11 47.0 7 0,,­ v , ,) I_) .... .... KNJIZNICARSKE NOVICE 1(1991), st. 5-6 18. junij 1991 *********************************** SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE *************************************** SIK ZELIJO Enota za razvoj knjiznicarstva NUK je sklicala direktorje oz. vodje SlK na delovne pogovore o problematiki dela in vodenja teh knjiznic (18., 23., 24. in 25.4. 1991). Udelezenci so se seznanili z Enoto za razvoj knjiznicarstva, obiskali so njeno knjiznico in INDOK sluzbo, in se po predstavitvi Zakona o zavodih posvetili problemom SIK in iskanju ustreznih poti za njihovo resevanje. Porocilo z naslovom Razvojna prob/ematika in smer­nice za de/o in za druibenim potrebam uskla­jen razvoj sp/osnoizobraieva/nih knjiinic za­jema tudi sklepe in predloge teh pogovorov poleg tistih, ki so bili sprejeti na podobnih de­lovnih pogovorih v lanskem in letosnjem letu. Z zeljo, da bi ne bilo samo porocilo, ampak tudi vodilo za akcijo, delo na podrocju razvoja SIK in KIS, je bilo porocilo poslano vsem SIK, ZBDS in sekciji za SIK, republiskim sekretari­atom za kulturo, za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, za izobrazevanje tcr Strokovnemu svetu za knjiznicarstvo. In kaj zelijo SIK? Verjetno nic poseb­nega in nic drugacnega kot ostale knjiznice. 1 Zadovoljiti zelijo potrebe svojih uporabnikov (najbolj nehomogene skupine v primerjavi s skupinami uporabnikov ostalih tipov knjiznic) ucinkovito in na nacin , ki bo za uporabuike najbolj udoben. Zato se seveda zelijo razvijati -postopno spreminjati v popolnejse knjiznice, v katerih ne bo pomembno samo, ali delas stvari prav, ampak tudi, da delas prave stvari. Razvijale pa se bodo ob pomoci ustrezno posodobljenih pravnozakonodajnih predpisov, strokovnih normativov, standardov in do­govorov, z ustrezno tehnolosko opremo vsch knjiznic, s sodobno oblikovanim permanent­nim izobrazevanjem... Ceprav nazadnje, a ne najmanj vazno; za razvoj potrebujejo redno, dogovorjenim standardom ustrezno fi­nanciranje, s katerim druzba tudi dokazuje nji­hov status, predvsem pa svoj ! Silva Novljan NAJKRAJSA POT V EVROPO VODI SKOZI KNJIZNICO Andragosko drustvo Slovenije je na svoje posvetovanje o prenovi sistema in koncepta izobrazevanja odraslih (Ljubljana, 6.6.1991) povabilo tudi splosnoizobrazevalne knjiznice (SIK). S povabilomje nakazalo namen tudi po prenovi odnosa do SIK, saj je sprejelo SIK kot mozne partnerje pri izobrazevanj u odraslih. Tako vlogo sta jim v svojih govorih namenila tudi prof. dr. Matjaz Kmecl in prof. dr. Ana Krajnc, pa ne samo zaradi moznosti, ki jih ucecim se nudijo SIK ali nalog, ki jih ze oprav­ ljajo, ampak preprosto tudi zato, ker so izo­ brazevalne potrebe tako velike, da presegajo moznosti izobrazevalnih organizacij . Potrebe za usposabljanje in preusposablja­ nje, narascajoce z zeljo po ucinkovitejsem vstopu v Evropo, je predstavila republiska sekretarka za delo Jozica Puhar. 60% funkcio­ nalno nepismenih prebivalcev Slovenije, 53% mladih, ki ne koncajo srednjih sol, 1/4 prebi­ valcev Slovenije, ki ne konca osnovnih sol -vsi ti podatki, ki smo jih slisali na posvetovanju, klicejo po prenovi izobrazevanja, po njegovi tesni povezanosti s kulturnim in socialnim po­ drocjem, z upostevanjem zakonitosti plura­ listicne druzbe. Ni vec eksistencno ogrozen le neizobrazen posameznik, pac pa cela nasa druzba. Republiski sekretariat za vzgojo, izo­brazevanje in telesno kulturo je, po besedah sekretarja prof. dr. Petra Venclja, name­nil 30 milijonov din za prenovo sistema izobrazevanja odraslih, ki naj bi zagotovili racionalno, kvalitetno in uspesno zadovolje­vanje izobrazevalnih potreb. V jeseni pa bo v razpravo ponujen ze tudi zakon o izo­brazevanju odraslih. SIK se lahko