63. številka.
Trst v soboto 17. marca 1900.

Tečaj XXV
..Edinost4* zhaia en krat na dan. ružnu nedelj in prnznikoT. oh uri zvečer.
Naročnina z.itji«« :
Za cel« leto........24 kron
7J* p<il l«*ta.........12
za. t'etrt leta................_
za en mesec........ * kroni
Naročnino je plačevati nanr^j. Na na-ročbe brez priložene naročnin** m>rava ne ozira.	__
Po tohakarnah v Trstu protlajejo po--amezne številke po »i srotink .'i nvč. : izven Trsta pa po 8 stotink <4 nvć.)
Telefon Stv. H7<l.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
v edlmostf Je moči
Ogl&sl
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale »lomači oelasi itd. se računajo po pogotlhi
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprnvništvo. Naročnino in ogiase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna ae nahajata v ulici Carintia £tv. 12. Upraviiištvo, lu sprejemanje inseratov v ulici Moiin piccolo štv. I>. II. nailstr.
Izdajatelj in i dgovorni urednik Fran G o d n i k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija tista „Edinost" v Tru.
je
vodom zvez.
i.
jekt nove železnice. Drugo vprašanje pa je
do tega?!) nasproti močnim, dobro organi-
seveda, da-li bodo naši poslanci v tem priza-| zovanim družbam, ki so vrhu vsega še iz-
Dolgo časa že delajo avstrijski Nemci, -osebno pa oni iz sosednje države, na to, da se napravijo ugodne vodne zveze z Donavo.
V	zlasti so jim na srcu kanali : Don a v a-
V	1 t a v a-L a b a, D o n a v a-O d r a in pa a h a-<) d r a. O teh projektih se je že
mnogo pisalo in govorilo pri nas in v Nemčiji, a naklonjeni so jim tudi < ehi. To je umevno, kor je to njihov interes. Razpravljalo se je o tem tudi v kmetijskem in go-<podarskem klubu na Dunaju — kjer je specijalist prof. Oehvein govoril o raznih projektih — in pa v trgovinskih zbornicah v Hamburgu in Ljul>ecu. Pisali pa so o teh načrtih Oehvein, Kaftan (Celi), dr. Steiner, dr. Voltz i, dr.
Govorilo se je nadalje, da tudi Poljaki hočejo zahtevati regulacijo svojih voda, tako, da Ixk1o jH»vsetn plovne in da l>odo kakor prometna sredstva zadostovala zahtevam moderne trgovine. To je menda letos jedna glavnih točk Poljakov, katero hočejo doseči. In morda ne bi bilo preveč drzno, ako bi se upali trditi, da jim je mnogo ležeče na tem, da naš avstrijski parlament »ostane« ravno radi njih ravnokar označenih želja : vzlasti ■^e, ko smejo računati, da se jim izvestni in dale kog led ni krogi ne Ixh1o preveč protivili. Tu je morda tudi glavni vzrok, zakaj ~o Pttljaki tako energično nastopili se svojim -t rasi lom o absolutizmu — ki baje preti, ako bi Cehi nadaljevali z obstrukcijo — in so pripravili ('ehe, da so odstopili <>d obstruk-«-ije glede predloge o kontingentu novincev. Poljakom je bilo tega, da preprečijo razpu-ščenje zlatrnice in da ostane torej odprta možnost, da dosežejo svoje namene. Kakor sokrvni bratje jim privoščamo sicer to iz -rea, vendar se nam zdi, da o tem važnem vprašanju treba spregovoriti nekoliko besed r posebnim »»žirom na naše južne provincije, ki l>odo živo prizadete, ako se gori označeni projekti uresničijo. To so sprevideli že tudi na'i - lo venski |H»slanei, kajti baš te dni smo čuli z Dunaja, da so se naši poslanei obrnili do < ehov / nujnim pozivom, naj odstopijo od obstrukeije, kar se tiče gospodarski h vprašanj, zlasti pa glede vprašanja 1ruge železniške zveze s Trstom. Posebno pa da naši poslanci prosili posl. Kaftana, da <loti«"ni odsek zbornice čira prej prouči pro-
P O D h I S T K K 2
Šestflesetletnica vsenčiMep profesorja ir. Greprija Kreta.
Mlada svoja leta je preživel današnji slavljenec v ti-ti žalostni dobi, ko je po kratkem času siolx>de al>solutizem nesrečnega '-»pomina legel vakor mora na avstrijske, po-sel»ej na slovanske narode. Ali čut domovinski, ki se je tako krepko vzbudil leta osem-inštiridesetega, ta ni podlegel absolutizmu; tlel je naprej in naprej, da bi zopet o pravem «"asu kakor mogočen plamen vzbuknil na dan. Posebno živahno se je razvijalo rodoljubno gibanje mej mladimi mo^mi, ki so se tedaj, mej letom petdesetim in šestdesetim, šolali na ljubljanski gimnaziji. Pohajali so tedaj gimnazijo v Izubijani naši odlični možje : Stritar, K rjaveč, Tušek , -Jenko, Mencinger, Zamik in dr. Nekaj let za njimi je bil naš slavljenec in isto žareče domoljubje, ki je prevevalo preje imenovane, osvojilo je tudi njega.
Kakor mladenič že je prijel za j»ero in skladal mične j»esmice, polne ljubezni do domovine, |»olne občudovanja do čarnega domačega sveta. Pa že tedaj se je začel zanimati za narodno blago, torej za predmet,
de vanj u tako srečni kakor so Poljaki.
No, povrnimo se k našemu vprašanju. Poljski poslanec Rutmvski je torej te dni stavil v zbornici predlog, da se kanala Dona va-Odra-V isla in Odra-Laba zgotovita. To bi bilo jako lep*, jako napredno in za državo tudi jako koristno, ako bi p o z n e j e, ko bo otvorjen obrat na teh črtah vodnih poti, znali čuvati svoje d o m a č i n s k e, recimo avstrijske interese!! To pa je po-
datno subvencijonirane od dotičnih držav, ali pa so cel<S naravnost državna podjetja, dočim pri nas niti poštenega brodovja ne bodo imeli ?!
Politični pregled.
TRST, 17. marca 1900. K položaju. Neki člen češkega plemstva piše v »Information«, da so v njegovih krogih jako zadovoljni z vedenjem Mlado-
čehov. Okolnost, da se je predloga o kon-
tnislek, ki vzbuja skrbi. Takega čuvanja last-	.	•	, .... - j
... J	.	J	tingentu novincev mogla resiti in da proti
nih koristi je težko pričakovati in to iz m no-	. , , ... .	.	...
J „	1	.	volitvi v delegacije ni prigovora, je pozicijo
gih ozirov. V nas v Avstriji je že od nekdaj	/i ■ . , , ... , . , .
i ~	. .	Cehov jako zboljsalo, a tudi plemstvu je po-
tista »lepa« navada, da smo	dovršili kako , . - ..	ATj „ , .	, i- j -
1	, lozaj olajšan.	Mladocehi so dokazali, da imajo
veliko delo, ki je stalo mnogo	žrtev, koristi . .	• j j	■
. y	,v ! politiski takt	m da vedo ceniti zavezništvo
od tega pa imajo — drugi !! Opravičena je j ,	t - c- i • •	i j- i - ~
® 1	.	&	1 -yt< J _ drugih skupin. Sedaj je vse na vladi lezece.
l»ojazen, da Ik> i stota ko, ako se uresničijo gori	.	, , ...	XT
. . .	Ako ne bo znala zlomiti odpora Nemcev proti
na vet eni ptojekti.	u vedenju češkega notranjega uradnega jezika,
Oglejmo si stvar malce od bližje! Naše jj0 mora pojati vsa desnica. Ta zahteva
avstrijske obratne zveze ali občila so nasproti ! Mladočehov je domača stvar Čehov in Nem-
Nemčiji na slabšem v vsakem oziiu, j>osebno cev ne briga 5i8to	ta^ ge uraduje v
pa še, kar se tiče zvez po vodi. Razmerje sklenjenem območju češkega jezika. Cehi so
naših plovbenih voda z onimi v Nemčiji je: ; 81* za8lužili simpatije in tudi v bodoče ne
1 : S. To je že velika razlika, ki pa dobiva i^jo zahtevali od vlade nič nepravičnega.
