recenzije 223 Chung, Jennifer, PISA and Global Education Policy – Understanding Finland’s Success and Influence. Leiden: Koninklijke Brill NV, 2019. Izobraževanje v kontekstu globalizacije ne zaostaja za drugimi javnopoli­ tičnimi področji in se prav zaradi nje precej spreminja. Posledica globali­ zacije je med drugimi mobilizacija, ki pa jo je moč zaznati tudi v razvoju izobraževanja in izobraževalnih politik, saj prehajanje idej in značilnosti iz enega izobraževalnega sistema v drugega še nikoli ni bilo tako intenziv­ no. Mobilizacijo omogočajo primerjave izobraževalnih sistemov in javnih izobraževalnih politik, ena izmed takšnih primerjav pa je tudi raziskava PISA. Raziskavo PISA vodi OECD, ki države razvršča na podlagi rezul­ tatov in uspešnosti petnajstletnikov na področju naravoslovja, matemati­ ke in branja, in sicer na podlagi dosežkov pri različnih nalogah, s katerimi preverja uporabo v šoli pridobljenega znanja v različnih problemsko za­ snovanih situacijah. Knjiga PISA and Global Education Policy – Understanding Finland‘s Success and Influence dokazuje, da je raziskava PISA veliko več kot le pri­ dobivanje podatkov o uspešnosti izobraževalnih sistemov in razvrščanje držav. Njen vpliv se širi tudi na politična polja in gospodarstvo. Rezultati prvega cikla raziskave leta 2000 so »poveličali« Finsko, ki se je izmed vseh sodelujočih OECD držav odrezala najbolje, in jo predstavili širšemu svetu kot vzor izobraževalnega sistema. Začelo se je množično romanje pedagogov, strokovnjakov in snovalcev javnih politik na Finsko z name­ nom iskanja odgovora na vprašanje, kako jim uspe. Tudi Jennifer Chung si je v ocenjevani knjigi postavljala isto vprašanje. Avtorica je knjigo razdelila na 10 poglavij, kjer se v začetku osredo­ toči na finsko zgodovino, finski izobraževalni sistem – njegove predno­ sti in slabosti, na OECD in raziskavo PISA sámo po sebi ter problema­ tiko prenosa javnih politik. V drugem delu pa različni strokovnjaki (npr. dva bivša finska ministra za izobraževanje, učitelji, ravnatelji in zaposle­ ni na OECD) predstavijo svoje izkušnje, znanje in poglede na raziskavo PISA, izobraževalne sisteme in prenose idej iz finskega izobraževalnega sistema v druge. V začetku knjige avtorica predstavi raziskavo PISA in njen širši po­ men v globalnem kontekstu. Raziskava PISA je namreč veliko več kot le razvrščanje izobraževalnih sistemov sodelujočih držav. Rezultati raziska­ ve PISA oblikujejo standarde, norme in načine ocenjevanja ter spodbujajo države k nenehni (samo)evalvaciji in napredku. Poseben poudarek v knji­ gi je namenjen povezanosti izobraževanja in gospodarstva. Predpostavlja se namreč, da države z boljšim ekonomskim standardom vlagajo več sred­ stev v razvoj izobraževanja oziroma da bolj kakovostno izobraževanje šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2 224 pozitivno pripomore k razvoju gospodarstva. Ta začaran krog predstavlja predpostavko, da razvoj izobraževalne politike odraža gospodarstvo drža­ ve in posledično njen pomen in vpliv na globalni ravni. Pri tem pomemb­ no vlogo odigrajo mednarodne primerjave, saj državam kažejo smernice razvoja, področja možnih izboljšav in primere drugih držav. Vsekakor pa je treba na mednarodno raziskavo, kot je PISA, gledati tudi kritično, saj narekuje standarde izobraževalne politike in učenja po svojih vrednotah in smernicah, s čimer pa lahko zanemarja pomen nacionalnih potreb in vlogo nacionalnih držav pri oblikovanju nacionalnih izobraževalnih poli­ tik. Prvo poglavje se zaključi z oceno, da imajo mednarodne raziskave zna­ nja, vključno s PISA, veliko vlogo pri razvoju izobraževanja in globalnega sveta nasploh, zato tako množičen odziv na rezultate in izreden interes za preučevanje finskega izobraževalnega sistema ni presenečenje. Avtorica nadaljuje s sliko razvoja finske