jem pokrov in prilepi papir tako, tla ni nikjer ni najmanjšega, presledka. Dvakrat v letu odpri in iztepi. Molje odganja: pelin, bosiljak, polaj, majaron, naftalin, poper, tobak, bencin, brinjevo in lavonjevo olje, sivka (lavendel) in druge močno dišeče tva-rine in rastline. kuhinja Kaj tlamo h golažu. G o 1 a ž je tako navadna jed, da menda ni treba natančnega popisa za njegovo pripravo. Pač pa vemo, da. nekatero gospodinje čebulo za golaž zarumenijo na masti in šele potem pridene.jo meso. To je nepotrebno. Pristavimo vse hkrati mrzlo: meso, mast, čebulo (ki je lahko v velikih kosili), nekoliko vode in sol. Sol je zelo važna, ker se sicer čebula nerada razpusti. II golažu damo navadno: riž, makarone in sploh vsako vrsto domačih ali pa tvorniškili testenin, krompir v kosili, zmečkan krompir, krompirjeve cmok", krompirjeve ocvrte kifeljce, vodene cmočke, mlečne cmočke, polento, žgance, i. t. d. R i ž skuhamo v slani vodi. Golažu odvzamemo nekoliko omake, jo zmešamo s kuhanim rižem in damo na mizo posebej riž in posebej golaž. Krompir skuhamo olupljen v kosih in ga damo, ko je že skoraj mehak, še za deset minut v golaž, d;a prevre. Krompirjev pire (zmečkan, s surovim maslom in — če jo imamo — s kislo smetano zabel je-n krompir) zajemamo z zajemalko in obložimo z njim golaž, predno ga damo na mizo. K i' o m p i r j e v i c mi o k i. Zmečkan krompir pregnetemo z enim celim jajcem in toliko moke, da nastane mehko testo. Razrežemo ga na majhne kose, iz katerega naredimo okrogle aili pa podolgovate cmoke. Skuhamo jih v slani vodi, jih odredimo in zabelimo posebej ali pa 7. golaževo omako, Kr o m p i r j e v i ocvrti k i f e 1 i c i. Iz istega, testa kakor za krompirjeve cmoke naredimo kifeljce, ki jih lepo rumeno ocvremo na olju ali masti. Vodeni c m. o k i. V У\ 1 moke vlivamo počasi nekaj manj kot 1 vrelo slane vode in neprestano mešamo tako, da nastane mehko testo, ki ga nato dobro stepeno. Testo zajemamo z žlico in devamo cmočke sproti v vrelo slano vodo. Žlico moramo vsakikrat, predno zajamemo testo vnovič, vtakniti v vrelo vodo. Mlečni c m o č k i. Iz enega jajca, K 1 mleka, in približno Vi 1 moke naredimo lesto in kuhamo cmočke kakor vodene. Kruhovi cmoki. K kg žemelj ali belega kruha zrežemo na. kocke in jih namočimo v mleko tako, da se dobro prepojijo, Namočeni kruh clobro mešamo n mu do-.La.jemo počasi: eno jajce (lahko tudi več;, na žlici masti razbeljene sesekljane čebule, nekoliko popra, nasek-ljanega zelenega peteršilja in toliko moke, da nastane ne preveč mehko testo, iz katerega naredimo okrogle cmoke. Za poskušnjo, da se nam. cmoki ne razku-Imjo, denemo kuhat najprej samo enega. Kuhamo jih v slani vodi: ko pridejo na vrh, pustimo, da, povro še nekoliko in jih potem odredimo. Polenta. A' 1 I vrele slane vode stresamo 'A I koruznega zdroha in kuhamo in mešamo neprestano, dokler ni polen (ia tako gosta, da stoji kuhalnica v njej pokonci. Na,to prekucnemo polento na, lesen krožnik in narežemo z nitjo prst debele rezine, ki jih naložimo okrog golaža in zabelimo s parmezanom in surovim maslom. Žgan c i. Ne da bi mešali, vsujemo У< 1 ajdove moke v I ;J 1 vrele slane vode in pustimo, da se kuha 10 minut. Potem moko obrnemo in jo pustimo, da se kuha še 10 minut. Mod tem časom- naredimo skozi moko luknjo s kuhaln'co, da se moka napne tudi v sredini. Če kuhamo žgance v večji množini, jih je treba kuhati seveda dalje časa. Na.to odi i jemo v čist lonček n.i i skledico nekoliko vode. in jo pustimo samo toliko, kolikor se nam zdi, da jo bo moka vpila pri mešanju. S kuhalnieo žgance dobro premešamo (če so presuhi, prilijemo