še veči pomen, ako prevdarimo, da v nas Ali, ako bo meseca maja, ko se državni zbor
pravih kanalov sploh nimamo, razun na snide zopetj ^ nadalje trajalo sedanje krivično
Ogerskem dva (Francov in Begov), in pa, da stanje in ne st0rjen noben odločilen korak
vse naše reke razun Donave , kar jih v vprašanju Češkega uradnega jezika, potem
imamo, izvirajo v naši državi, a se i z t e- pa bo tudi z zmernostjo Čehov pri kraju,
kajo v tuja morja in so plovna v j lK)tem nastopi tudi plemstvo z vso energijo
pravem pomenu besede še le naza to opravičeno zahtevo Čehov ! S potrplje-
t u j i h t 1 e h ! V kolikor so te vode plov- njem |)G p0tem pri kraju.
l>ene že na naših tleh, pa same na sebi ni-	Istemu listu pišejo tudi iz čeških krogov,
majo posebnega pomena. Tu bi bili izvzeti da <jehi ne b(K\0 mogli ustreči želji Jugo-le Donava in Laba. Vse druge dobivajo svojo slOVanov, da namreč gospodarskih vprašanj v rednost kakor vodne ceste še le v tujih ne i,; obstruirali. Res da je sicer, da so tudi d r ž a v a h. I o pa je že samo na sebi .Jugoslovani interesiram na dotičnih gospo-vzrok, da se pri nas plovstvo na rekah ni darskih predlogah, in Čehi so tudi, ali vendar po v spelo do nobene veljave in da isto le ži- • ^ Nemci najbolj interesiram, oziroma kapi-votari. To se kaj jasno vidi na HO let stari i talisti, stoječi za Nemci. Posojilo 500 mili-podonavski paroplovni družbi, katera — vzlic jonov bo tako delovalo na izvestne milijonarje, vsej |M>dpori od strani države ne morene ^a že namignejo svojim zaupnikom, naj se živeti ne umreti, odkar so pritisnile angležke, pokažejo popustljiveje glede češkega notra-ru m unske, ruske in druge plovbene družbe njega jezika. Češki zaupnik v »Iniormation« in nazadnje še ogerska parobrodna družba. zaključuje: Hipno zapostavljenje gospodarskih Z drugimi besedami: v nas je plovstvo po jnteresov od strani Čehov in Slovencev internih vodah slabo razvito in ne iuorejetorej v pospeševanje narodnih tekmovati niti tam, kjer smo že od nekdaj | j n te r eso Vj jn ue trajalo dolgo, ker, brodarili, kjer smo mi bili prej, in so drugi kakor znano, nemški kapitalisti ne morejo prišli še le pozneje. Kaj bo še le tam, kjer dolgo viseti v skrbeh, ko gre za dobro kuponi nastopimo kakor novinci (če sploh pride £jj0 s kakim posojilom.
kateremu je kasneje izključno posvetil svoj trud. Marljivo je sodeloval pri »Novicah«, pri »Slovenskem Glasniku«, pri »Zori« in pri »Slovenskem Narodu«. Stal je ob zibeli »Kresa« in zanj napisal več krasnih sestavkov. Pod njegovimi avspicijami je ugledala beli' dan znana »Antologija« slovenskih najlepših pe-smotvorov v nemškem prevodu: sam ji je napisal vznesen uvod, pravi panegirik na slovansko pesništvo. Z velikim vspehom je deloval pri raznih nemških znanstvenih listih in jih obogatil z marsikaterim dragocenim plodom svojega duha.
Glavno Krekovo delo pa je njegova E i n 1 e i t u n g in d i e s 1 a v i s c h e L i -t e r a t u r ge s c h i c h t e«. Kakor seje proslavil Dobrovski s svojo staroslovensko slov-j nico, kakor seje o veko veči 1 Miklošič s svojo primerjalno gramatiko vseh slovanskih jezikov, tako si je današnji slavljenec postavil v slovanski filologiji trajen spomenik s svojo epohalno »Einleitung«, ki je in bo še dolgo repertorij vsakega slavista. S tem delom je stopil prof. Krek mej prve slovanske uče-! njake in proslavil ne-le sebe, temveč tudi naše slovensko ime širom slovenskega sveta in daleč preko mej njegovih. Slovenski in tuji učenjaki so proučevali njegovo delo, prevajali je na tuje jezike in se po Krekovem
vzgledu utopili v popolnoma novo vedo: v slovansko tradieijonalno literaturo. Obširneje govoriti o tem Krekovem delu, ni treba : saj je vsakemu kolikor toliko znano. Kedo se pač ne spominja veličastne slike, ki jo podaja Krek v prvem oddelku svoje »Eihlei-(tung« o pradavni slovanski kulturi, in kedo še ni z navdušenjem čital drugega oddelka, kjer se pred čitateljem razgrinja brezmejno bogastvo slovanskega tradicionalnega slovstva ? !
Delovanje Kreka-učenjaka je tesao zvezano z delovanjem Kreka-profe-s o r j a. Kakor Hattala v Pragi in kakor Miklošič na Dunaji, tako je Krek osnoval v Gradci slovansko stolico. Koliko truda in napora ga je to stalo! Orati je moral ledino, a premagal je vse ovire. Njegova velika pridobitev je tudi slovanski seminar na graškem vseučilišči in osnovitev strokovne knjižnice. In s Krekovim imenom je ne-razdružno zvezana ustanovitev druge slavistične stolice v Gradci s posebnim ozirom na slovenski jezik in slovensko slovstvo. Krek se ni strašil ni zaprek ni velikega napora, dokler ni dosegel imenovane stolice. In bil je to zanj pač najlepši dan, ko se je s te nove stolice oglasilo slovensko predavanje v slovenskem jezi ku.
Iz drž. zbora. Na napade Schonererja na predsednika Fuchsa v včerajšnji seji zbornice poslancev — glej brzojavko v včerajšnji »Edinosti« — je odgovoril poslednji, da bi se čutil žaljenega, ako ne bi bili prišli od Schonererja in bi bil reagiral energično. Ali Schonerer ni oseba, ki bi mogla razža-liti, zato ne odgovarja. Ta odgovor pa je-zopet silno razvnel trabanta Sclionererjeva, posl. Turka in Iro.
V	imenu obrtnega odseka je izjavil poslanec Zallinger, da z zadoščenjem pozdravlja načrt zakona, tičoči se krošnjarstva. Noče pa zahtevati, da se obrtni odsek proglasi permanentnim, to pa z ozirom na vladino izjavo,
I	c'a se državni zbor že v maju snide zopet, i Takrat hoče staviti ta predlog.
Posl. Dobernig je očital Mladočehom, : da zavlačujejo železniško predlogo, in se mu dozdeva, da hočejo s tem predmetom napraviti narodno kupčijo.
Posl. Turk se je zavaroval proti temu, da bi se vršile volitve v delegacije in je predlagal, naj se ta točka odstavi z dnevega reda. i Ta predlog je bil odklonjen.
V	večerni seji so se vršile volitve v delegacije. Za Primorje so bili izvoljeni: za Trst Mauroner, namestnik d' Angeli ; za Go-rico-Gradiščansko Lenassi, namestnik Verze-gnassi ; za Istro Gambini, namestnik Rizzi. Med došlimi spisi sti bili dve i n t e r p e-
II	a c i j i S p i n č i č e v i, jedna radi zapo-j stavljanja slovenskega jezika na trgovskem
sodišču v Trstu in druga radi rabe deželnih jezikov na c. kr. oblastih v Primorju. Posl. Biankini je interpeliral ministra za trgovino in za finance radi podaljšanja veljavnosti zakona o podporah trgovinski mornarici za 5 let.
V zbornici poslancev v Berolinu. je
bil včeraj v razgovoru predmet, ki je v zvezi s predmetom, o katerem govori naš današnji uvodni članek. V razpravi o proračunu mi-nisterstva javnih del je minister Thielen v ; odgovoru na neko interpelacijo pojasnil, da projekt kanala med Reno in Labo zahteva natančnih studij, tehniških in gospodarskih. Tehnične studije so že dovršene, gospodarske pa se še le vrše. Ne more torej še določiti dneva, kedaj predloži dotični načrt zakona. Na neko opazko je še zatrdil minister Thielen, da gledč tega vprašanja vlada v mini-sterstvu popolno soglasje.
" O razmerah v Italiji piše zagrebški »Obzor« in vprašuje : Kaj je to, kar se da-
Kakor akademični učitelj je deloval za svoj predmet ne le z umom, temveč tudi s srcem, s pravim navdušenjem. Vzgojil je rod vrlih slovenskih in hrvatskih profesorjev, kateri nadaljujejo njegove tradicije in izmej katerih jih danes že več na polji slavistike uživa glas učenjakov.
Žalostna je prikazen v Slovencih, da premnogo slovenskih sinov zatajuje svoj narod, kedar so dospeli do količkaj boljšega i socijalnega mesta. Krek se je po svoji nadarjenosti in neumorni pridnosti kakor sin bornih kmetiških voditeljev povspel do častne službe vseučiliškega profesorja.
