List 39.
Kako trtno uš
Ar. Goethe, ravnatelj vinorejske šole mariborske;
popisuje.
Trtna uš je rumen mrčes, podoben listnim ušžm, le nekoliko manjši je , tako , da se s prostim očesom razločno ne vidi. Vendar zadostuje uže navadno steklo, katero 5krat povekšava, da jo prav na drobno videti moremo.
Trtna uš je dvojna: krilata in brez kril (pe-rutic). Brezkrilatnih je največ; one bivajo poleti in pozimi pod zemljo na trtnih koreninah do 2 metra globoko ter so v stanu trs popolnem uničiti v 3 ali 4 letih. Ob gorkem vremenu in poletji bližavajo se Zemljini površini in pokončavajo zgornje korenine. Sedaj dobijo te uši krila ali perutnice ter meseca septembra dalje zletijo. Krilate uši so podobne navadnim krilatim listnim ušem, le manjše so nekoliko. Posedavajo se trsom na listje, grozdje in drozge, a škode mu nobene
312
ne storijo, pač pa tako mrčes naglo dalje širijo. Veter jih odnese uro daleč.*)
Trtno uš so najprvo zapazili v Ameriki l. 1853. Iz Amerike so jo zanesli v Evropo z vvažanjem amerikanskih trsov. Dobili so jo zaporedom na Angleško, Francosko, Nemško in Avstrijsko. Na Francoskem je dolgo niso zasledili, čeravno so jo uže imeli; spoznali so jo leta i860. Iz Francoskega zatrosila se^je potem dalje v Švicarsko, na Italijansko, Portugalsko, Spanjsko, naposled na Ogersko, Hrvatsko itd. K nam na Avstrijsko dobili smo jo leta 1868. v Klosterneuburg za Dunajem. Letos zadeli smo meseca junija na trtno uš užeNV Piranu v Istri in prve dni meseca septembra t. 1. na Stajarskem v brežiškem okraji. Pravijo, da jo imajo tudi v ljutomerskih goricah. Zdaj nastane vprašanje: kako moremo ta mrčes in od njega napadeno trsovje in vinograde spoznati, kako mrčesu braniti nadalejšnjo razši rje vanje, kako ga uničiti?
Prvo leto bo težko kdo spoznal, da mu vinograd trtna uš pokončava, kajti povsod nahaja se nekaj slabo rastočih trsov vsled raznih vzrokov , na pr. prevelike mokrote , smoda itd. Zato so v Klosterneuburgu trtno uš dobili leta 186S., pa še le leta 1872. spoznali. Na Ogerskem so jo lani zasledili, akoravno je uže pred 10 do 15 leti tje bila iz Francoskega prenesena. **) Od trtne uši napadeni vinograd kaže še le v drugem in tret-"jem letu zunanja znamenja. Trs slabo žene in se drži klaverno , kakor da bi v zimskem mrazu bil pozebel. Razlika je le v tem, da pozebljeni trs izpod zemlje poganja krepkih rozeg, od trtne uši nadlegovani trs pa nič. Meseca julija začne tak vinograd bledeti in žolteti, vršičevje se suče in suši. Tistim vinogradarjem, ki so od drugod si omislili kaj trsovja, svetujemo, naj osobito pazijo na take nasade. Naj jim večkrat pregledajo vsaj poleti zgorajšnjc korenine, kjer se trtna uš v tem času najrajši nahaja; naj vzamejo povekševalno steklo, da se prepričajo, ali je trtna uš trsa se lotila ali ne. Zlasti naj tako pregledujejo mlajše korenine in stari čok. Ako zapazijo na mladih koreninah rane, čudne otekline in vozle, naj jim bode to znamenje, da je trtna uš blizu. Po marljivem iskanji bodo jo gotovo našli ali na drugih koreninah ali pod kožo trsovega čoka ter na postranskih koreninicah.
V četrtem letu je vinograd uničen po trtni uši. Trs požene malo neznatnega perjiča ali celo nobenega več. Stare korenine so vse strohnele in novih trs ne more pognati, ker je uže preslab, uši pa iz njega dalje silijo v bližnje še zdravo trsovje.
Kedar se je trtna uš v kakem okraji vgnjezdila, obveljajo določbe, ki jih veleva postava zoper trtno uš. Prepovedana je izvožnja trsovja in njegovih delov. Vendar je treba tudi prepovedati, zelene kose trsove dalje spravljati: listje, rozge, grozdje, pa tudi vse tva-rine pri vinogradstvu potrebne, in drevesa, katera po vinogradih rastejo, na pr. breskve. Vse to bi naj bilo prepovedano odnašati iz okuženih vinogradov.
Po Gosp. pril. „Slov. Gospodarja."
*)   Na Švicarskem so zapazili,   da je   delavec na podplatih trtno  uš  dalje zatrosil.                                           Pis.
**) V Istri imajo trtno uš uže sedem let, pa so jo še le letos zapazili.                                                                      Vred.