Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 19. januarja 2017 - Leto XXVII, št. 3 stran 2 MRAZ VENEJ, TOPLO PRI SRCEJ Večni popotnik... stran 4 Štajerski Slovenci v Avstriji stran 6 Če bi leko... stran 8 2 MRAZ VENEJ, TOPLO PRI SRCEJ Zdaj, ka je mraz malo pritisno, vse večkrat čüjemo se žaurgati lidi, kak fejst je mrzlo... kak dugo je že mrzlo... kelko trbej küriti… Kak brž smo se vcüjnavčili, ka že par lejt nej bilau prave zime; nej trdoga mraza pa nej snega. Vej pa mlajši, steri so se rodili v zadnji deseti lejtaj, skurok ne vejo, ka pomejni sankati se, snežnoga moža napraviti, čujskati se po zmrznjeni mlakaj. Pa tau tö nej, kakšno veseldje je bilau v naši mlašeči lejtaj, gda je zavolo snega nej trbelo v šaulo titi, ka je nej bilau autobusa. V tisti časaj so ešče takšne zimé bile, kak se šika. Snejg do kolen, kusti ledeni cücki so viseli s strej, pa so se rauri vsepovsedik kadili. Sausedge so tir napravili med ižami, ka so prišli eden do drugoga. Zatok so vsigdar poglednili tiste, steri so sami bili ali pa betežni bili. Pa se je nišče nej žaurgo, vej so pa vedli, če je zima, te je snejg, če je snejg, je mraz. Mraz. Mraz je najvekši protivnik tistim lidam, steri nejmajo streje nad glavauv. Pa dostafart tistim tö, steri majo strejo nad glavauv, dapa nejmajo drv za nalagati ali si sami več ne morejo zaküriti. Etak pa mora delo, naloge, stere je gnauksvejta opravlala veška ali varaška skupnost (közösség) pa solidarnost med lidami, prejkvzeti država, rosag. Državni sekretar za socialne zadeve pravi po televiziji, ka se je rosag pripravo na mraz, socialni delavci pomagajo vsakšomi, steri je brezi streje, ka bi v ledeno mrzli nočaj nej vanej ostano. Rosag prej za tau ma edenajset gezero mest, pa če de trbelo, ešče nauve opréjo. Vanej rejsan samo tisti ostane, steri nešče titi na sküpna prenočišča (szálláshely), ka tam prej kradnejo pa je kontrola tö velka. Tak se je leko zgodilo tistima dvöma človekoma tö, steriva sta prejšnjo nedelo zmrznila na nikšoj peštarskoj parceli. Tau je uradna numera, ka sta prej samo tejva dva mrla zavolo mraza v tisti najbole mrzli dnevaj. Vogrski socialni forum (opozicijska organizacija) pravi, ka je tau zimo že najmenje stau lidi mrlo zavolo mraza ali posledic (következmény) mraza. Istina, ka nej vanej po parkaj, gauškaj ali po placaj v varašaj, liki najbole v svoji ižaj, gde nej bilau nikoga, ka bi zaküro ali nej bilau, s čim bi zaküro… Leko ka je hiba v samom sistemi (pomoči)? Vej pa rejsan se najdejo vseposedik lidgé, steri pomagajo (bi pomagali). Zvün redni socialni delavcov, je dosti prostovoljcov, steri cejle noči ojdijo po varašaj, če trbej, talajo topel tej, gesti in koce, če je potrejbno, odpelejo lidi brezi doma k doktori. Dostafart pa trbej samo lejpo rejč, ka je spravijo na toplo. V tej mrzli dnevaj se je na Vogrskom tö razširila akcija, stero so začnili v tihinski rosagaj pa ma za moto: »Če te zebé, odnesi odtec en kaput (plašč), če neščeš, ka bi drugoga zeblo, dej es en plašč!« Hvala Baugi so se obešalniki, stere so djali vö na ulice, brž napunili. (Ime akcije je Puni obešalniki.) Pa nej samo s toplimi mandlinami ali drugim gvantom, liki dosta lidi je prineslo gesti tö. Zatok solidarnost ešče nej vömrla. V Porabji, po naši vasaj je tö dosta starejši lidi, ništrni sami živejo, vej so pa njini mlajši daleč odišli ali ji pa sploj nejso meli. Naj se vam ne vnauža kdaj pa kdaj poklonckati na njina dvera. Staupite do sausedov, pomagajte njim »zaküriti«. S tej ognjom ne zaženete samo mraz iz njini iž, liki de vam tö bole toplo. Bole toplo pri srcej. Marijana Sukič USPEŠNA KRVODAJALSKA AKCIJA NA DOLNJEM SENIKU Na Dolnjem Seniku živi kakih 420 ljudi, prejšnja leta je bilo premalo krvodajalcev, le peščica ljudi akciji nas je bilo že sedemnajst. V naši gostilni, poimenovani po železni zavesi, smo zagotovili Izpolnjevanje vprašalnika pred odvzemom krvi se je odzvala na akcijo. Toda pred tremi leti se je nekaj spremenilo, vse več ljudi je dajalo kri. Tako je bilo tudi prejšnji teden. »Po nekem resnejšem pogovoru sem se odločil, da bom tudi sam pomagal in stopil med prostovoljne krvodajalce,« je pripovedoval Zoltán Nagy, ki ima v najemu seniško gostilno, ko sem ga vprašal, kako je začel s to, za Med »akcijo« Krvodajalce je v gostilni čakala prava pojedina; natakar Zoli Nemeš iz Sakalovec s pečenim odojkom bolnike pomembno dejavnostjo. »Imel pa sem tudi idejo, in sicer ’pozval’ sem goste naše gos-tilne, naj pomagajo tudi oni. Nekateri so se pozitivno odzvali in ob prvi taki Po mnenju sogovornika je za uspešno krvodajalsko akcijo potrebno usklajeno delo več organizacij in ljudi, med temi sta lokalna samouprava in tudi organizacija Rdečega križa. Zahvaljuje se tudi za delo Evi Lazar, ki je vodja organizacije Rdečega križa na Gornjem Seniku. »Ob lanski akciji so postali prostori naše gostilne premajhni, zato smo se letos odločili za kulturni dom, kjer so ča- vse potrebne zdavstvene in higienske pogoje za izvedbo krvodajalske akcije. Po koncu akcije sem prostovoljce pogostil, lahko bi rekel, da sem jim pripravil agape.« Porabje, 19. januarja 2017 kali boljši pogoji zdravstveno osebje in tudi trideset krvodajalcev, ki so želeli pomagati,« je bil vesel Zoltán. V gostilni Železna zavesa/Vasfüggöny je čakalo prostovoljce nevsakdanje presenečenje za zahvalo in da bi si pridobili novih moči: hrustljavo pečen odojek, ki je ogrel vse tiste, ki so v tem mrzlem zimskem večeru pomagali in dali kri. Kot smo zapisali, bilo jih je trideset, pomagali pa so ozdraviti devetdeset ljudi. Besedilo: László R. Horváth foto: Ferenc Bana 3 Geza Erniša - častni püšpek slovenskih evangeličanov NA GORIČKON JE BILOU LEPAU Geza Erniša je biu 18 lejt na vreji - prvi šest let kak senior, po tistom pa kak püšpek - Evangeličanske cerkve v Sloveniji, stera ma večino vörnikov v Prekmurji. »Istina, mi v naši cerkvi ške ene tale bogoslužja opravlamo v našom lejpom prekmurskom geziki. V našoj cerkvi v Moravski Toplicaj je tau obiskovalcom, se k nan pride dosta turistov, fejst zanimivo,« pravi moravskotopliški duhovnik in častni püšpek slovenskih evangeličanov, steri tak kak vsi evangeličani po sveti v 2017 leti slavijo 500 let reformacije. »Ge izhajan iz ene tradicionalne, vörne evangeličanske držine iz Tešanovec. Moji so radi v cerkev odili, tüdi ge sam rad odo v cerkev in k verouki. Moj svak Jože Kühar, steri je biu inšpektor naše cerkve, mi je furt gučo, kak fajn bi bilou, če bi ges za farara šau. In te sam rejsan šau v Novi Sad v cerkveno gimnazijo, po tistom pa v Dajčland na Friedrich Alexander univerzo, na njihovo teološko fakulteto v Erlanger, ge sam se prva nemški gezik včiu. Te sam odišo v Bratislavo, ge sam na teološki fakulteti biu leto k sodakom, slüžo sam v Črnomlji. Nej je bilo enostavno, vej pa se je te že naraudo prvi sin Branko. Te je ške ona na Slovaškom ostala. Gda sam prišo nazaj domau, sam začno papere riktati, ka je leko k meni prišla. Nej je bilou tak enostavno, že zavolo toga nej, ka je ona delala na ministrstvi za notranje zadeve, in znate, kak je te politika bila. Vseeno morem povedati, ka je pa nej tak fest žmetno bilou, samo na malo več pitanj je trbelo odgovore dati«. Sogovornik je prva biu Geza Erniša je biu 18 let na vreji slovenske evangeličanske cerkve štiri leta, te pa ške dve leti v Dajčlandi, tak ka sam se pauleg nemškoga navčo ške slovaški gezik,« pove Erniša, steri si je v cajti študija v Bratislavi tan tüdi ženo najšo: »Ona je sestra od naše duhovnice Jane Kerčmar. Večkrat je prišla v internat k sestri in tak sva se spoznala. Oženila sva se 1978. leta. Po tistom sam mogo titi eno kaplan v Murski Soboti pri zdaj že pokojnom seniori Ludviki Novaki, po tistom, gda se je spraznila fara v Gornji Slavečaj, pa so se z držino preselili na Goričko in tam ostali 19 let. »Tam nam je resan bilou lepau in fajn. Tam živéjo dobri in vörni lidge, steri so radi odili, pa ške gnesden radi odijo v cerkev. Moja žena je furt pravla, čiglij je bila bole biu malo prejk 40 lejt. Gda kera) biti, pa ške marsikaj varaško dejte, ka se je tam sam kama prišo, so lidge drügoga. Te pa je ednauk na en način na nauvo na- malo čüdno gledali, vej pa prauti konci osnovne šole rodila. Gda pravo, ka bi šau za farara. smo se od tiTe je moja žena pravla, te stec poslavlaso ške njeni starši živeli, ka li, smo meli naj ide na tisto gimnazijo, skuznate oči,« kak je ona ojdla, v njenon pove Geza Errojstnon varaši Modra niša, steri je pauleg Bratislave. In tak izkoristo prije, kak ges, že kak mali liko, ka je po pojeb šau v svejt. In tam je tistom, ka se je zgotovo gimnazijo, te pa spraznila njeje šau na teološko fakulgova domanja teto v Bratislavi, po tistom fara, prišo z pa ške eno leto v Beč, gé držino živet v je diplomero. Po tistom, Moravske Toka je bilou prosto delovno plice, gé je zdaj mesto v slovenskoj