(Zvršetek pride.)
Moja prijateljica-
Piše Kopriva.	10
Učiteljico slovenščine, ki je pa bila že bolj stara, smo imele istotako rade. Mater Mihaela se je zvala, a me smo jo klicale »Mihelček« in ji vsako uro posebej nadele drugih laskavih, dobrikajočih imen. Njen resni, blagi obraz je bil neizrecho mil in blag v svojem vedno jednakem, nekaljivem miru. Vsaka njena kretnja je izražala plemenitost in mir; in glas in pogled in vsa ona, — prava personifikacija miru.
nes igra v Italiji ? Je-li drama, je-li tragedija, je-li komedija ? Težko l>i bilo odgovoriti. Italija nam ponuja prizor nečesa, ki je zmes komičnosti in tragičnosti. Komična je megalomanija Italijanov : komična je, ali tragična je ob enem usoda, v kateri se nahajajo. Že teden diiij stoji parlament pri prvem § dekreta zakona, ki je v razpravi in ki malone uničuje pravo združevanja. Naperjen je za sedaj proti agitacijam socijalistov, republikancev in klerikalcev, ali njega določbe bi se mogle danes jutri obrniti proti katerisibodi stranki. Zato se predlagajo spremembe od raznih strani. Ali, če bodo vsprejete, bila bi to nezaupnica v.adi. Kaj potem? V tem je nevarnost za Italijo, kajti v parlamentu vlada popolna konfuzija. Od kje vzeti večino, katera stranka naj pride na krmilo? Jedini socijalisti in republikanci vedo, kaj hočejo, jedino oni so na čistem se svojim programom. A ravno v tem je nevarnost za ustanove države in državno življenje. Zato je položaj jako kritičen.
Tržaške vesti.
Politično društvo »Edinost« priredi naslednje volilne shode: V nedeljo dne 18. t m.: na Opčinah ob 4. uri pop. v dvorani gostilne PavlaZorko in v Trebčah ob 3 7» pop. v gostilni Martina Kralja; na dan sv. Jožefa, dne 19. t. m. pa na Prošeku ob 4. uri pop. v gostilni Lukša; v Barkovljah ob 4. uri pop. v dvorani Narodnega doma«. Na dnevnem redu bo razgovor o volitvah ter proglašenje kandidata za dotične okraje.
Gg. volilci naj se torej v obilem številu udeleže teh shodov.
Trst ni italijanski! Dajte nam naše pravo! Pišejo nam : Marsikateri se gotovo čudi, kako je vendar to mogoče, da se v mestu, kjer biva t r e tj i n a prebivalcev naše slovanske narodnosti, niti takov zavod, kakoršen je e. kr. pošta, ne more postaviti na stališče enakopravnosti. To mora vendar priznati vsakdo, da v Trstu ne obstoji samo jedna stranka in ne biva samo ena narodnost : mesto je obljudeno z različnimi narodi, provincija je pa po veliki večini slovanska. A tudi v mestu samem so avtohtonni Italijani in Slovani. Italijanski tako imenovani liberalci govorijo sicer, da Trst ni slovanski, temveč da je njihov ; ali naj se pogleda le malo po glavnih točkah tržaškega življenja, pa je jasno takoj, da tu je le površina italijanska, ali jedro ni le italijansko, ampak je tudi slovansko in bolj slovansko, nego pa italijansko. Saj tistih priseljencev iz obmorskih mest Istre in Dalmacije, ki so le slovanski renegatje, in pa pritepencev iz lačne Italije ni smeti prištevati med avtohton no prebivalstvo tržaško.
C. kr. ravnateljstvo trž. pošte gotovo dobro ve, da v vsej okolici tržaški biva slovenski rod, ki tudi sine zahtevati po vsej pravici : Slovani sme, zahtevamo torej, da nam tudi dajo slovenske napise v našem rojstnem kraju, in da nam dajo tudi slovanski pečat na naši posti.
<'. kr. ravnateljstvo naj nam ne krati naših narodnih pravic, marveč pripomore, da enkrat zmaga načelo jed na kopra vnosti med obema narodnostima. Proti tej zahtevi naši
Sošolke niso bile dobre, posebno starejše gojenke so vedno zaničljivo in prezirajoče ravnale z nami mlajšimi. »GelA Fratz!« to se je glasilo povsod in vedno v vseh tonih. Med mlajšimi nas je bilo ipak nekaj *s kmetov« z okornimi čevlji in nelepo obleko, ali starejše so nosile \>e gosposko obleko in fine čižme. In bile so prav gizdave vse povprek, kodrale so si lase in se stiskale čez pas, da-si je bilo to prav za prav prepovedano. Mlajše so pravile med seboj, da jedo »die Grossenc kredo in svinčnike, da bi bile bolj tanke, da hodijo z steznikom spat in tekmujejo, katera ima manj centimetrov obsega. O, bilo je veliko nevoščljivosti, zavisti in hinavšeine med velikimi in malimi v samostanu. Čudovito je bilo, kako smo znale opazovati in -kombinirati. K-
<> otroci so zviti in pametni, vidijo in slišijo več« nego se misli.
No, v moje in vsega konvikta neopisno veselje so prišle počitnice in naša čreda seje razpršila v par dneh na vse vetrove.
Doma niso nič l>oljše ravnali t. menoj, nego prej, a imela sem vsaj vrt in svojo lepe smreke. Pri učiteljevih sem dobivala knjig
kriče le oni, ki hočejo miru in kočejo boj, a državne oblasti so za to tu, da delujejo za mir in krojijo pravico — vsem!!
O te razmere! Pišejo nam: Dne 13. t. m. ob 2. uri in pol popoludne je bil v ladijetesalnici pri sv. Marku aretiran neki Vincenc Fontali, Italijan iz Mordano pri Bo-logni, bivajoči v ulici Concordia št. 18. Prijeli so ga radi razžaljenja Njegovega Veličanstva, storjenega s tem, da je s prsti pokazal roge proti podobi našega cesarja na goldinarju. S tem činom se nočemo baviti dalje in naj se bavijo žnjim sodniki. Ali nekaj druzega se je zgodilo v zvezi s tem dogodkom, kar nas zelo zanima. Nič novega ni to, ali ravno zato je kričeče., ker se ponavlja t — 0 tem bi vedela mestna plinarna mnogo povedati — in meče čudno luč na naše tržaške razmere. Gori imenovanega Italijana je prijavil redarstvu neki Z. in je bil radi tega takoj naslednjega dne odpuščen iz službe. Torej tudi v tem zavodu zapovedujejo Italijani, tudi tu se morajo — kakor v mestni plinarni — naši ljudje umikati pred jezo Italijanov, ako so naši tako neprevidni, da ne molčč k vsemu. In v tem zavodu tešejo c. in k. avstrijske vojne ladije ! To so razmere.!
cProgressovei* in »demokrati*. Pišejo nam : Vam je gotovo znano, kaj so pro-gressovci in kaj so nastopajoči demokratje ! Vi veste, da so ti ljudje vredni edni drugih in da se razlikujejo le po imenu društva, h kateremu pripadajo. Da pa izve tudi širše občinstvo, kako mislijo o nas oni, ki so načelu eDemocratice*, navedemo tu za danes neki komičnoreseu slučaj.
Nekje na stari mitnici (Bar. vecchia) se je zbrala precejšnja družba členov om. političnega društva. Banelli jo med njimi nekako kakor Krilger v Transvaalu !
Pogovor je bil o izbiranju novih starešin za IV. razred od strani »demokratov Kakor pa je navada pri čaši — je prišlo tudi i tu do različnih razprav. Najnovejši kandidat je v začetku odklanjal kandidaturo — menč da za mestnega svetovalca treba biti govornik, kar pa on — krčmar, ni. Kmalo pa je pozabil, kar je prej trdil in je začel celo propovedovati o najnovejšem — <škandalu», to je o poštnem pečatu v Skednju ! Rekel je: cGospoda moja! To ne sme biti! To je treba preprečiti na vsaki način, ker, ako ne zabranimo tega, se nam lahko dogodi, da včakamo čase, ko se bo Barriera pisala Barierovič (!), Arkatovič, Solitarievie itd.!!! Ne zaradi te vasice, ki se že 2000 let imenuje Servola in nikakor Skedenj, ampak v obrambo mesta moramo kričati !! Jaz moram v tem slučaju le pohvaliti «Progresso> , da je nastopil tako energično proti novoskovanemu Skednju* !!!»
Sedaj naj Vara še povem, da je na opazko novoj»ečenega ckonšilirja«, da za posel starešine treba biti tudi — govornik, neki drugi, ki je že «konšiljer», odgovoril: Ne ne, dragi, ne treba, da si govornik, saj jaz tudi nikoli ne govorim, zato jih je določenih samo 5—6 ! Dosti je, da le glasuješ z nami !!»
