19. 10. 1978
Pavie:	BALADA	O
IN OBLAKU - PDG
PETEK, 20. 10. 1978 M. Novhovič: KAMEN ZA POD GLAVO — Atafe212, Beofpad A. FuganJ: POZDRAVLJEN IN ZBOGOM - SNG Maribor
SOBOTA, 21. 10. 1978 SLOVENSKA POEZIJA ZA OTROKE NA ODRU - MucSnsko ctfodaššče Ljubljane P. Lužan: SREBRNE NTTKE -Eksperknentakto gbdaBšče GLEJ, LjMjana
NEDELJA 22. 10. 1978
D. Fo: SEDMA ZAPOVED: KRADI
MALO MANJ - SSG Trst
A. Arbuzov: STAROMODNA
KOMEDIJA - Drama SNG
LjiAfana
PONEDELJEK 23. 10. 1978 F. G. Loma: DONJA ROSITA -Mesino фј&ЛУе fiAfansko Z Sokolovli: IGRALEC JE IGRALEC- Zfah Sokolove
TOREK 24. 10. 1978 R. Satgo: ČAROVNICA IZ ZGORNJE DAVČE - SLGCefr
F. Hadžič: CENTRALA - SNG Maribor
SREDA, 25. 10. 1978
M. Krleža: GOSPODA GLENBA-
JEVI - Dnem SNG Ljuboma
G. Laaubar:	RAGLJA	-
monockama z Meto Vrančevo
ČETRTEK 26. 10. 1978 R. Golouh: KRIZA -Maribor
Cervantes: TR) MEDIGRE — AGRFT
PETEK, 27. 10. /1978 P. Shaffer: EOUUS -Maribor
G. Feydaau: GOSPOD LO Teatar u gostima, Zagreb
SOBOTA, Џ. 10. 1978 S. Možak; NA ODPRTI JU, ČAROBNA NOČ vo gledatfče Krapi
BORŠTNIKOVO
SREČANJE
Spet je tukaj. Največja slovenska kulturna prireditev — Borštnikovo srečanje. Odveč je govoriti o pomembnosti te manifestacije — ne le za severovzhodno Slovenijo, ki se ne more pohvaliti z množico takšnih in podobnih kultur-I nih prireditev — ampak tudi za vso Slovenijo, saj se v pičlih desetih dneh lahko približno določi trenutna raven ustvarjanja vseh slovenskih ledališč.
Borštnikbvo srečanje je bilo očitno boljše od skega. Ne samo zaradi drugačne politike \biranja posameznih predstav (večina gledališč je islala dve \deli, izmed katerih je bilo izbrano ampak tudi zaradi vznemirljivejšega repertoarja pečine gledaliških hiš glede na pretekle sezpne. Čeprav je ta način izbiranja dstav trehutno najboljši, lahko bi rekli celo 'iciona/eni se vsiljuje vprašanje, ali zares ni modnosti za gruge kriterije. Kajti predstave, ki jih 'O v tekmovalnem programu (ali izven njega), so igre lanske sezone, igre, ki so bile že neštetokrat skritizirane, premlete s strani teoretikov t vseh mogočih kotov. AH ne bi bilo bolje, da bi vsako gledališče za Borštnikovo srečanje pripravilo premiero, delo, za katero bo sodilo, da lahko\dostojnč reprezentira nivo in usmerjenost posamezne gledališke hiše. Vsekakor bi celoten progratp pridotril na vznemirljivosti.
bne prireditve so vtisnile poseben pečat letošnjemu Borštnikovemu srečanju. Se nobeno 'eto ni bilo toliko manifestacij izven gledališke hi-e. Sole. vrtci, delovne organizacije — to so bila >esta, ki so za deset dni zamenjala gledališčni-kbm oder v njihovih hišah. Ne moremo mimo dveh simpozijevAsimpozija ,,Samoupravljanje v gledališču V in ,, Mladinsko gledališko snovanje in gledališka \zgoja"\kista nadaljevala že ustal/fno prakso vsakpletnihjeoretiziranj gledališču.