ze sedaj, ne glede na prihod­njo sistemsko zasnovo izobrazevanja odraslih, pridruzijo izobrazevanju odraslih. Program moznih oblik sodelovanja (nekatere je pred­stavila na posvetovanju ze Silva Novljan) lahko naredijo knjiznice same in ga ponudijo us­treznim izobra.zevalnim zavodom, lahko pa ga oblikujejo skupaj z zainteresiranimi zavodi in drustvi za izobrazevanje. Prednost zadnjega je v tern, da knjiznica to delo realno planira in ga tudi dejansko izvede, bodisi z lastnimi sredstvi ali s sredstvi izobrazevalnih zavodov. Za izvajanje intenzivnega, sistematicno za­snovanega programa sodelovanja pri izo­brazevanju odraslih, za vecje akcije na tern podrocju tudi SIK ta hip nimajo potrebnih sredstev, zato lahko svoje delo opravljajo bolj ali manj uspesno v ze sedaj znanih okvirih: izposoja knjiznicnega gradiva, potrebnega za osvajanje znanj, knjiznica je lahko prostor za izobra.zevalna srecanja, za predstavitev v izobrazevanju dosezenega, je most med gc­neracijami, socialnimi skupinami, politicnimi strankami .. . SIK pa bi lahko oblikovale informacijske sluzbe za izobrazevanje odraslih (ze zapisano v KN, 1991, st. 2), pripravljale izbore in sez­name ustrezne literature, aktivirale uporabo domoznanskega gradiva svojega obmocja, izo­brazevale tecajnike, slusatelje za uporabo knjiznice in knjiznicnega gradiva, pripravile izobrazevalne tecaje za voluntersko delo v knjiznici (kandidati so med upokojenci, med kandidati za civilno sluzenje vojaskega roka ... ) npr. za pripovedovanje pravljic, za branje slabovidnim, slepim, za dostavo knjig na dom, za pomoc pri internem delu v knjiznici ... , lahko bi pripravile programe za sodelovanje pri razvoju branja ... Vse te ideje pa zahtevajo za realizacijo po­leg vsebinske opredelitve tudi izvedbeno, ki pa je povezana s financnimi sredstvi. Zato bodo knjiznice te svoje programe skrbno nacrtovale, da bodo lahko napovedano tudi realizirale. Pripisem naj se: ce bi knjiznica imela us­trezno vlogo in ce bi svoje naloge lahko oprav­ljala v skladu s standardi ze v sistemu formal­nega izobrazevanja, potem bi bile pred nami ta hip veliko manjse potrebe po izobrazevanju oz. bistveno drugacne, ker bi bil osip v os­novnih in srednjih solah veliko manjsi. Silva Novljan VLOGA KNJIZNICE PRI PROCESUIZOBRAZEVANJA ODRASLIH Informacijska druzba zahteva izobrazenega in siroko razgledanega cloveka, saj neposredno fizicno delo vse manj prispeva k povecevanju druzbenega produkta, enostavna, repetitivna dela pa opravljajo namesto njega stroji. Vemo, da je stopnj a izobrazbe zaposlenih pri nas zelo nizka, velik odstotek ljudi ne konca niti os­novne sole, se pravi, da niso dosegli niti stopnje funkcionalne pismenosti in so prakticno neza­posljivi. Medtem ko se zahodne andragoske insti­tucije ukvarjajo pretezno s prekvalifikacijo in dopolnilnim izobrazevanjem, se morajo nase posvetiti najprej dvigu izobrazbene ravni ze zaposlenih in cakajocih na delo. In kaksno vlogo ima pri tern procesu splosnoizobrazevalna knjiznica? Na zas­tavljeno vprasanje, kaj odrasle ovira pri vkljucevanju v procese permanentnega izo­brazevanja, jih 15% navaja kot vzrok nein­formiranost o izobrazevalnih programih. Za­dosten razlog za tesnejse sodelovanje SIK in izobrazevalnih organizacij v lokalni skupnosti. Knjiznica mora postati center, kjer ljudje dobijo vse informacije o moznostih za izo­brazevanje. Poleg tega, da obiskovalcem zago­tavlja ustrezno literaturo, jim naj tudi pomaga pri iskanju interesa. V Knjiznici 0. Zupancica, enoti Delavska knjiznica smo se ze pric.eli povezovati z izobrazevalnimi organizacijami: srednjimi solami, ki imajo oddelke za izobrazevanje odraslih, Delavsko univerzo in nekaterimi novonastalimi institucijami (posredovanje pro­gramov, obvestil