položil v grob na pokopališču v Žabnici. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam kakorkoli izrazili sožaljc in z nami sočustvovali. Mož Franci, sin Janez, sestra Ivka, brat Jelko, vnuka Nejc in Mitja ter drugo sorodstvo Spodnje Bitnje, dne 13. maja 1995 V SPOMIN Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcu še živi in nihče ne ve, kako zelo boli, ko zavemo se, da več te ni. Minilo je eno leto od boleče izgube dragega očeta ANTONA MALIJA, st. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Žalujoča: hčerka Zvonka z družino Golnik, 1995 ZAHVALA Kdor v mislih svojih dragih živi, ne umre. Po 83. letih je svojo življenjsko pot sklenila naša dobra mama, stara mama, prababica, tašča in teta IVANKA KOCJANČIČ roj. Brolih - Johanca, gostilničarka v pokoju iz Britofa pri Kranju so ^° Sm° se Pos'ovm v nedeljo, 7. maja 1995, v Predosljah. Zahvaljujemo se sodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, Obrtni zbornici in IO Sekcije gostincev 2a> ranJ> za pisno in ustno izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Še posebej se in d Ujemo. za dolgoletno zdravniško pomoč dr. Metodu Prašnikarju, dr. Borisu Škoficu Bor 1 l^ar*u Kocjančiču. Zahvaljujemo se g. provincialu p. Polikarpu Brolihu, msr. . luKoširju, g. župniku Francu Godcu, g. župniku Janezu Kokalju za svečan pogrebni red m pevcem Klas iz Predoselj za lepo petje. Vsem in vsakomur, ki nam je bil v najtežjih trenutkih v tolažbo m oporo - iskrena zahvala. Žalujoči hčerki Nada in Ivica z družinami Britof, 7. maja 1995 ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, starega očeta, pradedka, tasta, brata, strica in svaka DOMINIKA KAJZERJA st. i se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, ter pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se sodelavcem Iskre Intec, Iskre Tel, ZB Vogije, GD Prebačevo-Hrastje za spremstvo, izkazano čast in poslovilni govor, g. župniku za pogrebni obred ter pevcem. Hvala tudi tistim, katerih imena niso omenjena in vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Prebačevo, 10. maja 1995 Žalujoči: ZAHVALA Vedno znova, ko jutro se budi, v dan zazrem se s solznimi očmi. Srce v bolečini zaječi je res, da tebe več med nami ni? Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica VALENTINA POTOČNIKA roj. 1915 se iskreno zahvaljujemo prijateljem in znancem. Posebna zahvala gre sodelavcem in sindikatu ISKRE EMECO, sorodnikom in sosedom za darovano cvetje in sveče. G. župniku za lep pogrebni obred, pevcem in podjetju AKRIS. Iskrena hvala vsem, ki so nam izrazili sožalje in nam pomagali v težkih urah, pa tudi drugim, ki niso posebej omenjeni. Ljubezen in spoštovanje, ki ste jo izkazali pokojniku, nam je v veliko tolažbo. žena Angelca, hči Tatjana, vnuk Mitja in sin Bojan z ženo Bernardo ter ostalo sorodstvo Kranj, 9. maja 1995 S paniko brez panike Šmarjetna gora - V petek je bila na dotičnem hribčku nad Kranjem uradna fešta ob preimenovanju založbe Pan records v Panika re-cords. Kljub temu, da je dež naredil nekoliko panike, se je vse dogajalo v stilu, od novinarske konference, kjer so "paničarji" predstavili nove kasete in cedejke, po dolgem času težkometalce skupino Pomaranča, pa etno rock'n'rolerje D'Kovači, pa zadnjo od Spinov, Melosa, pa pravljice Kat-juše Trampuž, ali pa une od Fer dota... nastopilo je dvajset glasbenih skupin in glasbenikov, "paničarji" so skupaj z vsemi nastopajočimi zapeli pesem S paniko brez panike, zabava pa se je nadaljevala s kranjskim Dbcielandom, duom Kraljevi ulice Califomio, zapela pa je tudi Lucija Grm... Skratka, v Kranju že dolgo ni bilo take fešte, na