AKADEmiJfl ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILm IN TELEVIZIJO
Nfgue! de Cervantes TRI MEDIGRE
I. BUDNI STRAŽNIK
II. DVA JEZIČNEŽA
///. SALAMANŠKA JAMA
Režiser reM pmfesor NHan Herzog
Nastopajo:
Andrej Nahtigal Jerca Nkzel Nevenka Sedbr Matjaž Mode J trne Kavšek Jože Hrovat
,, Pozdravljeni ljudje! Vsi vabljeni ste na predstavo ...!"
Jerca Mrzelova
CE NE PRIDETE VI K NAfTl,
mi k vAm ...
PRIDEmO
O NASTOPU DIPLOMANTOV AKADEMIJE ZA G L ED ALI SC E. RADIO, FILM IN TELEVIZIJO.
,, Pozdravljeni, ljudje! Vsi vabljeni ste na predstavo...!'' je vabil glas sredi sončnega oktobrskega popoldneva na dvorišču med študentskimi domovi. Čeprav si že močno zakoračit v tristotrinajsto stran bogsiga-vedikakšnih skript ali se pravkar poskušaš odločiti, ali naj v zasluženem spancu pozabiš na študijske napore, ne moreš kaj, da ne stopiš do okna, vržeš pogled skozenj in zagledaš — kaj? Nekakšno čudno vozilo — napol oder, napol kamion. Le kaj neki je to? In če pogledaš malo bolje, opaziš petero pisanih postav, oblečenih, kakor da bi pred nekaj trenutki izginile iz kakšne stare knjige, saj veš — tiste o vitezih in damah, o cerkovnikih in hudičih. No, stvar se počasi razjasni. To niso ne cirkuški reklamni agentje, niti ljudje, ki so enostavno zamenjali stoletje, ampak diplomanti AGRFT, ki so prišli prav med nas s tremi igrami starega mojstra Cervantesa. In tako sedaj sloniš na oknu ali pa celo stopiš na dvorišče, da si pobliže ogledaš to neobičajno gledališče, nasmejiš se kakšni akrobaciji ali slučajni šali, ki bi se ti mogoče zdela že zlizana, nezanimiva, če ne bi bilo okoli tebe nekega prav neverjetno prijetnega vzdušja, fluida, ki te pritegne, kakor da si ti sam nepogrešljiv del predstave. In ko se predstava že končuje, ko v roki držiš ujet krožniček s posvetilom predstave, obenem pa te za las zgreši eno izmed jabolk, ki frčijo z odra, ko vogal bloka zakrije še zadnjo plat kamiona-odra, se ti zdi zares lepo in prijetno, da je nekoč za spremembo pač prišel k tebi, k nam, pa čeprav samo s Cervantesovimi „ Tremi medigrami". A ne samo to! Ta oder je zares življenje!
Andrej Nahtigal
Uuuuuuuuu ...
Matjaž Modic
Šale za naše male ...
Na letošnjem Borštnikovem srečanju je tudi KATEDRA prvič prispevata svoj delež k že tako številčno bogatim nagradam. Uredniški odbor KATEDRE se je odločil, da podeli nagrado — sliko Nataše Samastur, študentke 1. letnika PA v Mariboru — najvznemirljivejši gledališki stvaritvi na BS.
Nagrado je dobila prav predstava Akademije za gledališče, radio, film in televizijo za izvedbo Cervantesovih ,, Treh mediger".
Obrazložitev: Predstava Cervantesovih „ Treh mediger" v izvedbi AGRFT ne samo da vzpostavlja pri nas še zankrat v praksi neobičajen odnos med igralcem in gledalcem, ampak s tem pristopom k nikoli usah/jivemu pojmovanju načina podajanja gibov in besed ruši zidove, v katere se vse prepogostokrat zapirajo gledališke hiše.
Obenem naj bo ta nagrada stimulans diplomantom AGRFT kakor tudi vsem, ki so bili pripravljeni na kakršenkoli način pomagati pri izvedbi tega dela.
'IRM
Им)
mflTjflž moDic
AH boste nadaljevali s takšnim načinom predstavljanja gledaliških del?