zgodovine, torej od prvih na­ seljencev do velike krize v 90. letih prejšnjega stoletja. Opiše trpko zgodo­ vino ljudstva, ki živi v težkih naravnih in družbenih razmerah. Vremenski pojavi Finski ne prizanašajo, hkrati pa so tudi družbene razmere terja­ le svojo ceno. Finska je bila 600 let namreč pod švedsko oblastjo, kasneje pa je postala še bojišče med Švedi in Rusi in posledično pristala pod rusko oblastjo. Leta 1917 se je Finska osamosvojila ter izvolila prvega demokra­ tično izvoljenega socialističnega predsednika vlade. Zgodovinski razvoj je pustil hude posledice – revščino, brezposelnost in razslojenost družbe na »bele in rdeče«, kar je postalo povod za državljansko vojno, iz katere je Finska prišla stabilnejša in močnejša. To je bila dobra popotnica za drugo svetovno vojno. Velik pokazatelj urejenosti in karakterja države je dejstvo, da je Finska prva poravnala svoj denarni dolg zaradi vojne in od takrat na­ prej razvijala različne socialne politike, od pokojninske do izobraževalne, ter s tem postala vzor mnogim državam. Kasneje, po letu 1990, je Finsko udarila nova kriza, tokrat finančna, zaradi zaprtja mej z Rusijo. Finska se je tako usmerila v izboljšanje odnosov z zahodom in vstopila v EU. Vse to dela finsko državo finsko in vpliva na ureditev, organiziranost ter način delovanja tako države kot prebivalcev. Sami temu pravijo sisu, kar je izraz, ki zajema njihov edinstveni jezik, politiko, religijo, družbo, torej vse, kar je edinstvenega na Finskem in tamkajšnjih prebivalcih. Avtorica trdi, da je zgodovina oblikovala družbo v eno izmed boljših na svetu, hkrati tudi religija ni bila v nasprotju z državo, temveč sta skupaj kazali pot razvoja. Tako finska politika kot religija namreč ideološko podpirata egalitarizem, enakost med spoloma, močne socialne politike in stremita k izboljšanju položaja vsakega posameznika. Takšen razplet zgodovinskih in družbenih dogodkov je na Finskem omogočil oblikovanje kakovostnega izobraževalnega sistema že od 60. recenzije 225 let prejšnjega stoletja dalje. Razvoj izobraževanja na Finskem je bil poča­ sen, spremembe pa premišljene in načrtovane. Avtorica v knjigi izposta­ vlja tudi najpomembnejše komponente finskega izobraževalnega sistema. Finski šolski sistem temelji na egalitarizmu: vsak učenec ima enake mo­ žnosti dostopa do izobraževanja vse od osnovne šole do univerze in naprej, na Finskem so enotne šole za vse učence, zelo malo je zasebnih šol, učen­ ci v šoli niso ločeni po spolu, tudi učenci s posebnimi potrebami so vklju­ čeni v redne šole. Učenci so v šolah relativno malo časa, povprečno 30 ur tedensko, saj se Finci zavedajo pomembnosti prostega časa in tudi zim­ skih razmer, ko se noč začenja precej zgodaj. Izobraževalni sistem je zelo decentraliziran. Država nad učitelji ne izvaja nadzora, osnovni kuriku­ lum je postavljen s strani države, ki pa ga dopolnjuje lokalna oblast, šola, v največji meri pa učitelji sami glede na potrebe učencev. Sami določajo tudi metode in pristope v razredu, način ocenjevanja, izbirajo gradivo; pri tem niso pretirano nadzorovani, obremenjeni z birokracijo in inšpekcij­ skimi nadzori s strani oblasti. Izobraževalni sistem na ta način lahko de­ luje s sposobnimi in dobro usposobljenimi učitelji ter pedagoškimi delav­ ci. Avtorica v knjigi nameni dobršen del opisu izobraževanja učiteljev, ki je zelo zahtevno. Univerza sprejme le najboljše dijake in dijakinje in stremi k temu, da lahko učitelji postanejo le najbolj sposobni pedagogi, ki omo­ gočajo vrhunsko izobraževanje otrok. Izobrazba ima v finski družbi velik pomen, biti učitelj je častno, poklic je spoštovan in se glede na simbolni družbeni položaj uvršča med zdravnike in pravnike. V drugem delu knjige se avtorica obrača k bolj politološkemu po­ gledu na raziskavo PISA in opisuje vlogo finskega načina izobraževanja