sodaže tüdi 19 lejt čiji, gé kak vikar prejk ma duhovnik. dühovno oskrbo sodakov, Kak smo že je odišo v Ljubljano in Geza Erniša je biu 18 let na vreji slovenske napisali, je tam že več kak deset let evangeličanske cerkve biu sogovorživé in dela. V tom cajti je nik dugi 18 lejt na vreji so mislili, ka je senior nik- tüdi doktorero na SAZUslovenske evangeličanske ši starejši človek. Iz same ji, Slovenski akademiji cerkve: »Tau je tak gé, ka reči je tö nej bilou jasno znanosti in umetnosti, na zbor duhovnikov predlaga sinodi, občnomi zbori, kandidata za seniora ali za püšpeka. Če je več kandidatov, leko vsakša cerkvena občina predlaga, leko bi duhovnik tüdi sam sebé predlago, samo ka v praksi tau ške niške nej napravo. Na konci pa so, če je več kandidatov, tajne volitve (titkos választás). Volijo pa delegati iz vsej far, približno 60 do 70 lüdi, Evangeličanska cerkev v Moravski Toplicaj in što dobi največ glasov, je izvoljeni. Naša ustava (alkotmány) predvideva, videti, za koga se ide. Do- temo Trubar v odnosi do ka si leko dvakrat po vr- stakrat sam mogo v drügoj Luthrove teologije,« razsti izvoljeni, po tistom pa vrsti sedeti, čiglij sam po tolmači Geza Erniša, steri moreš en mandat vöpisti- funkciji biu enakovreden je ponosen tüdi na stati. Teoretično bi se leko püšpeki. In te smo pravli, rejšoga sina, steri je štuges ške ednauk odlaučo, ka zavolo praktičnih raz- dero gezike, pa zdaj dela gda sedanjomi püšpeki logov in zatau, ka drüge neka drügoga, in hčerko, Gezi Filoji preteče njegov luteranske cerkve tö majo stera je šla v medicinsko šestletni mandat, ka bi pa püšpeka, tau vöminimo,« šaulo in dela v soboškom kandidero. Se pa za tau raztomači Geza Erniša in zdravstvenom daumi. »Z gvüšno nemo odlaučo.« cujda, ka je po njegovi pa- ženo mava telko vnükov, In zakoj so se evangeličani uti šau tüdi njegov drügi kelko je dnevov v kedni,« v Sloveniji odlaučili, ka jih sin Aleksander: »Prva je na konci ške cujda častni od 2002 nede več vodo se- dugo gučo, ka bi biu on püšpek slovenskih evannior liki püšpek? »Ge sam rad pek, ka bi že zranko- geličanov. biu relativno mladi na tau ma friške žemle leko djo. Silva Eöry funkcijo zvoljeni, star sam Te je škeu roraš (raufanKejpi: osebni arhiv Porabje, 19. januarja 2017 4 Murska Sobta: Razstava fotografij Lada Klara PREKMURJE VINARIUM V začetki septembra 2015, gda je Lendava dobila svoj Eifflov stolp, je bilou dosta takši, steri so kumali z glavau in gučali, ka so bili za Vinarium - takšo ime so dali 53,5 metra viskomi razglednomi stolpi (kilátó torony), steri stogi na brejgi sredi Lendavskih goric - talüčeni penezi. Občina Lendava je ponücala 1,8 milijona evronov, od toga je bilou polonje evropski penez. Do konca preminaučoga leta je v pogledi na krajino štiri rosagov - pouleg Slovenije ške Madžarske, Avstrije in Rovaške - uživalo že skor 125 gezero lidi. Eni so šli gor po stubaj (gé jih 240), večina pa se je rajši pelala z liftom. Košta gnako, za vözraščenoga človeka sedem evronov, za mladino pet, za držine in skupine pa neka menje. Nej je fal, dapa morem prajti, ka se splača. Sama sam gor šla edanuk sredi leta, gda je vrauče bilou. Vöter je tak fajn fudo tam gor, malo pod nebom, razgled pa je rejsan biu lejpi. Če maš daljnogled, daleč vidiš, do Porabja, pa ške dale, na vse štiri stani neba. Vinarium si je prislüžo že več nagrad. Turistična zveza Slovenije ga je vöodabrala za najbole »inovativen in kreativen turistični proizvod (termék)« in njemi podelila nagrado Sejalec leta, Pomurska turistična zveza pa je nagrado Štorklja, svoje najvišiše priznanje, podelila lendavskomi župani Antoni Balažeki in njegovi ekipi »za pogum in drznost«, ka so si neka takšoga vözbrodili in napravili. Trbej priznati, ka si v toj obmejnoj občini dosta vsega zmišlavlejo v zadnji lejtaj, ka bi es čalivali več turistov. Odmevlejo tüdi njihove razstave svetovno znanih umetnikov. Vasarely, Kokoschka, Picasso, Rembrandt in lani ške Miro. Tak nas ne more čüditi, ka si je za naslednji izziv občina Lendava vöodabrala, ka bi leta 2025 bila Evropska prestolnica kulture. Silva Eöry Murska Sobta: Razstava fotografij Lada Klara Lado Klar je večni popotnik, vendar ne samo v eno, marveč vsaj štiri smeri: v pohodništvo, planinstvo, fotografiranje in snemanje. Fotografije, s katerimi se predstavlja na pregledni razstavi, so sad njegovih opredelitev. Če ne bi bilo pohodništva in planinstva, bi bili prikrajšani za marsikatero izvirno fotografijo, celo s Himalaje in planinskega sveta nasploh, če ne bi bilo njegovih potovanj na vse konce sveta, tja do Južne Amerike, od tam tudi na njegovih fotografijah ujetega življenja ne bi videli. Avtor ni samo svetovni popotnik, marveč tudi kronist lokalnega okolja, recimo posnetka filovskega lončarja ali tipične stare cimprače s cvetočimi pelargonijami na oknih. Vmes še s posnetki, ki vstopajo v svet umetniške fotografije: Lesk in sence, Rdeči odsev na vodi ali Viola roža. V DOLENCIH ZAPELI CERKVENI PEVSKI ZBORI OBMEJNIH ŽUPNIJ Drugo nedeljo letošnjega leta je bil v Škofiji Murska Sobota tradicionalni božični koncert obmejnih župnij, ki ga je tokrat župnik Viljem Hribernik je nastopajoče in poslušalce povabil, naj si s petjem božičnih pesmi obogatijo nedeljsko popoldne. Zbra- Koncerta se vsako leto udeleži tudi Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika. gostila župnija Dolenci. Letos se je s prazničnim petjem predstavilo devet zborov, in sicer zbori župnij Dolenci, Markovci, Pečarovci, Kuzma, Grad, ne je pozdravil tudi škofijski referent za cerkveno glasbo Ciril Kozar, ki je izpostavil pomen cerkvenega petja, ki je eden izmed najlepših načinov molitve. Avtor Lado Klar je bil zelo navdušen ob tolikšnem obisku in besedeah, ki so mu jih izrekli planinski prijatelji in kolegi iz Fotokluba Murska Sobota Brez sprotnega izobraževnja ni kakovostnih fotografij, pravi. Lado Klar je sodeloval tudi z vodjem fotoslužbe pri Akadimi znanosti v Budimpešti: »V desetdnevnem izpolnjevanju na akademiji sem pridobil veliko koristnega znanja. Med drugim sem izdeloval nekaj metrov velike povečave, ki so bile uporabljene v nekaterih klubskih in poslovnih prostorih soboških podjetij. Da bi bil seznanjen z novimi dosežki fotoindustrije, sem kupoval revije in ustrezno literaturo. Z željo po čimboljših rezultatih in širjenju znanja sem veliko eksperimentiral«. Sicer pa je Lado Klar fotografiral za časopis Vestnik, snemal za Televizijo Slovenija, in sodeloval pri izdajanju različnih prospektov in monografij, denimo o Murski Soboti. Na otvoritev razstave, ki bo v soboški Pokrajinski in študijski knjižnici odprta do konca meseca, je prišla množica kolegov - fotografov, planincev in sploh ljubiteljev privlačne razstave. Tekst in foto: E. Ružič Letos so koncert gostili v župniji Dolenci. Kot prvi so se s pesmima Prišla je noč in Pastirci kam hitite predstavili domačini. Sveti Jurij in Gornji Petrovci, kot vedno pa so zapeli tudi pevci Mešanega pevskega zbora Avgust Pavel z Gornjega Senika. Letošnje srečanje je bilo že 25. po vrsti, v Dolencih so ga gostili že petič. Domači Nastopajoči so na koncu ob orgelski spremljavi Jožefa Slavička, ml. zapeli še skupno pesem Sveta noč. Naslednje leto bo božični koncert obmejnih župnij v Markovcih. Mihaela Kalamar porabje.hu Porabje, 19. januarja 2017 5 »PISATELJ MORA VRTATI V ČLOVEKA« V eni od naših prejšnjih številk ste lahko prebrali, da je bil lani 9. decembra gost sombotelske Katedre za slovenski jezik in književnost slovenski pisatelj in dramatik Tone Partljič. Ob Svetovnih dnevih slovenske kulture se je domači študent Norbert Gerencsér z avtorjem pogovarjal o njegovi zbirki mladinskih črtic »Hotel sem prijeti sonce«. Toneta Partljiča, ki je odraščal v štajerski vasi Pesnica, se kasneje po- te knjige moraš prebrati, če želiš dobiti neko priznanje’. To je le simbolično priznanje, za branje ne moreš biti nagrajevan. Lahko si nagrajen znotraj sebe. Po drugi strani pa danes izide ogromno knjig, recimo v majhni Sloveniji tri tisoč novih slovenskih naslovov, od tega tisoč petsto mladinskih. In se niti učitelji niti otroci v tej zmedi ne znajdejo. Mnoge knjige so komercialnega značaja: knjiga v obliki žoge, Sombotelska slušatelja slovenistike (Norbert Gerencsér in Dóra Korán) prebirata svoja prevoda avtorju Tonetu Partljiču (z desne) svetil pisanju proze in dramskih del ter umetniško vodil ugledne slovenske gledališke ustanove, smo po literarnem večeru v Sombotelu povabili pred mikrofon. - Ali obstaja posebna mladinska književnost? Ali lahko mladi v celoti dojamejo sporočilo vaših pripovedi? - V principu ne bi rad ostro ločil, kaj je mladinska književnost in kaj je za odrasle. Vse mora biti dobra književnost. In če je književnost dobra, bi tudi to, kar berejo otroci, lahko brez težav brali odrasli. Sam pa mislim, da tudi mladi - razen onih