kateri bi se zbralo toliko znanih ljudi iz sveta zabave, glasbe... in upajmo, da se bo Panika zgodila tudi naslednje leto. Za orgaiza-torje pa plus pet, ni kaj. (na sliki "panični" direktor Tomaž Pangeršič Litaj med duom Kraljevi ulice, Pa-jom in Haažijem) Igor K., foto: Gorazd Šinik Rop v menjalnici Šum V priporu tudi četrti 45-Ietni L I. osumljen, da je trojico napeljal v rop Kranj, 16. maja - V četrtek so kriminalisti pripeljali k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Kranju 45-let-nega L L iz Ribnice, prej občana kranjske občine. I. L, stari znanec policije, je osumljen, da je trojico mladeničev napeljal v oboroženi rop v zasebni menjalnici Sum v Kranju. Kot je znano, je med ropom prišlo do streljanja, krogla je zadela in hudo ranila enega od solastnikov menjalnice. Dva od roparjev so kriminalisti prijeli le nekaj ur po dejanju, tretjega, ki je pobegnil v Nemčijo, pa so konec aprila prevzeli od nemških kolegov in prav tako Čaka na sojenje v priporu. Preiskovalni sodnik je v četrtek odredil pripor tudi za I. L, osumljenega kaznivega dejanja napeljevanja k ropu. Priprt je v Ljubljani. O posojilu in dvonadstropnem avtobusu Mi posodiš sto petdeset jurjev? TI jih vrnem. Potujte kamorkoli - potujte varno in udobno. Luksuzni avtobus z dvema nadstropjema in popolnim udobjem vas prijetno ohlajene, site in zadovoljne pripelje kamorkoli že greste. Avtobus je lep, zares udoben, šoferji na voljo, da vas popeljejo kamorkoli. Le kdo se ne bi lotil takega posla. Je že res, Slovenci smo narod, ki rad potuje. Potovanja po domovini, pa tujini, letovanja, zimovanja so postali skorajda del folklore. In na večino potovanj se Slovenci podajo - z avtobusom. Če je avtobus lep, moderen, zadnji krik mode in tehnologije dela ne manjka. Tako nelcako je pred dvema letoma najverjetneje razmišljal kranjski poslovnež M. J. in si kot direktor in lastnik podjetja VIC - Mladi voznik, D.o.o. pri Ljubljančanu T. G. izposodil najprej za okroglo 130.000, kasneje pa še za 125.400 nemških mark. Posojilna pogodba je kot rok za vračilo določala letošnji dvanajsti april. Gospod J. je s pomočjo tega sposojenega denarja kupil avtobus in se pričel ukvarjati s prevozništvom. Do sem vse lepo in prav... Dvanajsti april se je kot običajno tudi letos zgodil po enajstem, vsekakor pa je imel za gospoda G. ta dan zelo grenak priokus. Tega dne se namreč ni zgodilo to, kar bi se po pogodbi moralo zgoditi. Gospod G. od gospoda J. tistega jutra, dopoldneva ali večera nikakor ni uspel dobiti 255.400 nemških mark. Gospod G. denarja ni videl niti naslednji dan, ne dan kasneje. Petega maja se je zgodil preobrat. Gospod J. je tretjega maja kot dokazilo, da svoj dolg po dveh letih misli ?ovrniti gospodu G. vrnil 000 (tisoč) nemških mark, nekaj dni kasneje pa še 5.000, in tako slab mesec po določenem roku odplačal 2,3-odstotni delež svojega dolga. Levji delelž 97,7 odstotkov dolga je kljub grožnjam in prošnjam gospoda G. ostal neplačan. In kaj o tem pravi gospod J. Po tem, ko mi je potrdil, da je bil denar porabljen za nakup avtobusa, mi sprva nekaj nikakor ni šlo v račun. Dvonadstropna Setra sodi v vozni park podjetja Ja-Mi tours. V posojilni pogodbi tega imena nikjer nisem zasledil. Edino podjetje, ki si je po pogodbi izposodilo denar, je bilo VIC -mladi voznik. Torej bi moral biti avtobus potemtakem last omenjenega podjetja. Pa temu ni tako. Avtobus je kupil M.J. kot obrtnik, zasebni avtobusni prevoznik, podjetje VIC se je v poslu nekje čudežno izgubilo. Ko sem gospoda J. povprašal, zakaj denarja ne vrne, je dejal, da predvsem zato, ker gospod G. potrebuje del vsote, da bi poravnal