vode, ki smo jo prej odlili; kranjske gospodinje pravijo, da so žganei lepo osuhli, če jih pri mešanju ne zalivamo z odlito žgan-čevko ampak s čistim vrelim kropom/), in jih s pomočjo vilic na drobimo v skledo in zabelimo z mlekom ali s slanino, aH pa z maslom. Predno žgance nadrobbio, jih moramo pustiti še četrt ure pokrite v loncu na toplem. iz naše skrinje. GORENJCI. (Nadaljevanje). Tedaj pristopi oni. ki je doloren za starešino na svatbi, dn začneta se pogajati za, ceno. Cena je navadno 10, 20, ali k večjemu 40 kron, katere mora plačati starešina na skrinji sedečemu. Ta se umJakne in fantje dvignejo skrinjo ter .io kot prvi, predmet postavijo na voz. Nato pride po vrsti na voz vse. kar jim ukaže nevesta, oziroma njeni roditelji. Prvi voz je navadno napolnjen s sobno opravo, drugi z žitom, tretji s kuhinjsko posodo, škafi in drugo podobno ropotijo. Na zadnji konec poslednjega voza mora priti hlebec, v katerega je zasajen velik nož. Stara vraža je namreč, če je na vozu kruh, potem nevesta na svojem novem domu gotovo ne bo stradala kruha. Fantje, ki nakladajo balo, si štejejo v veliko imenitnost, ako morejo neopa-ženo izmakniti kako žival., ki ni bila namenjena za balo. Tako n. pr. kakega zajca, kokoš, petelina, jančka in podobno ter ga potem na skrivaj vrinejo med balo. Seveda je to le šala in vse te «ukradene» živali vrne pozneje ženili nevestinim roditeljem. Ivo so vozovi naloženi, se zbero fantje v 1 lisi in v družili ženina, in neveste iz-pijo nekaj litrov vina in vnovič zaplešejo par poskočnic, nakar glasno vriskajo odpeljejo balo na ženinov dom. Poroka, Poroke se vršijo dopoldne z mašo. Ako se ženin ženi na dom, tedaj povabi k poroki oziroma k svatbi vse sosede. Od vsake hiše gresta po dva. Po navadi se udeležita svatbe oče in mati, če pa sta ta dva že v letili, pa prepustita to veselje svojim sinovom in hčeram. Tudi nevesta pripelje nekaj svatov s seboj, toda ne toliko kakor ženin. Po večini so to njeni botri in bližnji sorodniki. Svatbeni' sprevod se pomika proti cerkvi v temle redu: V prvem vozu se pelje «starešina» s «teto», ki je navadno njegova žena. Spredaj pri vozniku sedi godec in mzteguje haaimoniko vso pot. Za. njim se pelje, ženin s svojim «dru-gom», nato nevesta z «diružico», nato pa drugi svatje. Ženin jo navadno oblečen v črno in ima. na levi strani prsi pripet šopek, istotako tudi «drug». Nevesta, je opravljena v svetlo, ponajveč svileno obleko. (Največ gorenjskih nevest sem videla, oblečeni Ii v sveti osi vo obleko, nikdar pa nobene v popolnoma beli obleki. To pa vsled tega, ker bele obleke pozneje nima, za kaj rabiti. Kmetska ženska se pri nas niti ob praznikih, niti ob kakih drugih slovesnostih ne ho oblekla v belo, pač pa le nedorasle- deklice.) Nevesta in družica imiata na, glavi vence iz umetnih rož in segajo od glave tja doli po hrbtu. «Teta», kakor tudi druge svatbenice imajo na. glavi peče, moški pa na prsih velike šopke. Vozniki si pripno šopke na klobuke ter imajo obenem nalogo, vriskati, kar jim, grlo da. Ako imajo fantje iz dotične vasi kaj smodnika, na razpolago, tedaj se za kakim plotom oglasi tudi pa.r možnarjev. Krog cerkve, v kateri se vrši poroka, se nähere toliko radovednežev, da nastane pravcata, gneča. Pri tem se čujejo na rovaš ženina in neveste raznovrstne kritike1. Na poti iz cerkve sede ženin k nevesti, drug pa k družici. Drugi svatje pa se vozijo v prejšnjem redu. Kakih petdeset korakov od cerkve zadene svatbeni sprevod na lakoimenova-no «šrango». Ondotni fantje namreč postavijo ob vsako stran ceste navpično po en drog. Ta dva droga potem kake štiri metre na