najmanjših, ki jim pripadajo pravljice -, več razumejo, kot si mi mislimo. In osebno jim ne bi prepovedoval takih knjig, ki so za odrasle, če že kot mladi berejo. Zdi se mi, da je bistvena avtorjeva iskrenost in do neke mere razumljiv jezik. Mladi najbrž kakih eksperimentalnih del ne berejo. - Bili ste vodilni mož gibanja »Bralna značka Slovenije« in tako ste vendarle morali mladim bralcem priporočati določene knjige ... - To je osnovna dilema. Po eni strani ne želimo usmerjati otrok: ’natančno knjiga v obliki paradižnika, knjiga v obliki kolesa ... Samo da bi ljudje kupili. Mi smo želeli doseči, da se vsaj na ta segment ne bi gledalo tržno. In smo opazili, da so nam tako starši kot učitelji bili hvaležni, da smo naredili izbor s 150 priporočljivimi knjigami, od katerih naj bi otroci v prostem času prebrali štiri-pet. Izkazalo se je, da popolnoma prepustiti izbiro ni dobro. - Vaš namen je bil prav gotovo tudi ta, da nasmejite otroke. Kaj - kot aktiven komediograf - menite, ali se lahko še odrasli smejemo samim sebi? - Živali lahko stokajo, pa se ne znajo smejati. Niti govoriti. Človek se lahko smeje in človek lahko govori, to je njegova velikanska prednost. Samo samozavestni ljudje pa se lahko smejejo sebi in svojim napakam. V napakah smo vedno malo smešni. Seveda pa je za komediografa materiala zdaj res dovolj. Mislim, da se bo kmalu izkazalo, da so ljudje ob tej grabežljivosti - imeti čim več - nesrečni. Vladanje, imeti oblast, biti v parlamentu, biti predsednik nekje - potem, ko pa je vse to mimo, ko je nekdo revež, ki hodi okoli s palico, se izkaže, da je bil smešen, ko se je takrat tako napihoval in mislil, da je boga prijel za brado. V vsakem sistemu je potreben smeh. Tista družba, kjer je premalo smeha, si ljudje več ne pravijo vicev in se premalo smejejo, mora biti zelo zaskrbljena. - Ali je lahko pisatelj apolitičen? - Seveda je lahko apolitičen. Ne sme pa biti neangažiran ob družbenih problemih. Sam sem bil v parlamentu v stranki, ki jo je vodil Janez Drnovšek in je danes skorajda ni več. Mnogi pisatelji so delali velike napake v svojih političnih angažmajih. Nekateri nobelovci so se pridružili Hitlerju. Smo pa navadni smrtniki: imamo prav in blodimo, se pokoravamo. Seveda za pisatelja je glavno, da piše in da razume človeka. Ni pisatelj tisti, ki naj bo sodnik s svojim delom. Sodniki naj sodijo preteklost človeka, policisti naj raziskujejo, pisatelj pa mora vrtati v človeka - kaj se v njem dogaja. Zaradi katerih pokvarjenih ventilov so mu moralni imperativi popustili? Da ga več ne zanima, kaj je prav in kaj ni prav. To mene zanima, ko kot pisatelj opisujem nekoga. Če pa se bom zraven politično opredeljeval, pa se bo navadno slabo končalo. Prav slovenski pisatelji so se sicer precej angažirali. Cankar je napisal spis ’Kako sem postal socialist’, imeli smo tudi nekaj klerikalnih pisateljev, recimo Mahniča, Voranc je bil eden prvih slovenskih komunistov. Angažma pa ni bistven. Pisatelj mora iskati resnico in smisel v sebi. In smisel v odnosu do sočloveka. Mora znati prisluhniti, in če ima imperativ, ostati vedno na človeški strani. - Leta 2016 ste prejeli Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Kaj za vas več pomeni: priznanje stroke ali priljubljenost med bralci, tudi med mladimi? - Najbrž boste mislili, da se sprenevedam. Seveda sem vesel, da sem dobil nagrado. Je tudi finančna nagrada, sem namreč kar nekaj dolgov, ki sem jih imel za avto in še kaj, poplačal. Drugače pa se me to ne tiče. Fajn je, da sem dobil - pri mojem zdravju, pri moji sreči, pri moji skrbi za otroka, ki mu nekaj manjka, to nima nobene zveze. Jaz sem Tone Partljič, enak kot sem bil pred to nagrado. V resnici je že za mano in nima teže pri tem, ko bi me ocenjevali, kakšen človek sem. -dm- Porabje, 19. januarja 2017 ŽELEZNA ŽUPANIJA NIKOGA NE NJAJO VANEJ Zavolo toga, ka so tej velki mrazi, v Železni županiji dosta bola skrb majo na tiste lidi, steri so brezi dauma, je pravo direktor neprofitnega d.o.o.-ja za oskrbo brezdomcev v Železni županiji.(Vas megyei hajléktalanokat ellátó Nonprofit Kft.) Sreča, ka po vasaj pa po mali varašaj tauga nega, ali je samo malo taši, steri so brezi dauma. Tašoga reda, gda je taši velki mraz, kak je tau zdaj, največ dela v Somboteli majo, pa tau njigvo delo na trej stebraj stoji. Prvi steber je tau, ka majo eden prostor, gde se vodne leko segrejvajo tisti, steri nejmajo streje više glave, tam vrauči čaj pa obed dobijo. Drügi steber je, ka vnoči vsakši, sto bi pod zvejzdami spau, leko pride k njim pa tam dobi edno postelo, leko se stušira pa vsakši drugi keden ga padar tö pogledne. Največkrat tak 40-50 lüstva pride vküper, dapa kak je vsigdar bola mrzlo, tak jih je vse več, bilau, ka ji je 76 spalo tam.Tretji steber je socialna služba, člani stere, gda je tak fejst mrzlo, cejli den pa nauč odijo po varaši pa vse tiste poglednejo, steri vanej spijo pa živejo. Med tejmi vsakšoga sprobajo nagučati, aj dejo v te daum, ka zanje majo, gde se leko segrejajo ali tam leko spijo. Tistim, steri se ne dajo nagučati, koco, vrastvo pa konzerve talajo. »Vejndrik socialni službi se za tau leko zahvalimo,« je pravo direktor, »ka v Somboteli že več lejt niške nej zmrzno vanej.« Zaman odi ta služba cejli den pa nauč po tereni, zato vsigdar ostanejo taši, stere ne najdejo, zato pa prosijo vsakšoga, sto vidi taše, steri so brezi dauma, aj pozove telefonsko številko 06-80/205-165. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Ljubljanska pobuda V predsedniški palači so podpisali t. i. Ljubljansko pobudo za začetek postopka za sprejem nove ustave EU. Kot je dejal predsednik republike Borut Pahor, želijo s tem »zavarovati evropsko idejo in jo graditi v vseh njenih razsežnostih«. Podpisniki namreč ugotavljajo, da je EU na prelomnici. Pobudo so poleg Pahorja podpisali nekdanja predsednika ustavnega sodišča Peter Jambrek in Ernest Petrič, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti Tine Hribar in Niko Grafenauer ter profesor evropskega prava Matej Avbelj. Omenjeni podpisniki ugotavljajo, da se je Evropska unija po več krizah, ki so jo doletele, znašla na prelomnici in nujno potrebuje nov zagon. Prav tako je treba, po Pahorjevih besedah, prekiniti malodušje, ki se je pojavilo s precejšnjo izgubo zaupanja v evropsko idejo, in mu postaviti alternativo. To bi, po mnenju podpisnikov, omogočil prav sprejem nove ustave, katere osnutek so tudi predložili k pobudi. Beseda leta je begunec V Sloveniji je prvič, po vzoru podobnih izborov v tujini, potekal izbor Besede leta, ki jo je izpeljal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V finalni izbor se je po mnenju komisije uvrstilo deset besed: prekarec, trumpizem, begunec, uberizacija, zareciklirati se, deležnik, družina, približnjakarstvo, žica, zdravje. V glasovanju je sodelovalo 1.100 ljudi, za besedo leta pa so izbrali besedo begunec. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstili besedi žica in prekarec. »Izbira besede begunka/begunec kot besede leta mi vliva upanje, da temeljne vrednote, kot so spoštovanje človekovih pravic, solidarnost in človečnost v naši družbi še vedno igrajo pomembno vlogo,« je izbiro komentiral Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Štajerski Slovenci v Avstriji ŽIVAHNO, RAZGIBANO IN PREKRATKO LETO JE BILO Predsednica Kulturnega več je slovenski jezik v ob- novejšem času je tudi več društva Člen 7 za avstrij- mejnih šolah izbirni pred- mladih, ki spoznavajo, da sko Štajersko mag. Suzan- met, nekaj zadnjih let tudi jim pri zaposlitvi lahko ne Weitlaner je na vpra- vključen v razpored ur v koristi znanje slovenskega šanje, kakšno je bilo leto urniku in ne po končanem jezika. 