Kakor vidite: «progressovci» in »demokrati* se sicer prepirajo med seboj, drugače pa so si zelo slični!!
Iz-pred naših sodišč. Včeraj je sedel na zatožni klopi ,'i^-letni težak Ivan Perossi, zatožen zh čina javnega nasilstva |w> § 81 k.
na |K>sodo, kolikor se mi je hotelo. Citala sem vse v prek, kar mi je prišlo v roke tiska-' nega. Z desetimi leti sem prečitala vso občno zgodovino, ki jo je izdala družba sv. Mohorja, in še Tavčarjev »slovenski pravnik« ni bil varen pred menoj. In Vrtcev, večernic, pravljic in povesti cele gromade.
Moj oče je takrat čital Jurčiča. Mene so lepo rdeče vezane knjige mikale lM>ljr-»eg<) med? a oče jih je imel vedno pod ključem. Nekdaj pa je pozabil en zvezek na mizi. Seveda sem to takoj opazila in haj d s knjigo pod pazduho ^in na vrt. Najprvo sem čitala pod smrekami, a hkrati se mi tu ni zdelo več dovolj varno. Splezala sem čez plot in se namestila v senci onkraj ograje na malem gričku. Legla sem na dolgo, zasadila komolce v travo, (»odprla s pestmi podbradek in čitala, čitala »Desetega brata« kar na dušek.
No, osoda »li hotela. Naenkrat se je dolga, bela roka stegnila čez mojo glavo in hlap! moja knjiga je bila proč. Bil je oskrbnik. Pošteno me je zatožil očetu in jaz sem Jedflo celo popoludne klečala na stopnicah in če sem se le za trenutek skušala nekoliko odpočiti na petah, me je koj pošten materin sunek spravil kvišku.
(Pride še.)
z. in pregreška žaljenja javnih funkcijonarjev. Dne 12. decembra sta sedela z nekim Petrom Klunom v gostilni »All'Alba«. Tam sta se bila spo rekla in si tudi nekaj zrahljala kosti Vendar sta se umirila slednjič. No, nekdo je obvestil redarje, da ima Perossi nož. Redarja sta prišla, da bi ga aretirala, Perossi pa se je upiral in ni hotel iti žnjima. Vrgel se je na tla in je bil s pestmi okolo sebe. Se le potem, ko sta prišla še dva stražarja na pomoč, so mogli razsrjenca spraviti na inspektorat.. Na včerajšnji razpravi se je obto-
srečna misel, s katero kaj pripomoremo. Ne mislimo nikoli, da smo storile preveč, • in če bi tu^i žrtvovale vse svoje moči, vse svoje premoženje, še ni dovolj.
Zato delajmo vse brez počitka, delajmo in hitimo naprej. Ali hočemo res biti vedno le pepeluške brez lastne volje, brez življenja J! Pokažimo, da se zavedamo! Vsaj tukaj, v tej družbi bodimo prve ! Prve po številu, prve po delovanju, prve po iznajdljivosti. Saj je ljubezen tako iznajdljiva! In me, ki pravimo, da ljubimo družbo, ali ne bomo mislile,
ženee izgovarjal, da je bil popolnoma pijan, j kako jej je izdatne* pomagati ? ! Xi mu pomagalo, dobil je prisojenih lepih 15	Tu rešuj m o žensko vprašanje!
mesecev težke ječe.	Tu naj tekmuje vsaka, da vidimo, ali se* za-
Sedem nesreč se je dogodilo včeraj v veda svojega poklica kakor žena, svoje na-
ladijšču pri sv. Marku. Pod dvema delav-cama se je podrl kake 4 metre visok most
loge kakor narodnjakinja, in svoje dolžnosti kakor ud človeške družbe ! Dolžnost imamo
na nekem parni ku, ki je v zgradbi. Jeden vse enako, da čuvamo in delamo! Prosim delavcev se je pobil nevarno in so ga spra- vas : ne čakajte vsega od odbora, bodisi za Ciril-vili v bolnišnico. — Na nekem drugem Metodijski dar, bodisi za božičnico. parniku je padel z mostu neki 14-letni dečko. ,	Vsaka družabnica naj dela, nabira, v spod -
— 21-letnega Ivana Cocona je stroj zgrabil buja v svojem krogu, med svojimi znanci in za prst in ga razmesaril. — 54-letni mehanik i prijatelji, a odbor bodi sredotočje vsemu de-
Kran Jelušič je prišel s prsti v škarje za pleh. Razmesarilo mu je dva prsta. — Nekemu kovaču je padlo težko kladivo ua nogo. — Mehanik Štefan Petnik se je o padu poškodoval nogo. — Slednjič je 30-letnega kovača Frana Nassiguera zadelo težko kladivo na levo roko in ga močno poškodovalo.
Bosrata »ubožiea*. V hiši št. 4. v ulici Seorzeria je živela neka 83-letna ženica
lovanju! Vse torej čvrsto na delo, a naše geslo, naš cilj bodita: Ciril in Metod !
Vesti iz Kranjske.
* Pogorel panorama. V Latter-manovem drevoredu v Ljubljani je v četrtek popoludne pogorel panorama Oskarja Gie-
.	„. •	j.«. • • i arena. Ogenj je nastal vsled eksplodiranja
imenom Anna Comelli. V si so sodih o njej,1	& J J	i
da je pač
da je ubožiea. . ----r-----
„ v,.	• ; ki so bili v panorami, ko le nastal ogen|, so
in kmalo je ni bilo vec. Dosli so organi po-	1	,	J
.. ..	. j v , . - •• • , j-	i - M - se še pravočasno rešili. Posestnik panorama
hcije	in dosel je znjimi tudi notar, ki se je
, , .	, j , ,	- • ... . m 1 ni bil zavarovan in ima škode 2000 K.
takoj	lotil dela, da napravi inventar o tem,
Lnna vomeui. vsi so souiu o ujej, i ^	^ ~ •	-
videla nekdaj boljših dni, a sedaj petralejne svetiljke, ki je padla na tla. Ivo
►žica. V nedeljo jej je prišlo slabo | 80 P™li gasilci, stali so le še kol.. Gledale,
kar je ostavila. Ljudje so zmajevali z glavo, mene, da je to nepotrebno početje. Kako so se motili in kako so gledali debelo, ko so čuli, da so v neki omari našli šestin petdeset tisoč kron, deloma v gotovini deloma v vrednostnih papirjih. Notar je vzel to vrednost v
* Ustrelil se je v Kranju predsi-nočnjem okrajni komisar gosp. Avgust pl. Fladung, ki je bil jako priljubljen uradnik. Vzrok samomoru ni natančno znan. Cnden slučaj je, da si je tekom sedmih let že tretji uradnik glavarstva kranjskega končal živ-
svoje varstvo in je odredil vse potrebno za	lienJe*
, , ,	* DomaSe slikarstvo. \ izložbi
to — bogato ul>ozieo.	• _
_ ;	gg. Gričarja in Mejača v Ljubljani je raz-
Nasrovor predsednice ženski podruž-	stavljen portret, katerega je izdelal Ljubljan-
niei dražbe sv. Cirila in Metoda ge. Po-	čan g. Ivarol Kramaršič. Portret je jako
n i k v a r j e v e na občnem zboru minole ne-	dobro pogojen, da-si je posnet po fotografiji
delje se je glasil:
Dovolite, častite družabnice, da se Vam zahvalim v imenu novoizvoljenega odbora za čast in zaupanje, ki ste nam je skazale s tem, da ste nas izvolile. Odborniška čast sicer ni lahka in prijetna, vendar pa hočemo vstra-jati in delati se sladko zavestjo, da obrodi naš trud stoteren sad.
Saj če pogledamo le nekaj let nazaj, vi-; dimo, da smo napredovali, bodisi na politie-j nem, literarnem in kulturnem polji. A, kar.
napravljeni že pred 12 leti. G. Kramaršič je samouk, zbok česar njegovo vztrajno stremljenje po vedno lepšem napredovanju zaslužuje tem večjega priznanja.
»Slov. Narod«.
Vesti iz Koroške.
Utonil je v Volšbergu neki huzar. Ali zna s I o v e n s k o? Za sodni j-imamo in kar smo dosegli, pridobili smo sipkega pristava v Dobrlivasi je nastavljen sami, s svojo pridnostjo, vstrajnostjo, s svojo gosp. A. Kessler. »Mire vprašuje: »Ali zna železno voljo. Ne moremo se sicer ponašati! slovensko V
se slavno zgodovinsko minolostjo, a tipati in verovati smemo in hočemo v vedno boljšo bodočnost. Kako ne bi torej ljubile tudi ine tako čvrstega in krepkega, če tudi malega naroda! In ravno zato, ker je mal, oklenimo se ga tem srčneje! Združimo svoje moči v skupno delovanje, kajti le v slogi je moč !
