jem pokrov in prilepi papir tako, tla ni nikjer ni najmanjšega, presledka. Dvakrat v letu odpri in iztepi.
Molje odganja: pelin, bosiljak, polaj, majaron, naftalin, poper, tobak, bencin, brinjevo in lavonjevo olje, sivka (lavendel) in druge močno dišeče tva-rine in rastline.
kuhinja
Kaj tlamo h golažu.
G o 1 a ž je tako navadna jed, da menda ni treba natančnega popisa za njegovo pripravo. Pač pa vemo, da. nekatero gospodinje čebulo za golaž zarumenijo na masti in šele potem pridene.jo meso. To je nepotrebno. Pristavimo vse hkrati mrzlo: meso, mast, čebulo (ki je lahko v velikih kosili), nekoliko vode in sol. Sol je zelo važna, ker se sicer čebula nerada razpusti.
II golažu damo navadno: riž, makarone in sploh vsako vrsto domačih ali pa tvorniškili testenin, krompir v kosili, zmečkan krompir, krompirjeve cmok", krompirjeve ocvrte kifeljce, vodene cmočke, mlečne cmočke, polento, žgance, i. t. d.
R i ž skuhamo v slani vodi. Golažu odvzamemo nekoliko omake, jo zmešamo s kuhanim rižem in damo na mizo posebej riž in posebej golaž.
Krompir skuhamo olupljen v kosih in ga damo, ko je že skoraj mehak, še za deset minut v golaž, d;a prevre. Krompirjev pire (zmečkan, s surovim maslom in — če jo imamo — s kislo smetano zabel je-n krompir) zajemamo z zajemalko in obložimo z njim golaž, predno ga damo na mizo.
K i' o m p i r j e v i c mi o k i. Zmečkan krompir pregnetemo z enim celim jajcem in toliko moke, da nastane mehko testo. Razrežemo ga na majhne kose, iz katerega naredimo okrogle aili pa podolgovate cmoke. Skuhamo jih v slani vodi, jih odredimo in zabelimo posebej ali pa 7. golaževo omako,
Kr o m p i r j e v i ocvrti k i f e 1 i c i. Iz istega, testa kakor za krompirjeve cmoke naredimo kifeljce, ki jih lepo rumeno ocvremo na olju ali masti.
Vodeni c m. o k i. V У\ 1 moke vlivamo počasi nekaj manj kot 1 vrelo slane vode in neprestano mešamo tako, da nastane mehko testo, ki ga nato dobro stepeno. Testo zajemamo z žlico in devamo cmočke sproti v vrelo slano vodo. Žlico moramo vsakikrat, predno zajamemo testo vnovič, vtakniti v vrelo vodo.
Mlečni c m o č k i. Iz enega jajca, K 1 mleka, in približno Vi 1 moke naredimo lesto in kuhamo cmočke kakor vodene.
Kruhovi cmoki. K kg žemelj ali belega kruha zrežemo na. kocke in jih
namočimo v mleko tako, da se dobro prepojijo, Namočeni kruh clobro mešamo n mu do-.La.jemo počasi: eno jajce (lahko tudi več;, na žlici masti razbeljene sesekljane čebule, nekoliko popra, nasek-ljanega zelenega peteršilja in toliko moke, da nastane ne preveč mehko testo, iz katerega naredimo okrogle cmoke. Za poskušnjo, da se nam. cmoki ne razku-Imjo, denemo kuhat najprej samo enega. Kuhamo jih v slani vodi: ko pridejo na vrh, pustimo, da, povro še nekoliko in jih potem odredimo.
Polenta. A' 1 I vrele slane vode stresamo 'A I koruznega zdroha in kuhamo in mešamo neprestano, dokler ni polen (ia tako gosta, da stoji kuhalnica v njej pokonci. Na,to prekucnemo polento na, lesen krožnik in narežemo z nitjo prst debele rezine, ki jih naložimo okrog golaža in zabelimo s parmezanom in surovim maslom.
Žgan c i. Ne da bi mešali, vsujemo У< 1 ajdove moke v I ;J 1 vrele slane vode in pustimo, da se kuha 10 minut. Potem moko obrnemo in jo pustimo, da se kuha še 10 minut. Mod tem časom- naredimo skozi moko luknjo s kuhaln'co, da se moka napne tudi v sredini. Če kuhamo žgance v večji množini, jih je treba kuhati seveda dalje časa. Na.to odi i jemo v čist lonček n.i i skledico nekoliko vode. in jo pustimo samo toliko, kolikor se nam zdi, da jo bo moka vpila pri mešanju. S kuhalnieo žgance dobro premešamo (če so presuhi, prilijemo vode, ki smo jo prej odlili; kranjske gospodinje pravijo, da so žganei lepo osuhli, če jih pri mešanju ne zalivamo z odlito žgan-čevko ampak s čistim vrelim kropom/), in jih s pomočjo vilic na drobimo v skledo in zabelimo z mlekom ali s slanino, aH pa z maslom. Predno žgance nadrobbio, jih moramo pustiti še četrt ure pokrite v loncu na toplem.
iz naše skrinje.