dolg pri sorodniku. Prav zato po njegovem mnenju ni potrebno, da bi s plačilom pohitel, saj se bo njihova žlahta med sabo že zedinila in preložila terjatve. V svojih izjavah pa se gospod J. nikakor ne ozira na to, da družina G. denar po dveh letih pač končno potrebuje. Gospod J. mi je v pogovoru dejal, da trenutno dolga ne more povrniti, saj mu je menda zavarovalnica dolžna precejšnjo vsoto, vendar mu je ne izplačajo, tako da se z zavarovalnico veselo tožuje. Očitno pa se bosta tudi z gospodom G. srečala na sodišču. O tem, da bi z gospodom G. obiskala sodišče, kot tudi to, da bi prodal avtobus Setra, ki je (med brati) vreden okrog 350.000 nemških mark pa gospod J. noče niti slišati. Vprašanje pa je, koliko ljudi bi to pravzaprav rado videlo. • U. Špehar iN :mi PoBKA i 09a><*> LETo WAM Ht to T(t-SgA o££ANIZJ -RAT! ev*OV«2l?tkC&A FeSTI-VAcA. Solidarnostna pomoč po požaru Akcijo vodi poseben odbor "Hvaležni smo zaradi hitre pomoči za obnovo. Bohinjska Češnjica, 15. kom krajevne skupnosti Ko-maja - Takoj po požaru, ki privnik - Gorjuše Janezom je 2. maja popoldne uničil Korošcem, ki je hkrati tudi gospodarsko poslopje, ko- predsednik novoustanovl- Agrarne skupnosti, zolec in ostrešje ter stavbno pohištvo (okna) na stanovanjskem objektu pri Koz-manu v Bohinjski Češnjici, je stekla v kraju in predvsem v Agrarni in Pašni skupnosti ter pri gasilcih solidarnostna akcija. Imenovan pa je bil tudi tričlanski odbor za pomoč in obnovo. Ko smo sredi minulega tedna skupaj s predsedni- jene obiskali Cudnove v Bohinjski Češnjici 36, nas je Jože Čuden poprosil, da še posebej poudarimo, da so hvaležni vsem, ki so jim takoj priskočili na pomoč. Domačini z gasilci so se takoj lotili odstranjevanja in pospravljanja pogorišča, nkrati pa je stekla akcija za obnovo stanovanjskega po- Sredi minulega tedna je poslopje že imelo ostrešje. slopja. Tako so na žagi takoj posodili les, v akciji pa so potem posekali 40 kubičnih metrov lesa. Pet traktorjev je odvažalo material s pogorišča, Gradbeno podjetje Bohinj pa je posodilo mehanizacijo. Sredi minulega tedna je bilo razdejanje po požaru že pospravljeno, domačija pa že domala pod streho. Če ne bi nagajalo slabo vreme, bi stanovanjsko poslopje že imelo tudi novo kritino. Gasilci bodo še naprej vodili akcijo za pomoč med člani oziroma društvi, obrtniki in krajani v Bohinju. Skrb za hitro in učinkovito dokončanje obnove bo tudi v Pašni in Agrarni skupnosti. "Sicer pa zdaj solidarnostno akcijo za obnovo vodi tričlanski odbor z Markom Jeršičem, predsednikom Prostovoljnega gasilskega društva Bohinjska Češnjica, Mikcem in Ivanom, sektorskim poveljnikom gasilcev/' je med pogovorom z domačimi o nadaljevanju del povedal predsednik KS Koprivnik -Gorjuše in predsednik Agrarne skupnosti Janez Korošec. • A. Žalar KRONIKA Motorista brez čelad Kranj, 16. maja - Pretekli teden je bilo na gorenjskih cestah osem prometnih nesreč, v katerih je bilo devet ljudi ranjenih. Prometni inspektor UNZ Kranj Ivan Demšar opozarja na cas ma-turitetnih zabav in nedeljsko tragično obletnico nesreče maturantov, v kateri sta dva dijaka umrla. Sicer pa so bile minuli teden štiri od osmih hujših nesreč na območju kranjske policijske postaje, tri na območju radovljiške in ena na območju jeseniške. Tesno srečanje na mokri cesti Kranj - V petek, 12. maja, ob 6.45 je bila huda nesreča na lokalni cesti Bela-Kokrica. 