o pricetku ... ). V informa­cijsko mrezo skusamo zajeti tudi neformalne nosilce izobrazevanja in njihove programe, ki delujejo na osebnem razvoju posameznika. Z enim od teh se dogovarjamo, da bi skupaj izvedli tecaj, ki bi prispeval k dvigu komu­nikacijske kulture slusateljev. Ker sami ni­majo ustreznega prostora, bi program izvedli v nasi knjiznici. Nasim bralcem bo poleg knjiznega gradiva na voljo vse sirsi spekter informacij. Da bi pritegnili v knjiznico cim vec ljudi, skrbimo za popularizacijo knjiznice v okolju. Nase opozarjamo preko ca.sopisov in lokalnega radia ob predstavitvah novih knjig, ki jih prirejamo z avtorji. Mediji naj ne bodo zgolj politicno-informativno sredstvo, ampak tudi kulturno-informativno. Ker zivi v nasi obcini veliko ostarelih ljudi, smo se povezali s centrom za socialno delo in pripravili nacrt, kako zadovoljiti zelje po knjigi tudi pri tej populaciji. ldej, moznosti in na­log je se veliko. Mislim, da se moramo vse bolj odpirati navzven, poiskati ciljne skupine v druzbi in najti poti do njih. Knjiznica pa tako postaja prostor ne samo izmenjave knjig, ampak tudi informacij. Silvo Videtic SIK TRZIC IN AVTOMATIZACIJA Smo (pogojno) maticna splosnoizobrazeval­na knjiznica IV . tipa in delujemo kot samo­stojna organizacijska enota Zavoda za kulturo in izobrazevanje Trzic (skupaj z muzejem, ga­lerijo in delavsko univerzo). Stirje zaposleni knjiznicarji (ravnateljica in racunovodkinja sta "last" celega Zavoda) nadaljujemo 128­letno knj iznicarsko tradicijo v Trzicu ( 14. 998 prebivalcev). Delujemo na 259 m2 (splosnoizobrazevalni odd., pionirski odd. in citalnica), imamo stalno izposojevalisce v domu starostnikov v Bistrici pri Trzicu, z mini-bibliobusorn pa enkrat mesecno pripeljemo knjigc "skoraj na dom" v vse odrocnejse kraje (18 postajalisc). Konec oktobra 1989 smo kot prva knjiznica na Gorenjskem presli na RACUNALNISKO VODENJE IZPOSOJE. SAMI smo kupili racunalnisko opremo ( nekateri imajo podar­jeno, pa je se ne uporabljajo!) in program VJR (razvili so ga na Institutu Josef Ste­fan), poskrbeli za racunalnisko izobrazevanje knjiznicarjev in SAMI vnesli ves knjizni fond in vse brake v IBM PC AT racunalnik v 5 mesecih. Garasko delo, ni kaj! In potem olajsanje! Veliko mehanskega dela je odpadlo (kartoteke, knjizni listki ... ), knjiznicar vsak hip ve, kje so izposojene knjige, racunalnik sam poisce zamudnike in jim zaracuna za­mudnino, opomini so sprintani v nekaj mi­nutah (prej en clan ali dva), zvecer v nekaj minutah naredi dnevno statistiko ( da o letni sploh ne govorimo!). Z raznimi poizved­bami pride knjiznicar TAK OJ do PRA VIH po­datkov. Tako smo npr. lani zabelezili 28.287 obiskovalcev, ki so lahko izbirali med 38.935 enotami (od tega 2.057 novih) in si izposodili 78.074 knjiznih enot (kar pomeni 5,2 knjige na prebivalca ali 19.500 na knjiznicarja!). Vse te stevilke zgovorno klicejo po zaposlitvi se enega knjiznicarja, po se vecjih prostorih, po visjih sredstvih za nakup novosti in po vsaj se enem racunalniku! Kajti poleg programa VIR (=vo­denje izposoje z racunalnikom) uporabljamo se druge programe: LIR, KIR, N ALEPKE, WORDSTAR, NEWSMASTER in z njirni bogatimo delo knjiznice (sami ustvarjamo vabila in plakate za prireditve, pisemo napise, naslove, katalozne listke, se poskusamo v namiznem zaloznistvu -glej knjizico Soneti in stirivrsticnice) . Vse to pa Iahko delamo le v jut_ranjih in vecernih (nocnih) urah, kajti med 9. m 18. uro je racunalnik polno zaseden v iz­posoji. Racunalnik torej ~ocno olajsa delo knjiz­nicarju, ki zato lahko vec "casa posveti bralcem", nam sporoca ravnateljica trziske knjiznice ga. Danica Kunsic. Upamo le lahko, da se bodo tudi ostale SIK kmalu pohvalile s tako izjemnirni