2016 za Štajerske Sloven- rednem pouku, kar je bila Predsednica Suzanne Weitce, ko je imel zunanji opa- najslabša možnost. Kakšni laner izpostavlja tudi sozovalec občutek umirjenosti, odgovorila, da je bilo tako le navzven, sicer pa je bilo živahno, razgibano in prekratko za uresničitev vseh načrtov in želja. Morda so bili res dogodki bolj porazdeljeni med Pavlovo hišo v Potrni/Laafeldu in Gradcem, vendar ne v škodo enega ali drugega kraja. Pavlova hiša je bolj navezana na »radgonski kot«, na stike s Zbor Pavlove hiše poje na zaključnem koncertu v lanskem letu. Dirigira Prekmurjem tja do Ptu- Matija Horvat, tretji pevec v zadnji vrsti pa je Bruno Petrichek, ki zbor vodil prvih deset let. ja in Maribora, v Gradcu pa so bili dogodki, zlasti v slovenski knjižnici in so rezultati pouka slovenš- delovanje z različnimi čitalnici, ki jih sicer ne bi čine, ali konkretneje, ko- ustanovami v Sloveniji, bilo v glavnem mestu zve- liko se mladi naučijo, ni denimo z muzejem v Novi zne dežele Štajerske. Zna- strokovno preverjenih re- Gorici zaradi organizacije no je, da je Gradec tudi od zultatov, in tega predmeta razstave o aleksandrinnekdaj pomebno mesto za tudi ne ocenjujejo. Pouk kah. Nadvse zanimiva je Slovence, ki so študirali v slovenskega jezika je tudi bila tudi zadnja avstrijskotem mestu in na Dunaju, v Gradcu. Povsod, pou- slovenska razstava v letu preden je bila leta 1919 darja predseustanovljena Univerza v dnica SuzanLjubljani. Zdaj odlično, na ne Weitlaner, različnih področjih sode- želijo dvigniti lujeta mariborska in gra- raven pouka, ška Univerza. o konkretnih Prav šolstvo, za štajerske predlogih, da Slovence za zdaj učenje bi imeli naroslovenščine kot jezika so- dnostne šole, sedov, je področje, ki mu pa ne raznamenjajo veliko pozor- mišljajo, ker nosti, mnogo več, kot je menijo, da bi konkretnih rezultatov. bilo premalo Tako bo tudi letos. Sloven- zanimanja za ski jezik se uči sicer kar ve- te šole. Vpraliko število mladih, v tem šanje tudi je, šolskem letu 369 učenk kakšena bi bila in učencev (za primer na politična reakavstrijskem Koroškem cija, zlasti deobiskuje pouk slovenske- želnih oblasti. Lanski dogodek Poezije in vina je bil v Pavlovi ga jezika na dvojezičnih Vzpodbudno hiši združen s postavitvijo skulptur Primoža ljudskih, to je osnovnih je tudi zani- Puglja. Del razstave je bil tudi na obrežju Mure v Gornji Radgoni. šolah v tem šolskem letu manje za teča4304 učenk in učencev ali je slovenskega prek 45 odstotkov vseh jezika v Pavlovi hiši v Po- 2016, in sicer o zanimanju učencev), vendar ne gre za trni. Udeleženci so običaj- ljudi za vesolje. manjšinsko šolstvo, mar- no iz starejše generacije, v Likovne razstave, tako Porabje, 19. januarja 2017 klasične kot najmodernejše inštalacije, spadajo v stalni program Pavlove hiše. Poznavalci likovne umetnosti ocenjujejo, da so v Pavlovi hiši pogosto na ogled razstave, kakršnih ni v širšem slovenskem in avstrijskem kulturnem prostoru. Posebej dobro sprejetih je bilo nekaj fotografskih razstav, recimo umetniških fotografov Branka Lenarta, dolgoletnega predsednika štajerskih Slovencev, in Ptujčana Stojana Kerblerja. Pavlova hiša je vključena tudi v program mednarodnega pesniškega festivala Poezija in vino, ki ima domicil na Ptuju. Po zaslugi festivala so v Pavlovi hiši brali svoje pesmi številni evropski in tudi zunajevropski avtorji. Mešani pevski zbor Pavlove hiše je edina kulturna skupina štajerskih Slovencev. Članice in člani zbora so z obeh strani meje in pojejo v slovenskem in nemškem jeziku. Zbor nastopa v Avstriji, Sloveniji, na Madžarskem... Prvih deset let ga je vodil Bruno Petrichek z Dunaja, zdaj je gostujoči dirigent Matija Horvat iz Beltinec. Na pevska srečanja v Pavlovo hišo prihajajo zbori iz narodnostnih in tudi enojezičnih okolij Avstrije, tu so pele sombotelske Spominčice in zbori iz Slovenije. Zaključni dogodek v Pavlovi hiši je zmeraj skupni koncert domačega in gostujočega zbora, lani iz Grosupljega. Kmalu bo izšel tudi Signal, stalna publikacija štajerskih Slovencev, kjer avtorji obravnavajo teme iz zgodovine, kulture, sodelovanja s Slovenijo in tudi iz gospodarstva. Tekst in foto: Ernest Ružič 7 Pismo iz Sobote Potač pa se tadale vrti Liblene moje, dragi moji, potač časa se tadale potačka, se tadale vrti. Ranč zavolo njega je zame leto 2016 že na pau tapozableno. Depa nesternim té potač časa bole žmetno cejlo spominjanje ta podvozi. Kak steromi. Meni je že taodišlo, ka je v leti 2016 sploj kakša olimpijada bila. Rejsan! Če bi nej na teveni gledo, ka vse se je v tom starom leti godilo, bi tou vcejlak tapozabo. Po tejm, sam tüdi na teveni gledo, ka vse se je v politiki godilo. Boug moj, vej pa sploj sam več nej pauno, ka smo nikšne nebeske štrajke meli, ka so nam znouva na velki lažali, ka so prejgnji z našimi pejnezami delali. Pa sam že vcejlak pozabo, komi vse smo vörvali, na konci pa je vöprišlo, ka so nas za noure meli. Z enoga kraja je takša pozablenost dobra gé. Človek tak leko tapozabi, ka se njemi je lagvoga godilo ali pa takše tö, ka so njemi drugi lagvoga naprajli. Depa boukše od toga nej gučati. Boukše od takšoga nej broditi. Aj té potač tou tapoklači. Ge sam bi škeu, aj moja glava, eške bole pa moje tejlo, na té svetke pozabi. Zaprav, samo té Silvester pa dneve po njem. Vsefele se je godilo. Tisti slejgen den v leti so stoli vsigdar puni z gestijom. Pri nas je ranč tak bilou. Gestija pa li samo gestija, kelko si človek sploj leko zbrodi, smo si pošikavali es pa ta. Kak bi že pou leta nej nika pošteno geli. Brezi pijače gvüšno ka nejde. Telko vsega san v sebe naklo, ka sam nej najbole gvüšen biu, ka nouvo leto v posteli ne počakam. Že dvej vöri, prva je nouvo leto vövdarilo, sam sneni biu. Sam tak sneni biu, kak bi rejsan pou leta skur nika nej spau. Kuman, kuman sam se včako pounouči. Že sam se vido, kak najbole sladko spim. Že sam se skur doj lego. Že sam skur ležo, gda dva mojiva dobriva poznanca nut na dveri vdarita. »Demo, demo, pajdaš! Demo, sausedi čakajo! Demo, demo, ka vola ta ne odide,« sta me naganjala tavö. Ja, vcejlak sam pozabo. Vcejlak sam tapozabo, ka staro šego držati trbej. Vej jo pa zvekšoga vsi poznate. Tou je gé, ka na nouvo leto moški prvi nut na dveri mora staupiti. Trbü sam emo že nin pri kolenaj, oči skur zaprejte, že so se mi vküper kelile, depa trbelo je titi. Najprva smo moje prve sausede obrejdili. Ge sam si brodo, kak več gestija na stoli ne more biti, ka smo ga mi meli. Ka bi pa nej! Tej prvi sausedge so eške takšo gesti meli, od steroga sam eške nigdar nika nej čüo. Ja, gesti pa piti je tö trbelo. Ne vejm, ne vejm, kak je tou vse v mene šlau. Pri drugom sausedi so cejloga mladoga pujčeka spekli. Gvüšno, ka je tou tö gesti trbelo. Ja, pa piti ranč tak. Pri tretjom, štrtom, pejtom rami sam že takši biu, kak bi sploj trbüja pa črvou nej emo. Kak bi vse tisto gesti pa piti v nekšno velko pa globko grabo nut meto. Nin pri dvanajstom rami, se je že sveklina gor gemala. Tak mi je bilou, kak bi nika nej piu, nika nej zo. Tadale bi leko piu pa djo, kelko bi škeu. Depa doma sam se dun doj lego. Tou, ka me je žena na obad zvala, nika ne pounim. Pounin pa, tou gvüšno pounim, kak me je večer črvou bolelo, kak mi je trbü škeu gor počiti pa kak sam na šankrejt lejto. Nin po deseti dnejvaj mi je tejlo na svoje mesto stanolo. Črvou je več nej žrdjavo bilou, trbü se je nazaj nut potegno. Kak zdaj vse vküper vidim, na tou nigdar ne pozabim. Gvüšen sam v tejm, kak na den nouvoga leta 2018 nejdem z doumi pa v toum tö, ka mo takšo večerdjo meli, kak jo šegou vsikši den mamo meti. Ja, gvüšno, ka tou nikšen potač časa ne more tapodvoziti. Miki V künji inda in gnes (2) ŠPRUGLA – ŽVRKLJA – HABARÓ Inda svejta so naše vertinje (h)rano bole prtejpale kak zafrigale. Gnes pravijo, ka je tau bole zdravo. Pri prtejpaši ladno, sirauvo melo nücajo, pri frigaši pa melo v vraučom žirej pražijo. Prtejpaš so vertinje tak napravile, ka so v vrnje mlejko ali mlejko, djajce, vodau malo mele djale pa so s špruglov fejst vküpzmejšale. S prtejpašom so te prtejple župo, ka gausta gratala. Na priliko grajovo župo. Gda se je gra v vodej sküjo, so go dojocedili. Vodau so s prtejpancov na gausto sküjali in so z nuzdroblenim krüjom geli. Na küjani graj so na žirej spraženi lük vlejali in vrnje mlejko, pa gotov je biu obed. Sledik so testau za palačinke tö s špruglov mejšale vertinje, ka bi se mlejko, djajce pa melo lepau vküpzmejšalo, nej bi ostale nut grüde. Gnesneden že »špruglo na elektriko« (botmixer) nücamo za tau. Nej trbej več špruglo z dvöma rokama tá pa nazaj sükati. Marija Kozar Obnovleni muzej in park v Somboteli V Somboteli so 9. januara prejkdali obnovleni Muzej Savaria in park pred muzejom. Od zvüna so ga tak vöpofarbali, kak je 1908-oga leta vögledo, gda so tau veuko ižo zozidali kak kulturni dom. Aukna tö tak vögledajo, depa so nauva in izolirana, ne pistijo nut v zidino iz žuti cüglov pa z železnov grajkov. Na šeči so tri dveri, štere vnoči zaperajo. V parki so nauve stolice, ranč tak pred kipom (szobor) Avgusta Pavla, šteri je biu v muzeji etnolog in direktor od 1928. do 1946. Gnešnja direktorica Andrea Csapláros je na otvoritvi po- Kip Avgusta Pavla v parki pred obnovlenim muzejem mraz. Ovak je tö bole toplo, ka je zdaj centralna kurjava (központi fűtés). Ozajek je nauvo parkirišče, pa so stare dveri oprli. Delavci ozajek leko nutodijo, obiskovalci pa naprej, gde so nauve stube. Sprvoga je kauli parka pred muzejom šeča bila. Zdaj so park znauva zagradili s šečov vödala, ka na kraci baudejo znautra nauve stalne in občasne razstave. Guč sta mela eške parlamentarni poslanec Sombotela Csaba Hende pa sombotelski župan Tivadar Puskás. Obnova je koštala skor 500 milijonov forintov, štere je varaš daubo od vlade v jubilejnom leti svetoga Martina. Marija Kozar Porabje, 19. januarja 2017 ... DO MADŽARSKE Svečana zaobljuba novih graničarjev Prejšnji teden je opravilo svečano zaobljubo 532 novih mejnih policistov, ki bodo svoje delo začeli kot podčastniki. Svečane zaobljube sta se ob premierju Viktorju Orbánu udeležila tudi obrambni minister István Simicsko in notranji minister Sándor Pintér. »Pritisk na meje Madžarske tudi v naslednjih letih ne bo prenehal, zato je obramba mej izjemno pomembno vprašanje nacionalne varnosti,« je izpostavil premier Orbán in dodal, da »od zunaj, od Bruslja ni pričakovati rešitve, zato se moramo braniti sami.