Električno razsvetljavo dobi Celovec. Tako je sklenil celovški mestni zbor v seji dne 1». t. m. Dotična dela se izroče tvrdki Ganz in tov. Vodno moč vzamejo pri Tomanu ob Krki. Delo bo dovršeno do poletja 1. 1D02.
D e t o m o r. Terezija Lavsekar, dekla
Da složno delo res uspeva, priča nam je	j pri Mačku na Preblah poleg Kotraarevasi,
ponosno šolsko poslopje pri sv. Jakobu. Kjer	je porodila po noči 11. marca dete možkega.
je bil pred 12 let le mal otroški vrtec, je	spola, je zadavila in skrila v skrinji. Zjutraj
zdaj štirirazredna deška in dekliška šola. Tu	je naprosila gospodarja, naj bi jo peljal v
je naša postojanka, tu je naša trdnjava, iz	njeno domačo občino in gospodar je že za-
katere nam je izišlo že sto in sto mladeničev	pregel konja. A domačim se je vendar vsa
in deklet. Ti vsi pa so naši. Da, naši so, saj	stvar zdela nekam čudna in ker je dekla šla
jih je izgojila naša požrtvovalnost! Ve vse	še v skrinjo, da bi se bolje oblekla, šli so
ste pripomogle s svojimi darovi, da se je	xa njo. Ko je zopet odšla, odprli so skrinjo
osnula, ter da se vzdržuje ona slovenska	ter našli v njej zadavljenega -otroka, zavi-
šola ! —	tega v deklini obleki. Detomorilko so izročili
Da ni blagih radodarnih src Slovencev,	orožnikom,
koliko mladine bi bilo zgubljene ! In čuda	»DeutSSch e N a t i o n a 1 i t;'i U. V
ni, če se posamičniki pogubljajo v tem silnem	t»Uberku sta razpisani službi občinskega sluge
morju tujinstva!- Res da je tu mnogo vrlih	jn stražnika. y raZpisu pa se zahteva od
slovenskih društev, katera zbirajo okolo sebe	prosilcev ,tajče nacijonalitet« poleg znanja
slovensko mladino, a kaj pomaga, če ni ni-	J 8lovenskega jezika. To pa baje zato, ker pli-
kake podlage! Slovenska šola daje temelj	turški »nemški« očetje neobhodno potrebu-
uma in — srca, a na tem temelju zidajo lahko	jej0 61oveka> ki jih 1>oll£.uje v nemščini, kajti
potem društva. Sola pri sv. Jakobu pa ne	vsi ^ pristQih * siOVenskih kostij in sam
zadošča več, temveč skrbeti je treba, da se ta poveča in ustanove se otroški vrteči po okolici, kjer jih ni še. Zato pa treba denarja in zopet denarja. Ostanite torej zveste vse naši družbi ter spominjajte se je v nesreči in
»heil«, ki ga znajo vrlo dobro na pamet,
vendar ne zadostuje na uradovanju. Sluga in
policaj morata torej vsekako znati prvotni
jezik mestnih očetov, da se moreta meniti ž
; njimi in da se vsaka stvar more spraviti v sreči, v veselih in žalostnih slučajih živ- pošteno (iradno ol)Uko> ,Tajče nacijonalitet«
ljenja.
Družba naj bo tako tesno spojena z našim bitjem, da niti nismo srečne, ako nismo izvršile kaj družbi v prid bodisi, da smo pridobile kako družabnico, bodisi da smo kaj nabrale za družbo ali da nam je prišla kaka i
— ko bi se to vsaj dalo kupiti, kakor se kupi — »Narrenkostumc !
Vesti iz Štajerske.
—	Demonstracije na vseučilišču v Gratlen proti poštenemu profesorju Frischaufu	se pred včeraj njem ponovile. Ko je dovršil predavanje, ga je mnogo nemških dijakov pričakovalo v vest« bi In. Dijaki so Friseh: ufa sledili na ulico žvižgaje in kri-čaje za njim »Pfui«, »Abzag«, Sluga. Na zdar!. tako, da se je proganjani moral zopet obrniti in vrniti zoj>et na vseučilišče, kjer sta ga rektor in neki profesor vzela v svojo sredo, da ga rešita pred izbruhi nemške nestrpnosti.
—	U mrla je v Konjicah dne 14. marca gospa Marija Šepičeva roj. .Janežič, blaga in narodna žena. P. n. d.	1
—	Pred mariborskem porotnim sodiščem je bila te dni obsojena 20-letna kajžarska hči Neža Ploj iz Nadvicca, ker je dne 1*. oktobra m. 1. umorila svoje nezakonsko dete ter je zakopala v gradu. Dobila je 5 let ječe jMMistrene s postom vsaki mesec.
—	Čudno naključje. Lanjsko leto je celjski ključar Henescd, z drugimi Nemci vred, razdivljen od škodoželjnosti iz narodnega sovražtva, gledal kako je celjska faki-naža {»obijala okna na dr. Srnećevi hiši. Te dni pa je bila Beneseheva hiša na dražbi prodana in prišla je v roke — dr. Srneća ! Tako se vrti dogodkov kolo.
—	Zadruga z železni no ^Merkur« v Celju se je vsled neprestanih moledovanj nemških Celjanov pri vladnih osebah izbrisala iz zadružnega vpisnika. No, vsled tega trgovini pač še ne bije zadnja ura in »Merkur« bo lahko vspeval tudi brez naslova »zadruga t.
Razne vesti.
Verska blaznost. Neka rodbina v vasi Kornilovka je postala žrtev verske blaznosti ter so na odredbo kijevskega guvernerja njene ude prepeljali v norišnico. Najprvo se je bolezen prijela žene in hčere, ki sti se v svoji blaznosti spravili na to, da požgeta posestvo in vse premoženje. Nekega dne je zaslišal kmetov sosed, ki mu je bil ob enem brat, grozen krik na sosednjem dvorišču. Ko je prihitel na mesto, je videl, kako se njegov brat, čisto nag. valja j>o snegu s svojim 17-letnim sinom, katerega je skušal zadaviti na vsaki način. Na drugem kraju pa sta v snegu ležala dva mlajša otroka brez znamenja življenja, a mati in hči sta ležali poleg njiju ter neprenehoma čitali molitve in se prekri-ževali. Do smrti prestrašen brat je na vprašanje, kaj naj pomeni vsa ta groza, dobil odgovor. da hoče izvršiti darovanje po vzvišenem vzgledu Izaka. O tem je kazal, da tudi lastnemu bratu ne misli prizanesti in ta je komaj ušel njegovi roki. Teke! je k sosedom po pomoč in končno se jim je vendar posrečilo lTletnega sina rešiti gotove smrti, kajti oče je imel grozno moč. Eno dveletno dete je bilo irrozno zdelano. V svoji besnosti je kmet umoril tudi enega psa.
Italijanski orožnik — ropar. Xa čuden način je poski-šal neki orožnik oropati dav-karja (iiacomo Giachinos v kraju Ivrea. Ob 2. uri zjutraj je potrkal na vrata pri omenjenem davkarju in ko mu je istega sestra prišla odpirat, zahteval je, naj takoj pokliče svojega brata, ter ga pošlje v orožniško vojašnico radi jako važnih stvari. Dekle pa je hotelo najprvo samo pogledati, kaj važnega bi bilo tamkaj. Ko sta prišla v neko ulico, hotel jo je orožnik objeti, a ko seje branila, jej je z jednim mahljajem prereza 1 vrat skoro čez in čez. da se je takoj zgrudila mrtva. Na to je zo{>et šel trkat na davkarjevo stanovanje ter zvabil -tudi ženo, ki mu je prišla odpirat, da mu je sledila. A radi neke čudne temne slutnje se je vrnila ter poklicala svojega moža. Preje pa jo je karabini r zvito izprašal in izvedel od nje, da njen mož nosi v«s denar seboj in da je tudi sedaj v posesti od 1500 lir. Ko se je torej davkar odpravil ž njim na pot v vojašnico, zgrabil ga je orožnik v neki ulici, ter ga skušal podreti na tla- A davkar je bil močnejši in ko je orožnik videl, da ga ne zmore, padel je pred njim na kolena ter ga zaklinjal naj mu odpusti in naj ga ne ovadi. Ponudil mu je tudi svoje prijateljstvo in res ^ta se oba povrnila v davkarjevo stanovanje, kjer sta pila vino. Navdušeno sta trčnila in orožnik je objel svojega novega prijatelja ter ga poljubil ..... isti trenotek pa se je tudi
zasvetila britev v njegovi roki in pred no se je davkar zavedel jtoložaja, imel je na vratu veliko rano. Vendar pa je še mogel klicati
na pomoč. Ko je orožnik videl, da mu je roparsko podjetje izpodletelo, je zbežal ter se v vojašnici ustrelil. Grozno mora res biti v deželi, kjer je orožnik ob jednem — ropar, katerega javen uradnik poljublja. In to je obljubljena dežela našim neodrešencem !