Vsekakor bi z veseljem nadaljevali. Naš predavatelj in obenem režiser te predstave Milan Hercog je ogret za stvar, a se že sedaj srečujemo z nekaterimi težavami. Akterji te predstave imajo že zaposlitev v gledaliških hišah, zato je težko usklajevati skupne proste termine. Nadalje, tu je še financiranje. Bil je mišljen celo studio AGRFT, ki bi s tem načinom dela nadaljeval, no, to bomo šele videli...
Kaj ti pomeni ta predstava, gledana povsem z osebnega stališča?
Pridobil sem zares dosti izkušenj. S takšnim načinom nastopanja, dosti bolj svobodnim v podajanju igre, se znebiš treme, nelagodnega občutka pred prvim gibom na odru.
Zakaj ste se odločili prav za Cervantesa? Zanj se je odločil naš režiser Milan Hercog.
Je pa res, da smo se prav s to predstavo najbolj približali prvotnim načinom gledališča, posebej je bilo takšno ,,ulično" gledališče priljubljeno v renesansi.
JERCA (TIRZEL
Kako to, da si se odločila nastopiti v tej predstavi AGRFT, čeprav si že pred nekaj časa diplomirala?
Dobila sem povabilo in se z veseljem odzvala. Delo z njimi je zanimivo, sveže, mladostno, zato mi je všeč.
Boste naštudirali novo stvar ali vlekli to predstavo, dokler bo pač zanimiva?
Predstava je res še vedno zanimiva. Ljudje jo sprejemajo v glavnem zaradi njene komičnosti, vedre vsebine. Kar se tiče nadaljnjega dela — zelo lepo bi bilo, če bi postalo to samostojno gledališče, kajti ta začetna ideja je zelo dobra.
Glede novih stvari, ali bi se pozneje spustili tudi v nekonvencionalen repertoar, mogoče celo neke vrste eksperiment?
Po mojem lahko. Seveda bi šlo.
Vriši s treh vaših predstav, uprizorjenih na treh različnih mestih v Mariboru?
_ S prvo predstavo smo imeli nekoliko težav. Precej časa stvari nismo igrali, premagati smo morali tisto začetno tremo. A bilo je zanimivo. Dosti ljudi... Povsem drugačna stvar je bi/a s predstavo med študentskimi domovi. Mislim reči, ljudje so bili z vseh koncev zbrani, masa študentov, ki na „špice" v predstavi reagira nekako drugače, z dosti bolj kritičnega stališča.
In v scenskih delavnicah?
Bil je zaprt prostor, ki nam ne odgovarja preveč, pa nekoliko psihičnega pritiska, ker je bila stvar v tekmovalnem programu. A je šlo.
POULIČNI
INTERVJU
— Ali veste morda, katera kulturna manifestacija, ki se je odvijala ta teden v našem mestu, se danes končiče?
— Ne vem.
— Kaj pa o Borštnikovem srečanju ste slišali?
— Sem slišal, ja...
— Ste si ogledali kakšno predstavo?
— Ni bilo časa.
— Kaj pa vi?
— Slišal sem za to manifestacijo... vendar nisem imel časa...
— Kaj ste pa počeli, da niste imeli časa?
— Nisem bil tukaj...
— Ali veste morda, kakšna kulturna manifestacija se danes končuje tukaj v Mariboru?
— Ne.
— Kaj pa o BS ste sišali tej?
— Ne...
— Ali ste sišali...
— Ja, za deveti kongres sindikatov...
— Vprašala sem za kulturno manifestacijo-
— Kulturna? To pa ne!
- O BS ste slišal?
— Kako to, da si niste ogledali nobene predstave?
— Nisem imel časa. Delo...
— Ali...
— Ja, seveda! Borštnikovo srečanje!
— Ste si ogledali mogoče kakšno predstavo?
— Ne... Saj ni bilo kart za dobiti...
— Pa sta se pozanimali, če sploh so na razpolago?
— Ne... vsepovsod je bilo slišati, da jih ni... pa tudi predrage so bile...
— Ali...
— Ha, ha, seveda... Borštnikovo srečanje...
— Pa ste si ogledali kakšno predstavo?
— Ne! Nisem bil tukaj. Sem iz Ljubljane.
— AS...
— Mmm.
— Da ai ne?