« Po njegovem mnenju že več kot 500 let branimo svojo državo in s tem tudi Evropo. Obdobje iluzij in naivnosti je za nami, izhajati moramo iz dejstev, ki jih vidimo, in ne iz dejstev, ki bi jih želeli videti. Med nami so sicer taki, ki verjamejo, da bo vsak, ki pride v Evropo, živel po naših pravilih in zakonih, toda dejstva kažejo prav obratno. Hkrati je omenil, da so begunci tudi žrtve, žrtve tihotapcev ljudi in žrtve obljub nekaterih evropskih politikov ter lastnih iluzij. Ptičja gripa povzročila do sedaj več kot tri milijarde škode Zaradi ptičje gripe so do zdaj poklali več kot 3 milijone živali in s tem povzročili kmetovalcem več ko tri milijarde forintov škode. Podatek seveda ni dokončen, saj epidemija še traja, je povedal prejšnji teden predsednik Sveta proizvajalcev perutninskih izdelkov. Največ škode je nastalo med vodno perutnino, toda zaradi izpada je velika tudi posredna škoda kmetovalcev, saj se po odkritju ptičje gripe in dezinficiranju valilnice najmanj en mesec ne smejo napolniti z jajci. Prvi primer ptičje gripe se je pojavil na začetku novembra lani v županiji Békés, od takrat so okužene živali našli v nadaljnjih 31-ih naseljih še treh županij. V živalih so našli virus H1N8, ki se je pojavil tudi med divjo vodno perutnino. 8 ČE BI LEKO, BI ŠLA NAZAJ V ROJSTNO IŽO... Ranč podnek bejo, gda so obed pripelali, pa sem se stavo pri Iluški Dončecz, po iži Šumistji, v Števanovci. Dosta vüpanja sem nej emo, ka do kaj pripovejdali z menov, zato ka gda sem v künjo staupo, te so si že segrejvali župo. Dapa, hvala baugi, nej tak bilau, župo so naokrajma špajerta potegnili, oni so si pa prauto mena na drugom kraji staula dolavseli. Toplo je bilau v künji, če bi sploj nika nej pripovejdali, te bi tö tasejdo tam, zato ka vanej so minuske lejtali po dvauri. - Tetica Iluš, vas, tak mislim, Porabcom nej trbej nutrapokazati, zato ka vas fejst dobro poznajo. Gnauk zato, ka ste spejvali z ljudskimi pevkami v Števanovci, najbola pa vejn zato, ka lejpe papirnate rauže delate. Dapa namé najprvin tau briga, če mate psa ali nej? Tau pa zato pitam, ka sem vido tablo vödjano, ka lagvoga psa mate pa zavolo tauga sem tak na raji staplo, aj me vpamet ne vzeme, ka še stopaji se ne vidijo v snegej. »Vejš, tau je pravica, ka tau ranč neštjem vöprajti, tau aj vsakši ne vej. Tabla je vödjana zato, ka človek se boji od tisti, steri pridejo pa notatrgajo.« - Pes je dober pri rami, zato ka malo nazaj drži tiste, steri nišo iskanje nejmajo pri vas, nej? »Dober je pes, dja sem ga vsigdar mejla prvin, samo delat sem odla, pa večkrat sem v Sakalovci bejla, tašoga ipa vsigdar nevola bejla, sto de ga polago. Gnauk so ga tastrlili, gda sem še nej mejla ograjo, pa te od tistoga mau več psa nejmam.« - Töj ste na srejdi vesi, pa se itak trbej bojati od tauga, ka vas stoj vöporobi? »Tau je gnesden že vseedno, gde maš ram, leko ka še baukše, če si bola kraj od vesi. Naša mama je tam pri gauštji bejla pa nikdar ništje nej odo tam, vejn zato, ka ta je nej pelala vcuj paut. Gnauk idi ta pa pogledni, kak lejpi ram je grato naš mamiva ram, pa samo je še na pulonje gotovi.« - Sto je vašoga mamiva ram dolatjöjpo? če bilau pa bi telko pejnaz mejla, ka bi ram leko popravila, te bi se dja nazaj spatjivala. Zato smo ram odali, ka nas je več bilau, občina je mejla še en tau v rami, pa nje smo tö mogli vöplačati, pa etak nej mogauče bilau, ka bi ga leko zdržali.« - Kak je v vašom rojstnom rami občina leko mejla en tau? »Naš mamin brat je tavöodišo, pa te gda je baba mrla, te je njegvi tau ves dobila. Zatau smo te mi občini dva čina Roza bejla doma, tam nej vode pa nej elektrike nej bilau.« - Kak ste s tistoga dolá gora v šaulo odli? »Tam v dolej je mrzlo bilau v zimi, dostakrat je tak zmrzno snejg, ka smo vrkar po snegej odli. Ovak smo ga pa mi mogli odmetavati, »Eden iz Budimpešte, dapa zato ka s tistoga tala je niške tau je že drugi, steri ga je drügi nej odo. Bilau gnauk, dolatjöjpo.« ka ništje nej bejo doma pa - Tau je tisti, steri bivole müva s sestrov, z Marišom krmi? sva velke sani, ka so za kra»Tau je tisti, pa zato je drži, ve bile, dola s pauda parneka mlejko štje odavati, pa sle. Gda sva se odrüdjin dola z brga pelale, te sva nutra v edno drejvo zavozile, pa sva si glavau parbile. Tak ka gda so stariške domau prišli, nika sva nej mogle zatajiti, zato ka buk sva na čeli mele. Te je bar še bejo snejg, zdaj se mlajši s sanami že tak ne morejo voziti. Tak ka žmetno je bilau tam živeti, dapa dobro je Šumistji Iluš pred značilnim špajetom, steri se tak svejti, ka bi si ešče müja bilau, najlepše pa te nogau strla na njem bilau, da so sprtulejt tau pravijo, ka mesau je tö milijauna dvejstau petdeset vse drejve cvele.« trno dobro, tak ka splače se djezero forintov mogli pla- - Dosta drejvdja ste meli? čati, gda smo ram odali. Mi »Dosta djablani je bilau, še je držati.« - Gda ste odli tam pri vašom smo steli, ka bi te pejnaze s Nacionalni park Őrség je tö tistimi kartami, ka smo za pri nas cejpke rezo. Te Vogrojstnom rami? »Dja večkrat dem, zato ka odškodnino dobili, vöpla- rin, ka je ram tjöjpo, je že človeka srce zato nazaj vle- čali, dapa tau so nam nej tö cejpke odneso, nazaj je če. Mi smo trno radi, ka te dopistili. Moja mati je vsig- pa cepike prineso pa posačlovek, ka je zdaj v rami, tak dar vse sama plačvüvala, do, nej ka bi te stare sorte lopau vse obnavla, zato ka gda so vodau nutravlekli, vöpomrle. Te stare djablaetak te še en čas gvüšno ka kositi, vse, ka je trbelo pri ni je še vse dejdek posado. de stau naš rojstni ram. Dja, rami, niške je nika nej po- On je zidar bejo pa gde ta če z gauštja dem, če mogau- mago, dapa gda se je ram je odo, je cejptje prineso pa če, te vsigdar tamta, proti audo, te so zato rokau dr- vcejpo cepiko. Mi smo vsigdar sploj dosta djabok meli, našomi rami dem domau.« žali.« - Vö je poseno stüdenec, zato še zdaj naslednje tö, gda je - Ne bojite se od bivalov? »Nej, zato ka so nutra za- je trbelo vodovod potegniti že samo mama živela.« - Kama so valaun bili vaš grajeni pa vcuj k rama ne do rama? »Nej je vöposeno stüdenec, dejdek? morejo pridti. Dapa bilau že tak, gda so moštji tam še gnesden bivole s tistoga »Moj dejdak je iz Čöpanec paulek bili, te sem je pošla- stüdenca napajajo. Samo bejo, baba pa iz Otkovec od tala, pa nika so mi nej djali, zato je dala vodovod po- Gorašini. Tam, od tistec, iz tak ka nej se je trbej bojati.« tegniti, aj ma, ranč tak kak Otkovec so te mogli kraj titi - Dobro je bilau tam v dolej, elektriko. Tak ka pri naši pa te tak so te ram tjöjpili.« gde ste rojstni ram meli, gor- mami je vse bilau. Nej tak, - Gda je tau bilau, steroga kak tisti, steri so bola dale v leta? rasti? Dobro je bilau, če bi mogau- gauštji bili, tam gde je Čire- »Tau je že sploj davnik bi- Porabje, 19. januarja 2017 lau, vejn tam po prvi svetovni bojni.« - Vi mate te v Čöpanci žlato. »Mamo, Črnkona ka avtone popravlata, Joška pa brat Karči. Mi od tec dostakrat demo pa je poglednemo. Je tak, ka se z biciklinom pelamo, dočas, ka meja bejla, smo se tak narejdke vidli.« - Tau ste prajli, ka če bi tak bilau, bi nazaj v rojstni ram šli, dapa tam bi nej bilau lüstva kauli vas? »Vejš ka, skur baukše, če človek nikoga ne vidi, zato ka gnesden se lüstvo sploj slabo ponaša eden do drügoga, že je nikanej tak, kak je prvin bilau. Te je srmastvo bilau, dapa zato smo šli eden do drügoga, pa smo se veselili, če smo se kaj srečali. Zdaj sama od sebe vejm, ka še dostakrat sausada prejk telefoneram. Telefon, internet, televizija, tau je vse nanikoj djalo lüstvo, zato ka vsakši samo doma sedi. Baukše bi bilau, če bi več odli vküper, pa bi se bola poštüvali. Prvin smo se veselili, če so nas zvali goščice löjpat, še v Otkovce smo odli pa radi smo bili, če so nas kak v največ mejste zvali. Te je še radio nej bejo, samo moj dejdek ga je emo, dapa tistoga so tö šparali, nej so dali trno ga poslüšati, zato ka taši telepeš je bejo, pa se je brž vösprazno. Dejdek je dosta odo posvejti pa dosta vse je vido, tak je te on leko najprvin radio küpo v vesi, pa tau je tistoga reda velko delo bilau.« - Že s pauti se vidi, ka vi nej samo papirnate rauže mate radi, liki te drüge tö, zato ka okna so pune z blegauni (pelargonijami). »Vejš, dja sem tak, ka če rauže mam, tau je mena veseldje, tau je lejpo delo, vidiš, ka lopau cvetejo pa te se tauma leko radöjvaš.