Navihanost se je slabo sponesJa petim mladeni&m, ki so hoteli voditi za nos Angleže. Ti fantje so se namreč skrili na an-gležki parobrod »Gleenmovvenc, ki je bil na Reki naložil konj za južno Afriko in so se hoteli ž njim brezplačno peljati — Burom na pomoč. Angleži niso hoteli iti na ta »limc in ko so jih našli, j»ovrnil se je parobrod, ki je bil že 2 milji proč od Reke, nazaj v reško luko, kjer so uavihance izkrcali in izročili policiji.
Dvoboj med gimnazijalci. V Schwabisch
Hali sta se dvobojevala dva gimnazijalca, ki sta imela še le po 18 let, in sicer zato, ker je eden dal drugemu — zaušnico. Oni, ki je dobil zaušnico, je zahtev 11 takoj na to »vitežkega zadoščenja« in fanta sta se streljala na 15 korakov. Na tako daljavo seveda ni bilo težko zadeti in res je druga kroglja zadela v prsa po zaušnici razžaljenega dijaka. Sedaj leži v »Diaconissenhausti« v Hallu in ima zadoščenje ! Krogi je niso mogli še odstraniti.
Hči turškega sultana ubegla. Iz Carigrada |>oročajo, da je sultanova hči H a-d e d z s e ubegla s slavnim turškim pesnikom N i e d j a r - j e m. V njenem spremstvu se nahaja tudi R i z a, hči O s m a n paše. Sultan je vsled pobega svoje hčere globoko potrt.
»Lega nazionale- kje si ?! V Berleziju na Italijanskem je taka-le ljudska šola : Učni prostor je tako velik, da je v njem nastanjenih 30 konj, krav, mezgov in druge živine. Pri nas bi rekli jednostavno, da je to — hlev. V ta hlev torej hodi k šolskemu poduku 30 otrok, ki lepo sedijo na tleh. Za noge imajo napravljene luknje. Učitelj sliši na ime Pietro Gioveli, ima 100 kron letne plače in svobodno stanovanje v šoli — t. j. v hlevu. Niso-li to krasne šolske razmere v dvajsetem veku po Kristu '?!
Hej »Lega nazionale!« pot pod noge pa hajd v deželo rumene polente! Kaj zidaš šolske palače v slovanskem Primorju, ko ti v lastni deželi pohaja mladina v šolo, ki je ob enem bivališče oslov in konjev ?! Ali je pa morda hlev pravo svetišče — avite kulture? Tega pa si vendar ne moremo misliti!
Za kolesarje!
Spomlad je tu in z naravo vred se vzbuja tudi kolesarstvo in zimskega spanja. Kolesarji in kolesarice ! Gotovo že delate načrt, kam da poletite s kolesom, ali po opravilih, ali pa gledat in vživat naravne lepote in se zabavat v družbi dražili prijateljev. Da pa je vožnja prijetna, potrebuje kolesar na potu mnogo ugodnostij, katere mu hoče nuditi »Zveza slovenskih kolesarjev*, katere namen je, da kolesarstvo po možnosti podpira in povzdiga : bodisi s zboljšanjem cest, z zaznamovanjem nevarnih klancev, z napravo pomočnih postaj, kjer imajo členi zveze vse potrebne stvari za popravljanje kolesa, kakor tudi prvo pomoč za slučaj zadobljenih ran brezplačno na razpolage« ^število pomočnih postaj bo letos pomnoženo za 10), nadalje s zaznamovanjem dobrih gostiln, z izdajo športnega lista itd.
Da pa bo Z. S. K. mogla svojo nalogo vspešno izvrševati, treba ji je vpričo minimalne letne členarine 3 K vsestranske pod-j»ore. Zato se obrača odbor Z. S. K. do vseh narodnih bieiklistov s prošnjo, da mu z obilnim pristopom omogočijo dosezati svoj smoter. Ker se z izdajo legitimacij za leto 1900 prične še v teku tega meseca, se vsa slovenska kolesarska društva opozarjajo, da nemudoma oglase vse svoje člene ; oni kolesarji pa, v katerih okolišu ni nol»enega bicikliškega kluba, naj oglase svoj pristop neposredno od-l>oru cZveze slovenskih kolesarjev® v Ljubljani. —
Brzojavna poročila.
Baron fea & iskra umrla.
DUNAJ 17. (K. B.) Baronica Giskra, udova bivšega ministra, je umrla.
Avstrijski vojaški ataše v Parizu PAREZ 17. (K. B.) «Journal des Dč-bats« je izvedel od svojega korespondenta na Dunaju, da istotara na poučenem mestu ni nič znano o bližnjem predstojećem imenovanju stotnika v generalnem štabu, grofa Her-berta Herbersteinskega, vojnim atašejem -a avstrijskem |»oslan-*tvn v Parizu,
Vali r Ueskilebn.
CARIGRAD 16. (K. B.) Vali v Janini, Osman paša, je določen za valija v Skoplju.
Vojaške vaje na Rnskeiu.
CARIGRAD 16. (K. B.) Pozvanje re-| zervistov na vojaško službo v dveh ruskih i vojnih okrajih, ki se je pa medčasno zopet zaustavilo, je pojašnjeno po namerjanih vajah j v obsežju Moskva-Kijev, kakor tudi po poto-' vanju carja v Livadijo v svrho revije.
Vojna v jušni Afriki.
General Clements prekoračil reko Oranje-Rirer.
BEROLIN 16. (K. B.) Iz Londona je došla vest, da je general Clements prekoračil reko Oranje-River in se utabori! severno od reke. Buri da so bili iznenadjeni in se niso upirali.
Pojavi proti Angležem.
NE\V-YORK 16. (K. B.) »Reuterjeva« pisarna javlja, da je imelo društvo. »Coopers Uraon« shod, ki je manifestiral svoje simpatije za Bure. Predsednik je rekel, da boju ne bo konca, dokler ne pade zadnji bur v ob-rambenem boju, ako Anglija ne privoli v pošten in za Bure časten mir. Neki drogi govornik je strastno napadal Angleže, oči taje jim, da oborožujejo črnce proti Burom.
LONDON 16. (K. B.) V zbornici poslancev je drž. podtajnik Brodrick naznanil, da so v Draždanih na javnih ulicah napali angležke podanike, da so zasramovali angležko zastavo in napali anglikansko cerkev. Angležki zastopuik v Draždanih da je remonstriral in policija da stori vse potrebno, da se nadaljnje demonstracije preprečijo.
Med holandsklm prebivalstvom vre.
LONDON 16. (K. B.) Zasebne vesti, : došle iz Bloemfonteina, zatrjajo. da vspi-ejem Angležev je bil povsem drugačen, nego zatrjajo oficijelna poročila. O navdušenju niti govora ni. Predajalnice so zaprte, ulice zapuščene. List »Times« pravijo, da si bodo morali Angleži vsako ped zemlje proti severu priboriti s krvjo.
BLOEMFONTEIN 16. (K. B.) Reu-terjeva pisarna javlja : General Pretzmann je i kakor guverner v Bloemfonteinu izdal pro-1 klamacijo, s katero se pozivljejo meščani v ! okrožju 10 milj, da pod kaznijo konfiskacije njih imetja polože svoja orožja. Med Tioland-skitn prebivalstvom vlada velik nemir.
Fran eij a v Aziji.
LONDON 17. (K. B.) »Times« z dne l 16. t. m. ima sledečo vest iz Hongkonga: ! V Tonkingu zahteva novinstvo, da bi Fran-! cija anektirala Kwangtung in Hunan, ter iz-' raža upanje, da je konferenca francoskega 1 poslanika v Pekingu s konzularnimi uradniki ; iz obmejnih pokrajin znak za napredkom ! stremeče politike.
Utis proklamacije Robertsove.
LONDON 17. ob 12. uri 15. m. zjutraj. (K. B.) Lord Roberts je poslal včeraj na vojno ministerstvo depešo, ki se glasi: Pole-korew je došel v Spruitfontein. Tako je v resnici napravljena zveza mej Boemfonteinom in Capstadtom po železnici. Moja proklamacija je napravila dober utis. Več sto Bur-gherjev se je izjavilo, da hočejo orožje odložiti ter se vrniti k svojemu delu. Neki komisar iz Basutolanda poroča, da hoče 800 Burgherjev iz Bloemfonteina in nekaj drugih delov vojnih čet iz Aliwalnortha, odložiti orožje, kakor hitro zvedo vsebino moje proklamacije.