dosezki! DEJAVNOSTI NA DVORNEM TRGU V LJUBLJANI Prvi jugoslovanski artoteki, izposojevalnici likovnih de! na dam, ki deluje v Pionirski knjiznici (enota Knjiznice Otona Zupancica), se je pridruzila se ena, v Mestni knjiznici (prav tako enota Knjiznice Otona Zupancica). Potem ko je sredi lanskega ]eta po oprav­ljenem natecaju ~ricelo potekati sodelovanje Knjiznice Otona Zupancica z galerijo Insula iz Izole v prenovljenih prostorih pod Mestno knjiznico na Dvornem trgu, je bilo v do­govoru o skupnem sodelovanju med knjiznico in galerijo Insula zapisano med drugim tudi to, da je opravljanje artotecne dejavnosti pogoj za sodelovanje med knjiznico in Insulo. Redna galerijska dejavnost Insule se je utrdila, strokovna komisija knjiznice in lnsule pod vod­stvom prof. Zvesta Apollonia pa je opravila prvi izbor likovnih del iz obstojecega fonda ar­toteke Knjiznice Otona Zupancica iz Pionirske knjiznice. lzbranim delom se je pridruzilo se enajst novih, ki jih je knjiznica kupila namen­sko za artoteko ter s tern za izposojanje na dam. lzposojanje je brezplacno, izposojevalni rok dva mesca, pogoj je le, da je bralec, ki si zeli izposojati likovna dela, clan katerekoli enote Knjiznice Ot.ona Zupancica. Stavba na Dvornem trgu postaja torej mul­timedialno sredisce, saj v Mestni knjiznici na Gosposki poteka izposojanje knjig, jezikovnih tecajev, vezane periodike ter v kratkem jaz­zovskih laserskih plosc; nadstropje nize na Dvornem t~gu izposoja slik in grafik; za vo­galom na Zidovski ulici izposoja originalnih (in legalnih !) videokaset; korak naprej po Zidovski pa je se citalnica, ki ponuja sko­raj dvesto naslovov domacega in tujega peri­odicnega tiska. Brane Cop *************************************** SPECIALNE KNJIZNICE *************************************** 18. APRIL -SVETOVNI DAN SPECIALNIH KNJIZNIC Specialne knjiznice so rnajhne enote v pod­jetjih in drugih ustanovah. Strokovnjaki v specialnih knjiznicah so odgovorni za azuren dotok vseh potrebnih znanstveno-tehnicnih in­forrnacij, zato se pri njihovern delu zahteva poznavanje stroke, v okviru katere podjetje oz. ustanova deluje, kakor tudi poznavanje sodobne inforrnacijske znanosti in tehnologije. Uspesna specialna knjiznica lahko obstaja le v okolju, ki je zahtevno glede porabe in­forrnacij. S tern dejstvorn se srecujerno ze vrsto let, ko proucujerno polozaj specialnih knjiznic v nasih podjetjih. Pornernbnost spe­cialnih knjiznic je dosegla tako raven, da je v okviru rnednarodnega tedna bibliotekarjev dolocen 18. april kot rnednarodni dan special­nih knjiznic. Tega dne naj bi posredovali ideje za izboljsave pri delu in predloge za povezo­vanje na rnednarodnern nivoju. Sekcija za specialne knjiznice ZBDS, katere pokrovitelj je Centralna tehniska knjiznica, ze vrsto let aktivno deluje. Med vecje aktivnosti spada organiziranje treh posvetovanj v zad­njih sestih letih in izdaja Standardov za spe­cialne knjiznice. Poudariti velja, da so ob posvetovanjih izsli zborniki s celotnirni referati in so veliko prispevali k izobrazevanju stro­kovnjakov v specialnih knjiznicah. V tern letu imarno v planu vec predavanj o Stan­dardih za specialne knjiznice, ki naj bi cirn bolj zaziveli v praksi. V Standardih se lahko najdejo tudi tiste specialne knjiznice, ki ni­majo sodobnih delovnih pogojev (racunalniska podpora), zelijo pa jih cirnprej doseci. Cen­tralna tehniska knjiznica pripravlja vsako leto predavanja za delavce v specialnih knjiznicah. Letos bo organiziran sklop treh dvodnevnih predavanj, ki se pricnejo prav ob Mednarod­ nern dnevu specialnih knjiznic. Predavanja so zelo dobro obiskana, saj nudijo perrnanentno izobrazevanje s podrocja inforrnatike in bib­ liotekarstva. Vsernu na rob pa je potrebno povedati tudi to,