« Karči Holec 9 Slovenske zgodovinske pripovejsti – 3. Prvi slavski rosagi na slovenskom konci Alp frankovski bautoš Samo. Tak so stvaurili prvi šteri dobro šké domovini? Ali je branitel prave poznani slavski rosag, Samovo plemensko zvezo krščanjske vöre?« »Tak je.« »Pitam ga, s kakšov (törzsszövetség) ali Samovo kralestvo, k šteromi pravicov šké priti na moj stolec?« »S 60 denari, so cujslišali naši Slavi v Vzhodni Alpaj tö. Pro- tauv marov pa gvantom. Tvojomi rami nede trtivnike so meli na dvej stranaj: na nikoj so je steli bölo porce plačüvati.« Po tistom paver s palcov djati tak Franki kak Avari. malo vdari pleča od vojvode, gorstane, vzeme Slavi v dolinaj Vzhodni Alp, največ na gnešnjom maro pa svoj stolec prejkdá vojvodi. Té staupi na Koroškom (Karintia), so bili v Samovom kralestvi kamen, pa s sablov majütne v vsakši pravec, ka kak ejkstra kneževina (fejedelemség), njini prej- bi pokazo, ka de pravično saudo vsikšoma. Dale djen je biu knez Valuk. Samo je mrau leta 658, tak staupi v cerkev Gospé Svete, gde ga krški püšpek je plemenska zveza vrazmo spadnila, Avari pa so posveti vu vojvodo. Na konci držijo veuki mau prišli nazaj kak gospaudge. Valukov ro- (pojedino), po šterom nauvi vojvoda raztala zesag je austo sam svoj, vej so ga branile mlé svojim vazalom. visike plamine. Za njegvo krajino so zač- Ta ceremonija se je gordržala do leta 1414. Kneži nili nücati ime Karantanija. kamen je gnes v Celovci (Klagenfurt) v dvorani V 7. ino 8. stoletji je bila Karantanija deželnoga zbora, najdemo ga pa na slovenski 2 slavska kneževina v Vzhodni Alpaj, bole djenau v vrnji dolinaj Müre ino Drave. Center je mejla na Krnskom gradi nad Gosposvetskim paulem, slobaudno je živejla do srejde 8. stoletja, kisnej pa je z njé gratala gnešnja dežela Koroška. Kneži kamen je spaudnji tau rimskoga sojá, simbol moči staroga Njeno lüstvo, Karantanci so bili v najvekšom tali Slavi, njini slavskoga rosaga Karantanije prejdjen je biu knez (feje-deTedešnje slavsko lüstvo je prihajalo v Vzhodne lem). Lüstvo ga je vöodebralo od vlaAlpe (Keleti-Alpok) z dvej pravcov: kauli leta 550 darske rodbine, najvekšo mauč so meli je eden val prišo v té doline s sövera, z Morav- sodacke. Med Karantanci smo najšli Koroškoga vojvodo so do 1414 na mesto postavlali po karantanskoj ske, tresti lejt kisnej pa so Slavi začnili prihajati edno posabno skupino: tau so bili tzv. slavskoj ceremoniji z juga. Te slejdnji so vküper prišli z nomadskim kosezi, za štere je eške gnes nej gvüšno, stepskim lüstvom Avari, šteri so bili njini prejd- kakšo mauč so meli. Gvüšno so bili priviligerano centaj ranč tak. Velá kak simbol indašnjoga slonji. Gda sta tevi dvej lüstvi prejkvzeli Sirmij lüstvo, kneza so sprevajali, nauvoga pa vöode- venskoga rosaga pa demokracije. Edno tomače(gnešnji srbski varaš Sremska Mitrovica), so bole bérali. Gda je Karantanija vrazmo spadnila, so nje tak drži, ka je o ustoličevanji v ednoj francusbrž leko dale šli prauti vrnjim dolinam Save pa edni kosezi plemiči (nemesek), drügi pa pavri koj knigi šteu merički politik Thomas Jefferson Drave. Dva pravca prihajanja Slavov se eške gnes gratali. Do 13. stoletja pa so gordržali svojo pra- tö, pa tak prejkvzeu idejo o suverenosti lüstva. poznata na razločkaj med ništernimi sloven- vico do ustoličevanja koroški vojvod (hercegek Vekši tau Karantancov so bili slobaudni člani veskimi dialekti. Nej davnik, gda so niže Murske trónra emelése). ški skupnosti, živeli so vu veuki držinaj. GospoSobote redili avtocesto, so v zemlej najšli takše Pozicijo karantanskoga kneza so od začetka 8. dar je emo veuko mauč nad člani, eške posaba ostanke, šteri svedočijo, ka so tej stari Slavi od 6. stoletja leko erbali njegvi mlajši. Mauč je nauvi nad ženskami pa mlajšami. Več vesi se je zdrüstoletja živeli v gnešnjom Prekmurji tö. knez daubo s posabno ceremonijo, sejti je mogo žilo v edno »župo«, na čeli štere je stau »župan«. Tistoga ipa je bilau toga lüstva kauli 20 gezero, na kneži kamen. Té je biu visiki pau mejtera, ovak Najmenje slobaudnosti so meli sužnji ali robi, v njinoj nauvoj domovini pa je komaj što eške pa spaudnji tau ednoga kamenoga sojá, šteroga so štere so zgrabili med bojnov. živo. Rimske varaše so že prva na nikoj dejvali najšli med ostanki nekdešnjoga rimskoga varaša Kneževina Karantanija pa je nej eden sami roGermani, Slavi pa so je vküper s cerkvenov or- Virunum. Postavili so ga na tranki pred Krnskim sag biu v slavski krajinaj v Vzhodni Alpaj. Niže ganizacijov čistak vničili. Staro krščanjsko lüstvo gradom, šteri je biu center kneže moči. Ustoliče- od plamin Karavank, s centrom v vrnjoj Savskoj so ali bujli ali pa vzeli za sužnje, robe. Od nji vanje - gda so nauvoga kneza posadili na kamen dolini so živeli Karniolci, v svojoj kneževini Karpa so prejkvzeli geografska imena (npr. »Kras«, - ne poznamo iz pisanj s tistoga časa, liki samo iz nioli. Ime je dobila po »Carnii«, po domovini »Drava«, »Sava«), ime varaša »Laško« pa kaže na dokumentov iz kisnejši koroški cajtov. nekdešnjoga lüstva Karnov, njen center pa je biu tau, ka so tam inda živeli »Vlahi«, romanizirani Na začetki 14. stoletja so ceremonijo opisali v gnešnjom Kranji. Gnes tak brodimo, ka je slavlidgé. Od staroga lüstva so Slavi spoznali pla- tak: na kamli je sejdo slobauden paver ali ko- sko lüstvo v Karnioli slično živelo kak Karantanminsko pasterstvo, modernejše paverstvo, vino- sez, šteri je v ednoj rokej biká, v drügoj kobilo ci. gradništvo pa sadjarstvo. Dosta meštrij so se od držo. Naravnan je biu v paverski gvant, klabük V našoj zgodovini je dosta kaj nauvoga prišlo z nji navčili tö. pa črejvle. Nauvi vojvoda je prišo z zastalo de- Zahoda (Nyugat). Tak je tau bilau s krščanjskov Na konci 6. stoletja so Slavi vküper živeli s so- žele, kauli njega so bili plemiči, depa un je biu vörov tö, gda je na srejdi 8. stoletja - po rimski cajdačkim lüstvom Avari, vse od plamin Sudetov naravnan samo v sürkasti köpenek pa klabük, taj znauvič - korenjé spistila na slovenskoj zemdo nižiše Donave. Leta 623 so Slavi na gneš- držo je palco. Paver na kamli ga je v »slavskom« lej, pa ostala do gnešnji cajtov. njom Češkom pa Moravskom gorstanili prauti (slovenskom) geziki pito: »Što je tau, šteri sé dé?« -dmavarskim gospodarom, na čelo pa jim je staupo »Tau je vojvoda dežele.« »Ali je pravičen birauv, kejpi: Wikimedia Što smo Slovenci? Od kec smo prišli? Zakoj djenau na tau zemlau? - tau so pitanja, štera so dugo-dugo kraužila v glavej slovenski čednjakov indašnji cajtov. Istina je, ka o slovenskom narodi žmetno gučimo pred 19. stoletjom, eške ime »Slovenci« je protestantski predgar Primož Trubar samo pred malo več kak štirimi stoletji na paper dojspiso. Če rejsan ništerni pravijo, ka smo na svojoj zemlej od vöka vökov, vekši tau zgodovinarov je gvüšen, ka so stari starci našoga naroda v gnešnjo krajino prišli v drügom tali 6. stoletja. Porabje, 19. januarja 2017 10 VARAŠ SVETOGA MARTINA LETO DNI KULTURNI CENTER Düh svetoga Martina je 18. decembra lani zapüsto Somboteu – ali bole povödano, samo malo bole daleč odleto. Tisti den so držali sledjnji program v jubilejnom Martinovom leti, adventni koncert najžmetnejši časaj Martina. Kisnej smo leko na odri vidli misterijsko igro o svetnikovom žitki, septembra pa so v Galeriji oprli likovno razstavo na temo dühovnosti panonskoga svetnika. Sveti Martin prejkda kaudiši pau svojoga köpeneka v püšpekovoj cerkvi varaša. Božične pa adventne pesmi je spejvala skupina Jánosa Csíka, voditeli Sombotela pa so se zavalili vsejm, šteri so pomagali pri organizaciji svetešnjoga leta ob 1700. oblejtnici narodjenja svetoga Martina. Malo se že žmetnej spominamo, depa leto 2016 se je začnilo 8. januara v Športnoj dvorani AGORA s kulturnim programom. Cejloletne prireditve so bile raztalane v 8 skupin. »Spomin svetoga Martina« na priliko znamenüje, ka so skaus cejlo leto operali razstave, organizerali konference pa vödavali knige. Držali so na priliko etnološka pa cerkvena predavanja, oprli razstavo plakatov pa štemplinov, nutpokazali knigo o zidinaj v Somboteli – tau se vej, ka vse povezano s svetim Martinom. Sombotelski Muzej Savaria je pripravo več veuki razstav: o znamenji svetoga Martina v Škanzeni ali o svetnikovom zgodovinskom časi v Iseumi. V Arhivi Železne županije so gučali o češčenji Martina v rodnoj krajini. Za 1700. oblejtnico so pripravili film o eričnom svetniki, Gledališče Sándorja Weöresa pa je nutpokazalo dramo o V programaj »Po Martinovoj pauti« je bilau glavno padaštvo Sombotela z drügimi varaši z Martinovim kultom. Med programi smo leko čüli pripovejdanja o evropskoj kulturnoj pauti ali o tom, kak vsi narodi malo po svojom poiskali spomenike svetoga Martina, pri svetoj meši pa so nutpokazali edno istinsko relikvijo prilüblenoga svetnika, štero so nej davnik najšli v Celldömölki. Sombotelska delegacija se je juliuša napautila v francuski Tours, ka bi se priklüčila