Ceno železju so ogerske družbe povišale za 1 krono na kvintal, okoristivši se tako na štrajkih v Avstriji.
Nevročljive poštne pošiljat ve.
(Glej št. od rainol. četrtka.)
Fran Sakser Ne\v-Jork, Leandro Rizzoli Modena, Frančiška Bud igel Trst, Ignacij Zapletal Zadar, Anton Marinič Reka, N. Jurač Spljet, S. Goldberg Levov, Ludvik Messner Brust, Anton Frohlich Gradec, Fran Hormte Matzllinsdorf, Gvorgin Strohemz Budapest, Resi Bonsir Opatija, Marija Kostecka Levov Simon Srdoč Iserlohn, Dionvs Crajgher Budapest, Marcheti Pulj, K aro lina Meneguzzi Pordenone, Ivan Kuh Belak, Štefan Tomase-tič, Leva (Ogersko), Ivan Pardvan Budapest, 2 pismi Jožef Gergurina Lazin (Ohio), Ka-rolina Muzulin Znaj m, Cante-Pomi Ricau-quista (Amerika), Giudite Guero Lusiana, Valentin Bajt Kerestur, Ivan V^selinović Obravazzo, Anton Oraton Dunaj, Lovrenc Ritenc Braddork, Jurij Koricki Jesenice, Alojzij Subic Ljubljana, Andrej Korasec Huttenberg, Marija Gustinčič Morgan (Amerika), Jožef Goriup Novomesto, Anton Spelko Cleveland. Janko Predovie Chicago, Ltikas Čampa Cardinier (Amerika), Marija Vidic Dunaj, Alpi tfc Comp. Gorica, \V. Schatz-maver. Beljak, Leop. v. Nellovich Dunaj, Josipina Zadnik Zagreb, W. Schatzmaver Beljak, Beck knjigarna Nordlingen, Fridrik Sanersoffer Berolin, S. M. Giirtner Budapest, Dorčič Postojna, Crevatin Pulj.
Prodaje kolonij alneg-a blaga.
(Brez carine).
od 9. marca	do 16. marc 1900.
50 kg.
1000 vreć kave Santo« choice „ 49*— —*— f>00 „ „ Šantnos razne	., 4ft*—
zaboj
25000 zabojev pomaranč	od K. 2.— 10*—
3000 „ limonov	„ 55.— 7.—
120	.. mandelnov I. Pnglia _ 70*— 85*—
Zalo?* v javnih skladiščih 16. marca 19((O.
Kava ...............14675 metr. stotov
Poper............ 1060 n
Škoijice (cimet)....... 1011 „
Piment ........... 132.-J ..
Južno sadje.........18415 „ r
Olje............. 29024 „
Vino (italijansko).......28922 „ „
Trgovinske vesti.
Budimpešta 17. Pšenica za oktober K 7.82 do 7.83. Pšenica za april K. 7.5H do 7*59 Rž za oktober Iv. 6*01 do Gl>2. Rž za april K. G*'»8 do 6*39 Koruza za juli K. —.— do —.— Koruza za maj 1900 K. 5*30 do 5*31. Oves za oktober K. —•— do —*—. Oves za april K, 4*96 do 4.97
Pšenica : ponudbe zmerne, povpraševanje dobro, trdno. Prodaja: 15.000 met. stot. obdržano. Vreme: lepo milo.
Hamburg 17. Trg za kavo. Santos good average za marc 36.50 za maj 37.—, za september 3 775 za december 38*25 Denar.
Havre 15. Kava Santos good average za februvar 50 k. frankov 44.50, za juli 50 k. frankov 44.—.
Trgovina in promet.
IzTorni certifikati v trgovini z Italijo.
V italijanski zbornici je interpeliral posl. Moipurgo ministra za poljedelstvo in vnanje stvari, da-li hočeta — da se olajša trgovina med Italijo in Avstro - Ogersko — delati na to, da bodo pripoznani veljavnimi oni certifikati, ki jih izdajajo trgovinske zbornice o izvoru blaga, ki se imajo izvoziti v Avstro-Ogersko (izvzemši vina), kakor so jih avstrijski earinarski uradi tudi pripoznavali vse do julija 1899. Na to je pojasnil podtajnik Fusi-nato, da je avstrijska vlada z izjavo od 26. julija 1898 izjavila, da takih certifikatov ne Ik> več pri poznavala. Italijanska vlada je zahtevala, da se morajo pri poznavati, ker so trgovinske zbornice lokalne oblasti. Stvar še ni rešena, na čemer pa ni kriva italijanska vlada. Le-ta da se bo vedno zanimala za to vprašanje.
Letošnja dividenda podonavske paro-plovne družbe
znaša le 8 gold. Lani je bila še enkrat
Mika.
Dunajska borza dne 17. marca..
rderaj.	•hinea
Državni dolg v papirju 99*20	99*20
.. v srebru 99.—	99 —
Avstrijska renta v zlatu 98.20	98*10
.. kronali 4% 99.45	99*45
Kreditne akcije . . . 234.85	235*—
London 10 Lsr. . . . 242.7;"»	242*75
20 mark.....23.64	* 23*64
Napoleoni.....19.97	19*27
100 italijanskih lir . . 90.15	90*15
Cekini ......11.37	11*37
Proti kašlju,
grloMu. lirlpayosti, upadanju glasn, kataru iti,
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajoče v škatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
OBUVALA!
Pepi Kraševec
pri cerkvi Sv. Petra (Piazza Rosarlo pod ljudsko šolo).
priporoča svojo bosrato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter ivzršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se uljudno priporoča
Josip Stantič
čevljarski mojster
Agricol
patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji
kije mehko kalijsko milo rasti »pij ivo v mrzli vodi, je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uničevanje vs4'h trt n i h mreesor in ušij, vseh žuželk na sadnih in drugih drevesih, ze-
lenjadi in cvetljicah. Navodilo za ral>o ..Agrieola" pošilja franko
Tovarna mila F. Fenflerl & C.o
TRST. - Via Limitanea št. 1. - TRST.
ZA^TV i P IN ZALOGA na Goriškem pri g. Frideriku Primas v Gorici. Trafik Iti (v dvorišču) in na Opčinah
P" g-
Glasbena šola.
Podpisani učitelj glasbe odprl je v ulici Co-logna št. 2. I. nadstropje (za javuim vrtom) šolo za poučevanje sledečih predmetov: teorija, glasovir, petje, vse tamburaike instrumente, mandolin, vijola, čelo in violon (eontrabas) Natančneja pojasnila daje podpisani vsaki dan od 11. do 12. ure predp. v zgoraj imenovanih prostorih. Pisma istotja. — Za vspešni in točni poduk jamčim. — Priporočuje se za obilno udeležbo l>eležim	udani
Hrahroslav Vogrie
Frideriku Cumar.

o°o
o°o
Velika zaloga
soliUma wMu in tanecarii
OOOOOOO (Hi ooooooo
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Tre San G i ova n»i h si 5. (hiša Dianai. Absolutno konkurenčne cene. ^
Mbje pohištvo donese srečo!
AITE
Trgovina uiaiiifaktiiriiega hla^a Trst. — Via Nuova — Tr«t.
vogal Via I^azzaro št. <5. t ast mi je javiti slavn. občinstvu in cenj. odje-
Najboljše berilo in darilo o°o o°o je vsestransko jako pohvaljena
Mm in oinifci ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more sebe in druge blažiti in prav olikati) ter se dobi za predplačilo 1 gld. SO kr., po pošti 10 kr. več, ali proti po Stnemu povzetju pri Jožefa Valenčiča na. Duaajo m., Stelngaise V. 9 I. 8t., Th. 10.
Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, k nji s: je malo več.
malcem. da sem prejel l>ogat izltor raznovrstnega blaga za spomlad in poletje in sicer : črne in barvane ' snovij. za mo^ke obleke ; velik izbor anovij za ženske j kakor: saten, perkal. pike za obleke in bluze v lepih risanjih. IV>gata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, maje. ovratniki m ovratnice najnovejše pg CCfl&h., da Se ni bati konkurence.
SEMENA
nasadov cvetic, travnikov itd.
tvrdke Wolfne & Weisz
na Dunaju
mode, namizni l>eli in barvani prti: l»ele in barvana zagrinjala na meter in gotove.
Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke.
Naročbe za moške obleke po meri z največjo
točnostjo in natančnostjo.