— Ne...
— Dober dan! AS ste mogoče recfiii obiskovalec BS?
— Ne, to pa ne!
— Kolikor at ste bit do sedaj?
— Okrog... trikrat...
— Je to vaša žena? Tudi trikrat?
— Ne. Jaz pa sem danes prvič. Na podelitev sem prišla...
KOMUNIST
Predsednik izvršnega odbora BS Branko Gombač: „Borštnikovo srečanje ni bila, ne more biti in ne bo postala elitna manifestacija slovenskih gledališčnikov, temveč umetniško in družbenopolitično soočanje." Gombač pravi, da BS izgube doslej ni poznalo, in ne ve, zakaj naj bi jo imelo prav letos?! Značilno je tudi, da BS ne pozna abonmajev. Če bi jih imelo, bi „žigosali" sedeže le za nekatere ljudi. Predstave so v prosti prodaji. Ogledati si jih morejo tako inteligent, ŠTUDENT, delavec... (Komunist, 13. oktober 1978 — Ne elitizem, temveč soočanje — str. 18)
Tovariš Gombač, lao mo ntarvjuvaii študenta, eno ugotovil, da so bie vstopnice za BS predraga. Kaj menita vi o tem?
Karte niso bile predrage! Bile so po takšni ceni, kakor so ponavadi. Bila je sicer zvišana cena pri dveh predstavah. To sta Glumač je glumač in pri Kamnu za pod glavo. Bolj poceni kart ne moremo dati, ker potem ne bi mogli kriti stroškov celotnega srečanja. Sicer pa smo spustili študente pri Čarovnici in še pri nekaterih drugih predstavah zastonj v dvorano. Tudi vsi vemo, da je ta naša dvorana premajhna in da nas pesti tudi ta problem...
KPJ SO
POVEDALI
ŠTUDENTJE
— Oprosti, si mogoče reden obiskovalec BS?
— Ne. študiram v Ljubljani in nisem imel možnosti, da bi si ogledal več predstav.
— Si danes prvič?
Ne! Danes sem že drugič!
Katero predstavo si si ža ogledal?
A... Kamen za pod glavo.
In kaj meniš o tej predstavi?
Všeč mi je bila.
Zakaj?
Zaradi igre, režije... Edino jezik mi je delal malo problemov...
Kaj pa meniš o cenah?
To mi pa ni všeč... Predrage kartel
Kaj pa ti? Si redna obiskovalka?
Da. Jaz sem skoraj redna obiskovalka.
In katera predstava ti je bila najbolj všeč?
Ja, vsekakor Kamen za pod glavo... igra je bila izvrstna! Sploh so ti igralci iz drugih republik bolj direktni kakor naši. Edino jezik mi je delal preglavice, ker se je slabo slišalo in razumelo!
Kaj pa druge predstave?
Tudi druge so bile dobre, čarovnica me je zelo navdušila — že drugičl In seveda Gospoda Glembajevi...
Kje si pa Čarovnico že gledala?
V Ljubljani.
Pa je kakšna radira?
Ne!
Kako se ti zdi trenutno kulturno žhrfenje v Mariboru?
Trenutno kulturno življenje v Mariboru precej stagnira.
Kaj pa BS?
Ja, to je nekaj večjega.
Hodiš lej na predstave BS?
Ja! Ogledal sem si večino predstav.
Katera ti je bile najbolj všeč?
A... Gospoda Glembajevi.
Kaj mnliš o predstavi Kamen za pod glavo?
Ja... Kamen... Ta predstava je bila nagrajena in kot takšna bi morala biti marsikomu všeč.
Pa ti? ВД mršiš?
Kamen za pod glavo je bil res dober. Samo besedilo je bilo nerazumljivo. V drugem delu predstave pa se prvi precej ponavlja... Čarovnica — pri tej predstavi pa je besedilo precej težko. Igra je bila tako-tako, še dobra...
Kaj pa režija?
Režija? Režija je bila dobra. Scena pa — ne vem...
Kaj pa meniš o izbora sodobna tematike na BS?
Menim, da je bil kar dober izbor sodobne tematike. Bilo je dosti novega.