veukoj Paradi svetoga Martina na svetek, gda so ga imenüvali za püšpeka. Tau se vej, ka je bilau največ programov v rodnom varaši Martina, Savarii (Somboteli). Cejlo leto so v cerkev svetoga Martina ojdli prauškarge z Vogrske pa tihinskoga. Iz Slovenije tö, štere božepotnike so v cerkvi vsikdar lepau gorprijali ništerni domanji Slovenci, ki so eške sledik z njimi pri svetoj meši tö bili. Majuša smo domanji Slovenci andovske padaše pozvali k sebi v Škanzen, gde smo si vküper poglednili tekmovanje rimski kaul s konjami, štero so ranč tak poimenüvali po svet-niki. Juniuša so v Somboteli držali Martinov festival. Na toga je prišlo več stau lüdi, Rimske kaule na Martinovom tekmovanji v Škanzeni malajo prilüblenoga svetnika. Če smo radi na pauti, smo se leko napautili na enodnevne poti po Martinovi prauškarski poštijaj pejški pa z avtobusi. Ništerni čestilci svetnika so se napautili v dalečnje kraje tö. Aprila so odpelali edno sombotelsko razstavo v pobrateni nemški varaš Kaufbeuren, juniuša pa so šli po potaj madžarski sodakov na slovenski pa taljanski Kras. Tam so gor- iz Slovenije več kak dvejstau prauškarov. Na velko srečanje so zvali delegacije tisti vesnic pa varašov, šteri v imeni nosijo svetoga Martina. Najlepša je bila povorka (felvonulás) od cerkve svetoga Martina do püšpekove cerkve, na šteroj so ojdle vse skupine s tablami pa zvekšoga gornaravnane v domanje gvante. Prišli so s krajov iz pet rosagov, štere vesnice so se na Glavnom trgi vse nutpokazale z gesti, piti pa spejvanjom. Juliuša so držali najvekši cerkveni program na bregej pod spomenikom, Mednarodno katoličanjsko srečanje, na šterom je mešo darüvo visiki dühovnik s Češke, zagovornica slovenske narodnosti v madžarskom Parlamenti Erika Köleš Kiss pa je lepotam na püšpekovoj cerkvi, gde so nutpokazali zgodovino varaša Somboteu od najstarejši časov do gnes. Par mejsecov kisnej pa so s svejklostjov pofarbali cerkev svetoga Martina tö, na šteroj smo leko spoznali pripovejst o žitki sombotelskoga svetnika v kejpaj pa rečaj. Koroški Slovenci v svoji gvantaj na Martinovom festivali (ozajek Martinova cerkev) prošnje gorštejla v maternoj rejči. Den se je končo s koncertom prilüblenoga vogrskoga muzikanta Ákosa. 20. avgustuša so spekli Martinov krü, te mejsec pa je v Somboteli vsikdar cajt Zgodovinskoga karnevala tö. Letos, na 17. srečanje, je ranč tak dosta najgir gostov prišlo s cejloga rosaga pa tihinskoga, v cejlom programi pa se je dosta spravlalo s svetim Martinom. Eške igra z ognjem je pripovejdala o svetnikovom žitki, povorka pa senje sta pá dosta veseldja prinesla obiskovalcom. Na srejdi septembra so na Glavnom trgi – nej pa v Škanzeni – držali Narodnostni den. Dosta lüstva je prišlo v veuki šator, skupine sombotelski narodnosti pa so plesale pa spejvale v čest sombotelskoga svetnika. Domanji Slovenci so vödali katalog o Martinovi prauškaj v preminauči 15. lejtaj, Slovenke so z mlajšami vküper s papera Martinove lilije redile. Nika nauvoga v žitki Sombotela je bilau svejklostno farbanje cerkvá. Oprvin septembra smo se leko čüdivali bliskečim Porabje, 19. januarja 2017 Na den Martina, 11. novembra, so po večernicaj držali že tradicionalno povorko z baklami (fáklyás felvonulás) od püšpekove cerkve do Martinove bože iže. Drügi den je v stolnici mešüvo nadpüšpek, večer pa so prejkdali priznanja mesta Somboteu. V leti 2016 se je v Somboteli vse sükalo kauli svetoga Martina - meli smo športne programe (tekmovanje s šifti ali piciklinami), mlašeče ino mladinske programe (malanje ali špilanje), džezovske, klasične in pesmarske koncerte, modno revijo, gastronomske programe (festivale piva, vina ali gosi) pa eške festival luftbalonov. Na Martinovom senji v Škanzeni je na žalost en den letos tö samo tak copoto dež. Na konci leta leko povejmo, ka si je vsikši domanji človek pa gost kakši program najšo na toj šurkoj paleti. Na Glavnom trgi smo od marciuša do novembra vsikši vikend meli prireditev. Zdaj si leko Sombotelčarge malo oddenemo – v leti 2017 nas čaka 500. oblejtnica reformacije. -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 20.01.2017, I. spored TVS 5.55 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 12.25 Naš vsakdanji kruhek: David in Golijat, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Dokumentarna oddaja, 15.15 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip: Center za ženske »Sara«, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.15 Piknik s torto: Miška Loli, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Noč Modrijanov 2016, 21.30 Slovenska polka 2016, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Sullivanova potovanja, ameriški film, 0.35 Profil, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Info-kanal PETEK, 20.01.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program OP! 8.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 10.45 Bleščica, oddaja o modi, 11.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), 12.45 Dobro jutro, 14.10 Biatlon - svetovni pokal: posamična tekma (M), 15.45 O živalih in ljudeh, izobraževalnosvetovalna oddaja, 16.25 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.10 Zavod za zaposlovanje (II.), angleška nanizanka, 17.40 Rokomet - svetovno prvenstvo: Nemčija : Hrvaška, 19.45 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 20.05 Zeleno kolo, savdskoarabski film, 21.40 Derren Brown: Poskusi: Krivda, 22.30 Polnočni klub: Manifest za prihodnost, 23.45 Glasbeni spoti, 0.45 Rokomet - svetovno prvenstvo: Nemčija : Hrvaška, 2.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), 3.45 Zabavni kanal, 5.10 Glasbeni spoti SOBOTA, 21.01.2017, I. spored TVS 5.50 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program OP! 11.20 Tednik, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.20 Osamljeni planet - 1000 fantastičnih doživetij: Najlepše starodavne znamenitosti, 15.00 Deset največjih dosežkov Nase, angleška dokumentran serija, 16.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Franc Planinšek, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Zavržene tačke, dokumentarno-izobraževalni film, 17.45 Pogled na ... cerkev Sv. Martina v Martjancih, dokumentarna oddaja, 18.00 Sladko življenje z Rachel Allen: Sladice iz svežega sadja, 18.30 Ozare, 18.40 Kalimero: Moč rožic, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Starfighterji, osvajalci neba, nemški film, 22.05 Prevara (II.), ameriška nadaljevanka, 23.05 Poročila, Šport, Vreme, 23.40 V imenu ..., poljski film, 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.45 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.40 Info-kanal SOBOTA, 21.01.2017, II. spored TVS 6.10 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 8.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 10.30 Alpsko smučanje svetovni pokal: smuk (Ž), 11.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 13.25 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (Ž), 14.35 Čarokuhinja pri atu: Bela krajina, 15.10 Biatlon - svetovni pokal: štafeta (M), 16.00 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), ekipna tekma, 18.05 Derren Brown: Poskusi: Krivda 19.10 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 19.25 V svojem ritmu: Narodno-zabavna, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 20.00 Alpski magazin, 20.25 Rokomet - svetovno prvenstvo (M): osmina finala, 22.30 Zvezdana, 23.15 Popšop, 23.45 DMP - 25 let s kitaro v roki, veliki koncert petindvajsetletnikov iz Novega mesta, ki slišijo na ime Društvo mrtvih pesnikov, 1.30 Bleščica, oddaja o modi, 2.00 Glasbeni spoti, 3.00 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), ekipna tekma, 4.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 5.45 Glasbeni spoti NEDELJA, 22.01.2017, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.10 Danov Dinosvet: Kompsognat pod posteljo; Pterozavrska umetnina, kanadska otroška nanizanka, 10.50 Sledi: Bellosics Bálint (1867–1916), dokumentarna oddaja, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Mladoletni migranti, brez glasu, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Noč Modrijanov 2016, 14.50 Tožilčeva priča, ameriški film, 16.40 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Tilka in prijatelji: Tilka ne more zaspati, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Več po oglasih: Avguštinka, slovenska nadaljevanka, 20.30 Vojna in mir, angleška nadaljevanka, 21.20 Intervju, 22.05 Poročila, Šport, Vreme, 22.35 Dunajski filharmoniki v Tokiu (Anne-Sophie Mutter, Chen Reiss, Zubin Mehta in Seiji Ozawa), 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.35 Info-kanal NEDELJA, 22.01.2017, II. spored TVS 6.45 Duhovni utrip: Center za ženske “Sara”, 7.00 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 7.40 Novoletni koncert z Dunaja, dirigent Gustavo Dudamel, posnetek iz Zlate dvorane Musikvereina, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 11.00 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (M), 11.