GORENJCI. (Nadaljevanje).
Tedaj pristopi oni. ki je doloren za starešino na svatbi, dn začneta se pogajati za, ceno. Cena je navadno 10, 20, ali k večjemu 40 kron, katere mora plačati starešina na skrinji sedečemu. Ta se umJakne in fantje dvignejo skrinjo ter .io kot prvi, predmet postavijo na voz. Nato pride po vrsti na voz vse. kar jim ukaže nevesta, oziroma njeni roditelji. Prvi voz je navadno napolnjen s sobno opravo, drugi z žitom, tretji s kuhinjsko posodo, škafi in drugo podobno ropotijo. Na zadnji konec poslednjega voza mora priti hlebec, v katerega je zasajen velik nož. Stara vraža je namreč, če je na vozu kruh, potem nevesta na svojem novem domu gotovo ne bo stradala kruha.
Fantje, ki nakladajo balo, si štejejo v veliko imenitnost, ako morejo neopa-ženo izmakniti kako žival., ki ni bila namenjena za balo. Tako n. pr. kakega zajca, kokoš, petelina, jančka in podobno ter ga potem na skrivaj vrinejo med balo. Seveda je to le šala in vse te «ukradene» živali vrne pozneje ženili nevestinim roditeljem.
Ivo so vozovi naloženi, se zbero fantje v 1 lisi in v družili ženina, in neveste iz-pijo nekaj litrov vina in vnovič zaplešejo par poskočnic, nakar glasno vriskajo odpeljejo balo na ženinov dom.
Poroka, Poroke se vršijo dopoldne z mašo. Ako se ženin ženi na dom, tedaj povabi k poroki oziroma k svatbi vse sosede. Od vsake hiše gresta po dva. Po navadi se udeležita svatbe oče in mati, če pa sta ta dva že v letili, pa prepustita to veselje svojim sinovom in hčeram.
Tudi nevesta pripelje nekaj svatov s seboj, toda ne toliko kakor ženin. Po večini so to njeni botri in bližnji sorodniki.
Svatbeni' sprevod se pomika proti cerkvi v temle redu: V prvem vozu se pelje «starešina» s «teto», ki je navadno njegova žena. Spredaj pri vozniku sedi godec in mzteguje haaimoniko vso pot. Za. njim se pelje, ženin s svojim «dru-gom», nato nevesta z «diružico», nato pa drugi svatje. Ženin jo navadno oblečen v črno in ima. na levi strani prsi pripet šopek, istotako tudi «drug». Nevesta, je opravljena v svetlo, ponajveč svileno obleko. (Največ gorenjskih nevest sem videla, oblečeni Ii v sveti osi vo obleko, nikdar pa nobene v popolnoma beli obleki. To pa vsled tega, ker bele obleke pozneje nima, za kaj rabiti. Kmetska ženska se pri nas niti ob praznikih, niti ob kakih drugih slovesnostih ne ho oblekla v belo, pač pa le nedorasle- deklice.)
Nevesta in družica imiata na, glavi vence iz umetnih rož in segajo od glave tja doli po hrbtu. «Teta», kakor tudi druge svatbenice imajo na. glavi peče, moški pa na prsih velike šopke. Vozniki si pripno šopke na klobuke ter imajo obenem nalogo, vriskati, kar jim, grlo da. Ako imajo fantje iz dotične vasi kaj smodnika, na razpolago, tedaj se za kakim plotom oglasi tudi pa.r možnarjev.
Krog cerkve, v kateri se vrši poroka, se nähere toliko radovednežev, da nastane pravcata, gneča. Pri tem se čujejo na rovaš ženina in neveste raznovrstne kritike1.
Na poti iz cerkve sede ženin k nevesti, drug pa k družici. Drugi svatje pa se vozijo v prejšnjem redu.
Kakih petdeset korakov od cerkve zadene svatbeni sprevod na lakoimenova-no «šrango». Ondotni fantje namreč postavijo ob vsako stran ceste navpično
po en drog. Ta dva droga potem kake štiri metre na<l cesto zvežejo s svilenimi nagiavn'riii robci. Predi to šrango mora starešina plačati fantom za par liti ov vina, na ka,r sme sprevod oditi «skozi šrango».