Velik i/bor blaira /a zastave In narodnih
trakov za društvene znake.
Vse po najnižjih cenah.
Nadejaje f«e tudi v prihodnje podpore cene odjemalcev in <*1 občinstva, beležim se najuljudnej
M. Aite.
K
Zaloga v i rstu :
Roberto Bambule
cvetličar
Via delle Torri (Palača Diana).
N
Trpv.-obrtna reastrovana zailria
z neomejenim jamstvom. V <*OKI('I. scmciiiska nI. št. 1.« I. nudstr.
Obre3tuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po r>°/0, navadne jm» 4^/»"/o in vloge na Conto- eorrent po .\i.»i<>°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Kentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno od plačeva nje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo de-Jež |m> IHH) kron jhi 1 krono na teden, ali daljših obrokih \h» dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0.
\ plačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. S42.3*jf>.
Uradne ure: od U—\2 do{>oludue in
od --1 |M>]H>ldne: ob nedeljah in praznikih
<m1 i*—12. «lo]H)ludne.
GOBISKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr.
v lastni hifti.
-**-
Hranilno v!oa:o sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član društva in se obrestujejo ]»o 4Y2°/'»» ne bi se °dbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice ]>o t> w/0 in na vknjižbe po o1/*0/,,.
Urad llje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. raz ven nedelj in praznikov.
Stanje tom YlO£ leta 1899. otroslo K. 1,400.000. PGštiio-nran. račun šty. 837.315.
Pohištvo in ineblji.
Novoporočenci pozor! zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal, stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. Anton Breščak, Gorica, Gosposke uliee Str. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
!! Nezaslišano!!
191 predmetov za samo
2. gld. io kr.
1 krasna pozlačena ura, jamčena tri leta. 1 pozlačena verižica. 1 krasen etui za smodke. 1 fino toaletno obrobljeno zrcalo s pokrivalom. 1 notes vezan v angleško platno. 1 oprava zapestnih gumbov iz double-zlata I. vrste.
1 oprava naprsnih gumbov iz double-zlata I. vrste.
1 par uhanov iz double-zlata I. vrste z
vdelanimi biseri. 1 zelo koristna pisalna oprava. 1 toaletno milo prijetne vonjave. 72 najboljših jeklenih peres. 25 finih pismenih zavitkov. 25 pol finega pismenega papirja in 50 koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih 191 krasnih predmetov razpošilja samo za 2 gold. 10 kr. (ura sama stane toliko) švicarska izvožna tvrdka
H. SCHEUER, Krakovo
Josefsgasse štev. 46.
Kar ne ugaja, se sprejema nazaj v teku 8 dnij. Ilustrovani ceniki zastonj in franko.
Tržaška posojilnica in hranilnic
iegistiovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica. S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska Čitalnica).
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5l/t°/0, na menjico po 6°/0 na zastave po 51j°/o-
Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne.
f
Tista gospico iz Skednja (?), ki mi je poslala že več pisem in razglednic brez podpisa, poživljam, naj se drugikrat podpise ali se drugače da upoznati.
Š. R.
Prihod in odhod vlakov.
Južna železnica.
Odhod iz Trsta:
6.20 pdp. omn. NVbrežina, Červinjan, Benetke
8.—	brzovl. Dunaj, zveza z Reko
8.25 ., „ Nabrežina, Videm, Benetke, Rim
9,—	„ omn. Nabrežina, Videm, Benetke. Verona
9.55	„ pošt. Dunaj, zveza lludapest in Zagreb L2.45 pop. omn. Kormin, zveza Červinjan. Benetke
4.35 „	„ Nabrežina, Videm, Benetke, Rim
5.30 „	Benetke (via Červinjan in vi a. Videm)
Rim {via Bi.\ij) naravnost.
6.25 „	post. Dunaj, zveza z Reko
8.15 zvč.	brzovl. Kormin
8*15 „	Dunaj, zveza s Peštm, Reko
8.45 „	meš. Nabrežina, Videm, Benetke
9.45	do Murzuschlaga
6.10 „	(samo ob sredah) ekspres v Ostende
Dohod v Trftt:
6.56	pdp. meš. iz Murzuschlaga, Beljak:« itd. 7.33 „ iz Italije, Kormina, Nabrežine 8.45 „ brzovl. iz Kormina
9.28 „ „ Dunaj, zveza s Pesto. Mnihim
10.25 „	pošt. Dunaj, zveza z Reko
10.40 „	brzovl. iz Italije preko Kormina
11.20 „	omn. iz Benetk (via Cervignjan)
5.35 pop.	pošt. Dunaj, zveza, z Gorico
7.45 zvč.	omn. iz Italije preko Kormina
8.30 „	brzovl. iz Italije preko Kormina 9.— „ ., Dunaj, zveza z Reko
11.35 „	omn. iz Italije preko Kormina
10.38 pdp.	(samo v sredo) ekspres iz Ostende
Državna železnica.
Odhod od Sv. Andreja
6.30 pdp. Hrpelje, Ljubljana, Dunaj, Beljak 8.45 „ Hrpelje, Rovinj, Pulj, Dunaj 4.50 pop. Hrpelje, Divača, Rovinj. Pulj, Dunaj 7.45 „ brzovl. Pulj, Divača, Beljak, Dunaj 2.30 „ Herpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih).
Dohod k sv. Andreju.
8.05 pdp.	Divača
9.35 „	Pulj, Rovinj
11.15 „	Hrpelje, Ljubljana. Dunaj
6.15 zvč.	Pulj, Rovinj, Dunaj, Ljubljana
9.50 „	brzovl. Pulj, Rovinj, Dunaj
9.25 „	Hrpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih.)
Poštno hraniInični račun 816.004.
Objava.
Banka „SLAVIJA" naznanja, da je vsled smrti gospoda .Jakoba Lavrenriea liolgattija imenovala za njegovega naslednika kakor glavnega zastopnika ..Slavije** za Trst in okolico gospoda 11 in k <1 Gibe rti jat katerega j lisama se nahaja v prvem nadstropji stv. 7. Via Canale, ter priporoen da se P. t. občinstvo obrara do njega v vseh banke ..Slavije" tieoeik se zadevali.
Generalni Moji tianie „Slavije' v LjoMjani
Ivail Hrillill'. ravnatelj. Varstvena ziamla: SIDRO.
Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo
iz lekarne E. Fraper-ja v Pragi
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z
redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld.. mala SO nvč. po pošti 20 nvč. več.
je staro, najprej v Pragi rabljeni) domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
S
varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-iožeiio varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in fcr. dvorneja zalagatelja „pri črnem orln"
Praga, Malastran, ogel Spornerjeve mice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: (i. Luelani, E. Leitenlnircr.
Prva slovenska
izdelovalnica mrežic
za plinovo luč (Auer)
Javljam slavn. občinstvu, da sem odprl svojo izdelovalnico in prodajalnico nepregorljivih mrežic za plinovo luč (Auer) na vogalu
Piazza Negozianti in Via deli' Arsenale
Uvažujć gesh>:
»Svoji k svojim^
se priporočam za ohilne naročbe.
Dragotin Vitez
LINEMENT. CAPSICI C0MP.
iz Riehterjeve lekarne v Praari
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 novč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v origin. steklenicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo stekleniee s to varstveno znamko kakor originalni izdelki.
Richlerjeva lefcarna pri zlatem levn y Pragi.
Elizabetne ulice 5.
Narodna jed
]»<»stati morajo testenine iz Prve kranjske tovarne testenin
Znideršie & Valeneie v II. Bistrici po njih izl>ornem okusu, obilni redilnosti. nizki eeni in jednostavnem pripravljanju. Zahtevajte jih v vseh prodajaluieah jestvin.
Jakob Klemene, zaloga manufakturnega blaga
v Trstu, uliea st. Antona št. 1.
priporoča cenjenim odjemaleem svojo prodajalnico, preskrbljeno /. manufakturnim blagom za spomlad in poletje, in združeno s krojač-nico za gosjKKle.
Sokolska otleka
kompl.
Havelolf nepremoCljiv
od 10 do 16 gld.
Velik izbor
sušnega m Uombažn. blaga za možice obleke, srajc iz Žide, volne, lawn-tennis platna Ud., zapestnic, ovratnikov, perila za možie. ovratnic v vseli barvan in lormali, nogo vic, rat, jopic vseli vrst, posebno za tooriste in kolesarje, modnih predmetov, rolcovic iz nitij in Kože ter dežnikov.
VELIK IZBOR
narodnih in avstrijskih zastav, transparentov
/. avstrijskim orlom jC po najnižjih cenah,
Na zahtevanje pošiljajo se uzorei vseh vrat z. dotičnim i eenami. poštnine prosto