Si si oglodal mogoče katero predstavo našega, marfeorekega gledališča?
Ja, gledal sem Equusa. Predstava mi je bila všeč. Za usmeritev mariborskega gledališča je to nekaj novega.
Kaj pa cene na BS?
Mislim, da so karte predrage.
Za študentov žap?
Absolutno, absolutno, absolutno...
Ali hocfiš redno na BS?
Ja... skoraj vsak večer...
Če si reden obiskovalec, potem mi lahko poveš nekaj svojši vtisov!
Ja, odlična stvarca. Lepo organizirana, samo — predraga!
Kaj pa kvaštata?
Prav na zavidljivi ravnil
Si redna obiskovalka BS?
NE.
Danes prvič?
Da. Samo to lahko povem, da mi je znan Kamen za pod glavo, ker je bila ta predstava prva na Sterijinem pozorju in današnjega Equusa sem že gledala.
Kaj meniš o letošnjem BS?
Ja, krasna manifestacija, samo da nimam rad, da se v enem tednu nakopiči vse. Rajši bi videl, da bi se dobre predstave vrstile skozi vse leto.
Kaj pa vstopnice, si dobil?
Ja, za petindvajset jurjev sem jih kupil, ostalo pa... tako...
Katera predstava ti je bila najbolj všeč?
Igralec je igralec! Vsekakor!
Kato se ti zdi BS?
Večinoma so izbrane same dobre predstave. Čarovnica se mi zdi najboljša.
Zakflj?
Predvsem zaradi scene in baletnih vložkov.
Pa igralca sama?
Predstavila je vlogo dekleta, ki se ne more vživeti v drugačno življenje. In zato mi je bila
všeč.
Pa režija na BS sploh?
Režija je bila še kar v redu. Edino pri Baladi o trobenti in oblaku se mi ni zdela v redu. Zelo v redu se mi je zdela predstava Gospoda Glembajevi.
Ali znaš utemefiti, zakaj prav Glemb^evi?
Predvsem zaradi igre. Igra je bila naravna in pa zaradi besedila — bilo je zanimivo.
Pa kvaštata na BS?
Ja, letos je bila dobra manifestacija. Vendar ni bila boljša od lanske.
Kaj meniš o cenah za karta?
Ja, to je dobro vprašanje. Seveda so predrage. Pa ne samo za študentov žep, pač pa tudi za delavčev, ker bi se moralo gledališče približati ljudstvu.
Hocfiš na predstave BS?
Ja. seveda! Če pa že ne grem na predstave, se vsaj zanimam zanje, berem kritike, zbiram mnenja in si ustvarim svojo predstavo o predstavi. Gledal sem večino predstav, od katerih mi je bila najbolj všeč Glumač je glumač!
Tako. Bolj ali manj podobni odgovori na podobna vprašanja. V redu, karte je težko dobiti in so predrage, a koliko stvari bi še lahko našteli, ki so nedosegljive za povprečen študentski žep. Dosti bolj zanimiv je problem študentskega obiska predstav. Slabo, slabo, slabo... Ali je res, da so v Mariboru študentje tako nezainteresirani, hladni, da ni nobenega interesa za podobna dogajanja, kaj šele idej, entuziazma za rojstvo lastne kulture, lastnega odra... Nekaj je gnilega v tem. Kje? Kdo? Zakaj?
Drage karte — poceni karte, ker zastonj kart ni ...
Razburjeno... in ... zamišljeno
Med odmori se nekateri zabavajo po svoje
Letos, prvič, dosedaj je Katedra podelila nagrado za najvznemiHjivejšo predstavo BS predstavi AGRFT: Tri medigre
Konec jel Kam pa zdaj .. .7
Borštnikovo srečanje za snobe in za našega akreditiranega novinarja
Eni tako ...
... drugi pa drugačel
Debata po predstavi ...