Ko se pripeljejo svatje na ženinov dom, se začne «ohcet», ki traja včasih cela dva dni. Pije se dvojno vino in ga, seveda precej uclušijo. Mize so polne raznih jedil, vsled česar mora miarsika-ko tele, pujsek in mnogo perutnino darovati svoje življenje.
«Škripači» so trije. S harmoniko je liajmreč združen tudi klarinet in bas, imenovan «pomprdom».
Svatje- se takoj pripravijo k plesu, dočim morata, novoporočenca počakati do polnoči. Opolnoči pa «teta» sname nevesti poročni venec in zdaj zapojo svatje:
«Oj z Bogom, nevesta, tvoj ledig stan, saj je bil ves čas prav držan. Zdaj žena poročena si, sam Bog naj dneve žegna. ti!»
Podbbno zapojo svatje tudi ženinu.
Po zatrdilu starih ženic se mora nevesta pri snemanju vencai jokati. Če namreč takrat ne joka, bo pa morala tem večkrat, jokati v zakonu. - Tu mi prihaja na misel zgodbica, ki jo je pravila imoja pokojna mati. Neka' revna, deklica, poštena Gorenj ka, je dobila dobrega, lepega in bogatega fanta za moža. Zato se ji ni zdelo kar nič potrebno solze pretakati. Da Iii se pa izognila klepe-tavim jezikom, je prišla na originalno misel. Tik pred1 snemanjem venca je izginila iz hiše in si je s čebulo tako temeljito nadrgnila oči, da se je vkljub notranji zadovoljnosti morala solziti. Pa je imela smolo. Duh čebule jo je izdal. To je bilo seveda v očeh vseli ženskih svatov veliko norčevanje in vse so ji na. tihem prerokovale cel pekel v zakonu. Toda vse te prorokbe so se izkazale za neresnične, kajti nevesta je bila v zakonu tako srečna in zadovoljna, da se ji ni bilo treba kar nič jokati.
Po snemanju venca novoporočenca, zaplešeta najprej «solo», potem se pa. z drugimi svati vred sučeta do ranega jutra.
Na prvi svatbeni večer pridejo fantje iz one vasi, iz katere je doma nevesta, in zahtevajo od ženina odkup zanjo. S seboj prineso pismo, katero glasno pre-bero. — Posrečilo se m|i je nekoč, neko tako pismo dobiti. Glasi se: Ljubi ženin!
Ena stara resnica je to, da žena hiši tri ogle podpira. In to se mi zažihramo, da. prav taka no vsi vorengi žena, bo tvoja nevesta Franca. Mi ne bomo na široko razkladali, mi ti kar na. kratko rečemo: Blagor se tebi, ki si jo dobil! In če boš tudi ti tako vareng, pa kar žiher rečemo, da vaju bo božja roka
tako žegnovala, da bosta oba srečna in zadovoljna. Vesela, avju bo pa tudi vsa vajina žlahta in mi Poljanci, pa še kako bomo šterniaini. da .ju v naši vasi gori zrasla tak« deklina, ki je tolko dobrega prinesla v tvojo liišo.
Mi imamo do tebe eno prošnjo, pa že naprej vemp, da jo boš uslišal. Spodobi in ge]iera se, da nam za eno tako voreng nevesto odšteješ po frejvolji nekaj denairja, da bomo trenili na njeno in na tvoje zdravje in da bomo vsaj cnmalo pozabili na. žalost, ki nas je s tem prizadela, da nas je ona zapustila. Zdaj vama pa želimo veliko žegna božjega na teim pa tudi na onem svetu!
Poljanski fantje,
Nato jim ženin da neko gotovo svoto. Čim večja je nevestina dota, tem globoke j ei mora poseči v žep. Navadno je znašala ta svota za deset, petnajst ali tudi dvajset litrov vina. S tem denarjem gredo fantje k oštirju in kupijo vina. Oštir jim nali.je vino v škaf in priloži korec. S škafom in z enim godcem se podajo fantje v kak skedenj in tam nevesto zapijejo in zaplešejo.
(Dalje prihodnjič),	Manica.
MATERinSTV/O
Nekaj o dojenčku. Dojenčkovih bolezni navadno ne smatrajo važnim. Sosede tolažijo mlado mater, ki jili vprašuje za svet: to ni nič, bo že nehalo samo od selie, vsak otrok ima. to. In marsikatero diete plača to nevednost z življenjem.