65-letni Anton K. s Sr. Bele pri Preddvoru je vozil kombi traffic od doma proti Kokrici. Dobrih sto metrov pred Bo-bovkom je v desnem ovinku nasproti pripeljal avtobus. Anton K. je na ozki in mokri cesti zaviral, vendar ga je potegnilo v desno na bank-ino in nato na travo, po kateri il mobitel l je drsel 35 metrov. Kombi se je prevrnil na levi bok in s streho silovito trčil v drevo. V nesreči je bil voznik hudo ranjen, zdravijo ga v Kliničnem centru. Bankina se je vdrla pod tovornjakom Črnivec - Ob 12.10, prav tako v nedeljo, pa je bila huda nesreča na magistralki na Črnivcu. 38-letni Marko M. z Boh. Češnjice je s tovornjakom gradbenega podjetja Bohinj vozil po odstavnem pasu od Peračice proti Črnivcu. Z desnim kolesom tovornjaka je zapeljal na bankino in vozil po njej približno 60 metrov, ko se je bankina zaradi razmočenega terena pod težo vozila vdrla. Tovornjak je zgrmel kakšnih pet metrov navzdol v podvoz lokalne ceste Črnivec-Brezje. Na srečo je bila takrat cesta prazna, sicser bi bila nesreča lahko še dosti hujša. Tovornjak se je prevrnil na desni bok, tovor razsul, šoferja pa so hudo ranjenega odpeljali v jeseniško bolnišnico. Motorista hudo ranjena Kranj - V nedeljo, nekaj pp pol tretji popoldne, je zavijanje siren naznanjalo nesre; čo v Hrastju. 23-letm domačin Jože P. je z osebnim avtom pripeljal iz smeri Pre-bačevega in na avtobusnem postajališču počakal na prosto cesto, da bi zavil levo na priključek k stanovanjski hiši. Ko je nato zapeljal prek ceste, je za njim očitno prehitro pripeljal 25-letni Tom** B. iz Kranja na 650-kubičnem kavvasakiju. Fant za kategc*' ijo A nima vozniškega dovoljenja, na glavi tudi ni ime1 varnostne čelade, tako kot ne njegova sopotnica, 25-letna Jovita J. iz Kranja. Čeprav j6 motorist zaviral in se umikal V levo (nekaj deset metrov prej je po policijskih podatki!1 prehiteval osebni avto), je na levem voznem pasu z desnim bočnim delom motorja trčil * levi bok avtomobila Jožeta *• Motor je dvignilo v zrak. nakar je trčil v robnik na IeV> strani ceste. Sopotnico Je vrglo v železna dvorišča vrfl' tapri hiši Hrastje št. H°j motorist pa je padel in drse« še pet metrov po cesti. Ob* hudo ranjena so reševalci odpeljali v Klinični center- 225-060|J 27,1 % POPUST, UGODNI KREDITI KD Naklo in Lovsko kinološko društvo Gorenjske prirejata telesno ocenjevanje psov vseh pasem. Prireditev bo v soboto, 20. 5. 1995, z začetkom ob 8. uri na prostorih gorenjskega sejma v Kranju. S seboj prinesite rodovnike, zdravstveno knjižico psa z veljavnim cepljenjem in člansko izkaznico društva, kjer ste član. KD Naklo in LKD Gorenjske Policisti vlomilca še iščejo Odnesel denar in zlatnino Jesenice, 16. maja - V noči z 12. na 13. maj je za zdaj še neznani nepridiprav vlomil v eno od stanovanj v bloku na Hrušici. Očitno je vedel, da ne bo odšel praznih rok. Preiskal in razmetal je celo stanovanje, ukradel za 300 tisočakov denarja in zlatnine. Jeseniški policisti in kriminalisti UNZ Kranj za storilcem še pozvedujcjo. Dobili tatu in radio Kranj, 16. maja - V petek so kranjski policisti prijeli starejšega mladoletnika z Jesenic, osumljenega, da je v noči s 1. na 2. maj iz osebnega avta jugo 45 ukradel radiokasetofon, vreden 36 tisočakov. Radio so zasegli in vrnili lastniku, tatu pa ovadili državnemu tožilstvu. Poskus ropa na Jesenicah Jesenice, 16. maja - Možje postave raziskujejo poskus ropa v Oazi na Jesenicah, ki se je zgodil v četrtek ponoči. Dva zamaskiran« roparja naj bi grozila starejšemu občanu, ki se jima je hrabro postavil po robu, nakar sta zbežala. • Jelovčan 3ADiO 913 FD NFORMATIVNI PROGRAM RADIA KRANJ: PREGLED DOGODKOV VSAK DAN OB 7. URI ■ Gorenjsko jutri, vsak dan ob 18. uri ■ Gorenjska včeraj, vsak dan ob 9. uri ■ DEUTSCHE VVELLE - novice vsak dan po 18. uri ■ Gorenjska danes, vsak dan ob 14. uri *V0ICE OF AMERIKA - novice vsak dan ob 19. uri 4