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 13.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 14.40 Biatlon svetovni pokal: štafeta (Ž), 15.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 18.00 Avtomobilnost, 18.30 Festival Sredi zvezd, posnetek koncerta ob Otvoritvi Tedna ljubiteljske kulture, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Marie Curie, ženska, ki je razsvetlila svet, angleška dokumentarna oddaja, 20.55 Inside - Offside: V zaledju predsodkov: Jej, spi, jej, dokumentarna oddaja, 21.20 Ujguri, ujetniki nesmisla, kanadska dokumentana oddaja, 23.00 Revival, češki film, 0.50 Vikend paket, 2.05 Glasbeni spoti, 3.05 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 4.55 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 23.01.2017, I. spored TVS 5.55 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Sladko življenje z Rachel Allen: Sladice iz svežega sadja, 10.40 10 domačih, 11.10 Vem!, kviz, 11.55 NaGlas! 12.25 Naš vsakdanji kruhek: Dve muhi na en mah, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Panoptikum: Samozaposleni v kulturi, 14.25 Osmi dan, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Firbcologi: O dolgih prstih, dobrih knjigah in snegu vseh vrst, mozaična oddaja za otroke, 15.50 Z glasbo in s plesom, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 V svojem ritmu: Funk, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 17.55 Novice, 18.00 eRTeVe, 18.10 Ozi bu: Votlina, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio city, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Umetnost igre: Purcaretejeva Vojna in mir, 23.40 Glasbenii večer, 0.20 Profil, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal PONEDELJEK, 23.01.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program OP! 8.35 To bo moj poklic: Elektroinštalater, 9.00 Slovenski vodni krog: Mislinja, dokumentarna nanizanka, 9.25 To, česar burja ni odnesla; borbe treh generacij, dokumentarni film, 10.35 Čez planke: Južnoafriška republika, 11.35 Dobro jutro, 14.10 Polnočni klub: Manifest za prihodnost, 15.35 Ljudje in zemlja, 16.40 Avtomobilnost, 17.25 Zavod za zaposlovanje (II.), angleška nanizanka, 18.00 Halo TV, 19.00 Otroški program OP! 20.00 Zadnji tango v Halifaxu (III.), angleška nadaljevanka, 20.55 Zločini v Walesu (II.), angleška mini-serija, 22.30 Odkrivamo Južno Ameriko - pepelke iz revnih četrti, angleška dokumentarna serija, 23.25 Glasbeni spoti, 0.30 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti TOREK, 24.01.2017, I. spored TVS 5.40 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: Mladoletni migranti, brez glasu, 12.30 Naš vsakdanji kruhek: Roka pravice, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Studio city, 14.40 eRTeVe, 14.55 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 15.40 Otroški program OP! 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Poldi: Dan, ko je Poldi rešil nasedlega kita, risanka, 18.15 Pavle, rdeči lisjaček: Lepljive tačke, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Oproščen, norveška nadaljevanka, 20.50 Je res vse laž? - Ko novice postanejo orožje, nemška dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Pričevalci, dokumentarna oddaja, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.30 Info-kanal TOREK, 24.01.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program OP! 8.30 To bo moj poklic: Kamnosek 8.55 Pogled na ... cerkev Sv. Martina v Martjancih, dokumentarna oddaja, 9.25 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: veleslalom (Ž), 10.55 Slovenski vodni krog: Polskava, dokumentarna nanizanka, 11.20 Halo TV, 12.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, 13.50 Dobro jutro, Porabje, 19. januarja 2017 OD 20. DO 26. JANUARJA 15.30 Dober dan, 16.30 Čarokuhinja pri atu: Posavje, 17.05 Zavod za zaposlovanje (II.), angleška nanizanka, 17.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 19.00 Otroški program OP! 20.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 21.45 Prava ideja, 22.20 Votla krona, angleška nadaljevanka, 23.15 Glasbeni spoti, 0.15 Alpsko smučanje - svetovno prvenstvo: veleslalom (Ž), 1.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2.30 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SREDA, 25.01.2017, I. spored TVS 5.40 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Umetnost igre: Purcaretejeva Vojna in mir, 12.25 Naš vsakdanji kruhek: Poskusna vožnja, slovenska nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju, 14.35 Duhovni utrip: Center za ženske “Sara”, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.35 Male sive celice: OŠ Naklo in OŠ Franja Malgaja, Šentjur, kviz, 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Zajček Belko: Prvič, ko me je pičila čebela, risanka, 18.10 Pipi, Pupu in Rozmari: Ples, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Film tedna: Süskind, nizozemski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Volčji dvorec: Ljubljenec, angleška miniserija, 0.40 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.40 Info-kanal SREDA, 25.01.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program OP! 8.45 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 9.35 To bo moj poklic: Kamnosek, 10.15 Slovenski vodni krog: Voglajna, dokumentarna nanizanka, 10.55 10 domačih, 11.40 eRTeVe, 11.50 Dobro jutro, 14.15 Dober dan, 15.00 Vikend paket, 16.30 Prava ideja, 17.20 Zavod za zaposlovanje (II.), angleška nanizanka, 17.50 Triglav 888, dokumentarni feljton, 18.25 Umetnostno drsanje - evropsko prvenstvo: kratki program (Ž), 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Dosjeji Čajkovski - izpovedi nekega skladatelja, nemški glasbeni dokumentarni film, 21.00 Umetnostno drsanje - evropsko prvenstvo: športni pari, prosti program, 22.00 Bleščica, oddaja o modi, 22.35 Popšop, 23.05 Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016: Siddharta - koncert »Infra Ultra live«, 0.25 Glasbeni spoti, 1.30 Umetnostno drsanje - evropsko prvenstvo: športni pari, prosti program, 2.35 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti ČETRTEK, 26.01.2017, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja 12.30 Naš vsakdanji kruhek: Iz roda v rod, slovenska nanizanka, zadnji del, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Meje mojega jezika so meje mojega sveta, dokumentarni film, 14.25 Slovenci v Italiji, 15.00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, oddaja TV Lendava, 15.30 Ko črte govorijo, dokumentarni film, 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Knjiga o džungli: Safari: Ljudje in živali, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Studio 3, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Osmi dan, 23.40 Sveto in svet, 0.35 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Infokanal ČETRTEK, 26.01.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program OP! 8.20 To bo moj poklic: Pečar, 8.45 Slovenski vodni krog: Unica, dokumentarna nanizanka, 9.30 Alpe-Donava-Jadran, 10.10 Grapa, dokumentarni film, 11.40 Dobro jutro, 14.55 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.45 Zvezdana, 16.30 Zavržene tačke, dokumentarno-izobraževalni film, 17.00 Peče na Slovenskem, dokumentarni film, 17.25 Babičar (I.): Najstnica, angleška nanizanka, 18.00 Umetnostno drsanje - evropsko prvenstvo: plesni pari, kratki program, 19.05 Otroški program OP! 19.55 Avtomobilnost, 20.35 Rokomet - svetovno prvenstvo (M): polfinale, 22.35 Umetnostno drsanje - evropsko prvenstvo: športni pari, prosti program, 0.05 Slovenska jazz scena: Big band RTV Slovenija, Bojan Z, Eric Vloeimans in Izidor Leitinger, 0.45 Glasbeni spoti, 1.45 Rokomet - svetovno prvenstvo (M): polfinale, 3.15 Umetnostno drsanje - evropsko prvenstvo: plesni pari, kratki program, 4.20 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti Števanovska bauta pride k vam domau! V Števanovci, Otkauvci, na Verici, v Ritkarovci, Andovci pa na Dolejnjon Seniki števanovska bauta pride domau! Pozovite našo bau-to po telefoni zazranka do 8. vöre, povejte, ka bi tjöjpili, pa vam eštja dopodneva pripelamo k vam domau. Ponüjamo vam friško mesau, frištje žemlé, kif-line pa pogačice, pokaraj pa vse drügo, ka vam domá trbej. Za najmenja dvej djezero forintov si morate pristölati, te vam leko pripelamo domau. Naš telefon je: 350-026 ali leko pozovete Zoltána Nagya tö po telefoni 0630/640-1561. TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija SLOVENSKA MEŠA V VARAŠI / MONOŠTRI Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB BAU 22. JANUARA V 16.30 VÖRI