Či» ima dojenček hudo mrzlico, ga navadno zvija krč, medtem ko odrasel človek mirno leži kakor v pol snu. Jeziček mu je ali bel ali preveč rdeč, lice mu gori, očki se svetijo. Če moreš, pokliči zdravnika. A ta 1e gotovo vpraša, kakšno je otrokovo blato. Mati nionn zato skrbno paziti, kako gre diete na stran; nepravilno blato je prvi znak, da ni pri otroku vse v redu. Dojenčkovo blato mora biti rumeno: če je pomešano s kosci neprebavljenega mleka, jc znamenje slabe prebave, ki izvira iz pretežke ali preobile brane. Požrešni dojenčki vživajo preveč, zato se jim želodček razširi in premalo prebavijo. — Če se otrok pomaže pogosteje nego navadno in ako .je blato zeleno ter pomešano z neprebavljivim mlekom, ima. grižo. Nastopa, lahko tudi brez mrzlico in ni nič nevarna, le da, ovira malčku napredek v teži. Zanemarjena griža pa se lahko razvije v krvavo grižo: prej omenjenim znakom se pridružijo blatu še krvave pene in krvave, žilice. Otrok se pomaže do tridesetkrat na dan. Dobi še mrzlico, vidno Ilira in često tudi umre. Pri navadni griži zadostuje, da ima dete dijeto, to jc: manjši odmerki hrane, katero dobiva bolj poredkoma, na-
mesto mleka kak čaj, ki pa mora biti prav malo ali pa nič osla,jen. Tudi lahko čistilo je primerno. Pri krvavi griži pa pokliči takoj zdravnika, da ne ho prepozno. Skrbna mamica, pa naj se ne ustraši, če zdravnik med drugimi predpiše, da mora liolniček vžhati 24 ure le prevreto vodo ali kak čaj, ki mora biti prav malo sladak ali celo brez sladkorja. Sploh si .jo treba zapomniti, da mora. za dijeto hiti čaj brez sladkorja, ker je sladkor — ludi kuhan neprebaven. Zato ne dajaj otroku sladk ega čaja, kadar ga pije za dijeto. Ze prekuhana voda. sama je prav primerna za čiščenje že-lodčka; ako se dete brani lieosla jenega čaja, mu daj pa čaja iz lierberskega janeža, ki je tudi brez sladkorja prijettiiaga okusa.	Dana.
književda poročila
Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani je izdala zopet štiri lepe knjižice:
Janko Samec: «Življenj c». (Cena Din. 15.- vez. Din. 20.—). Zbirka globokih liričnih pesmi, katerih motivi so odsev pesnikovega žitja in bitja. Njegov ožji rodbinski krog, narava, rodna, gruda, njegov tajni duševni svet: vsa doživetja, so zn dobila v teh verzih umet-ško dovršen izraz. Ker so pesmi ludi po obliki in jeziku mojsterske, zavzemajo častno mesto v slovenskem pesništvu.
Fridolin Žolna: «Dvanajst kratic o č a s n i h z g o d h i c», (Cena Din. 8.-, vez. Din. 13.—). Milčinski, naš dober družabnik v veselih in resnih urah, pripoveduje pod tem naslovom doživljaje, ki nam, izvabljajo oni prisrčni smeli, za katerega je človek pripovedovalcu iz duše hvaležen.
L. Novak: «Ljubosumnost. (Iz češčine posl. dr. Fr. Bradač. Cena Din. (i.—, vez. Din.). Vesela enodejanka, pripravna posebno za manjše odre.
Jul. Zeyer: «Gompači in K o in lira,s a k i». (Iz češčine posl. dr. Fr. Bradač. C.ena Din. 14—, vez. Din. 20. -). Trii j ova pot dveh ljubečih duš, ki ju usoda konečno združi za vekomaj. Zeyer je pisatelj romana «Jan Marija Plojhar»: kdor pozna lepoto tega dela, zahrepeni tudi po tu omenjeni knjigi.
Narodna knjigarna v Gorici je izdala drobno knjižico «Kokošji rod». Spisal J. Ribičič. — (Cena k 2.80, po pošti L 3.20). — Po zunanji obliki neznatna, po vsebini pa. bogata, in globoka,, obsega ta zbirka dogodbtice iz kokošjega življenja. Nezreli eitatelj se prijetno zabava ob živih živalskih slikah, misleči bralec pa začuti v njih rezke udarce, ki bičajo naše življenjske blodnje. Naročnice opozarjamo zlasti na tretjo novelico, «Gospo Krasnokrilo», ki vsebuje globoke vzgojne na uke.