v svetu. Z rezultati raziskave PISA 2000 je bilo konec ugibanj, katera dr­ žava ima najboljše izobraževanje, saj raziskava PISA ne preverja kuriku­ larnih znanj, temveč uporabo v šoli pridobljenih znanj v različnih pro­ blemsko zasnovanih kontekstih. Raziskava PISA ponudi podatke, države pa jih lahko interpretirajo same. OECD, upoštevajoč rezultate raziskave PISA, državam ponudi tudi smernice in priporočila, vendar države upo­ števajo le tisto, kar same želijo. Države se lahko torej odločijo za refor­ me ali manjše popravke, lahko prenesejo politike iz drugih sistemov ali pa smernic in priporočil enostavno ne upoštevajo. Pri reformah, izhaja­ jočih iz rezultatov raziskave PISA, avtorica na podlagi teoretičnih pristo­ pov opozarja, da se države navadno osredotočijo na izboljšanje poučeva­ nja učencev s slabšimi učnimi sposobnostmi, a dokazano je, da se lahko osredotočijo na oboje, boljše in slabše učence, kar lahko na ravni izobra­ ževalnega sistema kot celote prinese velik napredek. Tekom knjige pou­ darja še slabosti hitrih popravkov, da bi zadovoljili nadaljnje visoke uvrsti­ tve na mednarodnih lestvicah. Tovrstni pristop je namreč nepremišljen, šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2 226 narejen brez analiz in brez zavedanja o posledicah. T udi prenosi javnih po­ litik iz drugih držav imajo svoje slabosti, kot tudi prednosti. Avtorica v pe­ tem poglavju predstavi razsežnosti prenosa javnih politik, od teoretičnih pristopov do praks tekom zgodovine. Opisuje različne pristope k preno­ su javnih politik, smernice in tudi korake, ki so v pomoč pri odločitvi za teme, in sam proces prenosa v praksi. Vsebina poglavja daje bralcem vpo­ gled v kompleksnost odločitve za prenos javnih politik in posledice, ki jih lahko le­ ta nosi. Opozarja tudi, da izobraževanje in izobraževalne politike niso imuni na politične igre in so lahko izrabljeni za navajanje »laži« ter krepitev politične moči. Avtorica izpostavi primer Japonske, kjer so me­ diji prirejali rezultate raziskave PISA, da bi širša javnost podprla politične odločitve. Primer pa ni osamljen, zato je avtorica v knjigi predstavila pale­ to odzivov na rezultate raziskave PISA, zgrešene prenose javnih politik in tudi nekatere uspešne. Vsak zase je vreden vpogleda in preučevanja, uče­ nja iz napak in zgodb o uspehu. In končno, kaj je skrivnost Fincev, da dosegajo tako dobre rezultate? Kot pravi ena izmed intervjuvanih učiteljic: skrivnosti ni. Finska je sku­ pek mnogih komponent in lastnosti, ki ustrezajo merilom raziskave PISA. To lahko trdimo, saj v drugih mednarodnih raziskavah znanja ni uvršče­ na na najvišja, toda še vedno na visoka mesta. Ne glede na to je Finska edinstven primer kot država, družba ter izobraževalni sistem, predstavlje­ na knjiga pa nam razkriva poglobljen vpogled v vsak posamezen košček tega sistema, ki skupaj tvorijo nedvomno dovršeno celoto, ta pa predsta­ vlja zgled izobraževalnim sistemom širom sveta. Knjiga je dobra popotnica političnim odločevalcem, saj ponuja na enem mestu zbrane teoretične pristope in dosedanje izkušnje glede pre­ nosa javnih politik; prav tako politologom in strokovnjakom na podro­ čju pedagogike, ki lahko preko knjige spoznavajo smernice poučevanja na Finskem ter ostale pedagoške pristope, pa tudi vsem, ki jih zanimajo finska družba, zgodovina in njihov izobraževalni sistem. Vse zgoraj opi­ sano je le delček nadvse zanimive in bogate vsebine knjige, ki je rezultat dolgoletnega dela in raziskovanja avtorice na področju nordijskih izobra­ ževalnih sistemov. Knjiga prinaša nove razsežnosti politološkega znanja, pa tudi splošne razgledanosti in zanimivih dejstev, ter pripomore k dru­ gačnemu pogledu na vsakodnevna dogajanja ter razvoj sveta v globalnem pomenu. Urška Koritnik doi: https:/ /w w w.doi.org/10.32320/1581-6044.31(1-2)223-226