Tudi študentje so sodelovali na BS, pa čeprav samo s petjem (Oktet Miloša Zidanška)
Se nekaj o letošnjem dobitniku Borštnikovega prstana
Maks Furijan v akciji (skrajno levo)
Maks Furijan je navdušil prosto in prisrčno zahvalo
s svojo pre-
Maks Furijan, že več kot petdeset let aktiven igralec a odrskih deskah, je letošnji dobitnik najelitnejše nagrade, ki jo lahko prejme slovenski igralec. Če se na kratko ozremo nazaj na njegovo ustvarjalno pot, se nam lahko vsili misel, zakaj tega priznanja ni dobil celo prej, kajti tako plodne, aktivne igralske osebnosti zlepa ne srečaš. Ne bi naštevali oseb iz kopice gledaliških del, ki jim je s svojo kreacijo vlil življenje, niti njegovih igralskih deležev v filmih, televizijskih igrah ... Dovolj je podatek, da je od upokojitve do danes odigral še cel kup važnih vlog, zadnjo prav na letošnjem Borštnikovem srečanju v Srebrnih nitkah v izvedbi Eksperimentalnega gledališča GLEJ. Tud to je eden izmed redkih, če ne celo edini primer, da povabi eksperimentalno gledališče, ki pravzaprav njegove stvaritve temeljijo na pretežno mladih močeh k sodelovanju igralca iz tako stare generacije. Torej lahko Maksu Furijanu, temu 75-letnemu mladeniču, k nagradi samo čestitamo in mu zaželimo še več vlog, še več nastopov, še več potovanj po večno privlačnem svetu odrskih desk.
Zijah Sokolovič — improvizacija
Teatar u gostima iz Zagreba je z lahkotno komedijo Gospod lovec navdušil kljub pozni uri in zakasnitvi
MGL: Donja Rosita
Da li ti fali koja daska .. .7 Evo ti daskul
Oče:sin (SNG Ljubljana: Gospoda Glem-
bajevi'
SSG Trst: Sedma zapoved — Kradi malo
manj (nagrada občinstva)
PRILOGO SO PRIPRAVILI:
Goran Devide Iztok Jančar Jasna Kunstek Tatjana Kušar
Janez Premože Nataša Samastur Igor Turičnik
DIALEKTIKA V GLEDALIŠČU
Razumljivo, lahko rečemo, da tudi danes obstaja publika, ki od gledališč zahteva nekaj drugega in ne šport. Toda niti v enem primeru nismo opazili, da občinstvo, ki danes polni gledališče, karkoli od njega zahteval Rahli odpor občinstva, da zapusti svoje gledališke sedeže, ki jih je podedovalo od dedov, ne smemo napak razlagati kakor prisotnost sveže volje.
Vzemimo za primer igralca. Ne trdim, da je v današnji dobi manj talentov kakor v prejšnjih.
VEČ ZDRAVEGA ŠPORTA
Ves naš up gradimo na športni publiki.
Naše oko gleda iz kotička, ne bomo tajili, v tiste ogromne cementne skodele, napolnjene s 15.000 ljudmi vseh razredov in potez obraza, najpametnejšo in najbolj nepristransko publiko sveta. Tukaj boste našli 15.000 ljudi, ki plačujejo visoke cene in pri tem pridejo na svoj račun na osnovi zdrave ekonomske regulacije ponudbe in povpraševanja. Na drugi strani ne morete pričakovati takšne nepristranskosti. Pokvarjenost naše gledališke publike izhaja od tod, ker niti gledališče niti publika nimata predstave, kaj bi se tu pravzaprav moralo dogajati. Ko ljudje kupujejo vstopnice za športne hale, natanko vedo, kaj se bo zgodilo; in natanko to se tudi dogaja, ko zasedejo svoja mesta; torej da izvežbani igralci z najfinejšim občutkom dolžnosti na sebi najuglednejši način razvijajo svoje posebne veščine, in to tako, da dajejo videz, kakor da to počnejo v glavnem zaradi svoje Ine zabave.
trdim pa, da še nikdar ni obstajal tako izmučen, zlorabljen, zastrašen in umetno priganjan trop igralcev, kakor je današnji.
Nihče, ki ga njegovo delo ne zabava, ne more pričakovati, da bo s tem zabaval nekoga drugega.
V nasprotju s tem staro gledališče danes nima več svoje podobe. Zakaj končno tudi gledališče ne bi imelo svojega „zdravega športa? " Če bi na zgradbe, ki že stoje in žrejo davke, zgrajene v gledališke namene, gledali enostavno kakor na bolj ali manj prazne prostore, v katerih bi lahko uprizarjali „zdrave športe", bi se nedvomno tudi v njih dalo doseči nekaj, kar bi koristilo publiki, ki danes resnično pridobiva današnji denar in vsak dan je današnjo govedino.
Nekateri so lahko prisostvovali samo ognjemetu ...
Najdaljši aplavz
Ljudje so se navadili od nas zahtevati, da ne proizvajamo izključno za povpraševanje. Kljub vsemu verjamem, da umetnik, celo če ustvarja v zloglasni mansardi brez pristopa javnosti za bodoče generacije, ne more ustvariti prav nič, če nima vetra v jadrih. Veter pa mora pihati v njegovem času, ne sme biti neki veter prihodnosti. Niti malo pa ni določena smer vetra (če je veter, lahko — kakor je znano — jadramo tudi proti njemu; jadrati ni mogoče v brezvetrju ali z vetrom prihodnosti) in čisto mogoče je, da umetnik še zdaleč ne dosega največjih učinkov, če jadra z današnjim vetrom. Po današnjem pojmovanju nekega gledališkega dela bi bilo popolnoa napačno, recimo, dokazovati obstoj ali neobstoj kontaktov v njem. V gledališču je stvar drugačna.
19. 10. 1978 ob 19. uri — otvoritev BS
Gledališče brez stika z občinstvom je nesmisell Naše gledališče je torej nesmisel. Danes gledališče nima stikov z občinstvom zato, ker ne ve, kaj občinstvo od njega zahteva. Kar je gledališče nekoč moglo, danes ne more več, in četudi bi moglo, ljudje tega več ne bi marali. Tako gledališče še dalje počne, česar ne more več in kar se od njega več niti ne zahteva V vseh teh dobro ogrevanih, lepo osvetljenih, impozantnih zgradbah, ki žrejo ogromno denarja, in v vsem, kar se sedaj tam dogaja, ni več niti za pet par zabave. Niti eno današne gledališče ne bi moglo poklicati na eno svojih predstav ljudi, o katerih se govoriči, da jih pisanje gledaliških del zabava zaradi pričakovanja, da bodo ti ljudje potem občutili potrebo, za to gledališče napisati delo. Takoj bi ugotovili:	tu nikjer ni zabave. Ne piha
nikakršen veter v nobena jadra. Ni „zdravega športa".
SLG Celje: Čarovnica iz Zgornje Davče
ISKRICE
— Stali smo pred gledališčem in opazovali prekrasen ognjemet. Našim gledališčnikom spet ni uspelo požgati lastnega doma! Stai smo tako in se vpraševal, katero stavbo bi izbrali mi za požig?!...
— Trije študentje stopio v gledališko ložo. Odmor je. Dve ženski sedita in razpravljata o „domačih" probiemii. Eden od študentov vpraša: „Oprostite, je tukaj zasedeno?" „Ne, odgovori ena izmed njiju, tukaj je zastano!"
— Vsi fotografi, posebno fotografi Katedre, po Borštnikovem srečanju nimajo več mirnega spanca. Sar^ajo namreč o tovarišu Jenezu Jemcu (organizatorju spremljevalni! manifestacij ri uradnem fotografu BS), kako jim s sekiro razfofa fotoaparate!
— Obžalujemo, da nima katedra tolik) denarja, da bi kupila skrito kamero, s katero bi posnela osrednjo spremljevalno manifestacijo BS, ki se je odvfala v bifeju SNG Maribor!
Zvedeli smo, da so karte za nekatere predstave Borštu kovoga srečanja pošle že v predprodaj. To lahko pomeni troje. Prvič, da smo snobi in navalimo na teater ko je to moderno. Drugič, da je sindikat pokupil vse karte in jh razdeli svojim članom. Tretjič, da smo morda postali f ubiteiji teatra in da Maribor le ni takšen „Blatni dol" kot iz gleda.
Maks F uri jan je bi na tiskovni konferenci prijetno presenečen nad intimnim vprašanjem mlade novinarke, če je že kdaj igral na Borštnikovem srečanju!