POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
S IZHAJA OB § p ČETRTKIH |
^ UHEDNiSTVO IN UP« | Ž LJUBLJANA,8REG 10 ^ g POST.PBEOAL ŠT US $
'c Rač.poSt hcan v 0
| LJUBLJANI {J 15.393 |
I
Z A P o\l| K I N%ABAVO
| POSAMEZNA |
| J TE V. 2 DIN |
ž	ž
5 NABOČNINA 1 LETO ^ ?. 80,UnA <0,LE ^ I TA 20 DIN V ITALIJI £ £ NA t.f TO<iOL,F8AN | | C1JI 60f. AV.EBIKI 2 $	^
Z/sMs/ss/ss/s/s/s/jr,
IV. leto
V Ljubljani, 28. januarja 1932
Štev. 5
Tudi Vi lahko dobite
eno izmed naših
nagrad o uradnosti 52.000 Din,
ker smo podaljšali rok do 15. marca t. 1.
Navrgli smo še Z lepi nagradi: Lutzovo peč. vredno 1.400 Din, in Jultinlsho čudo11 (samovar), vreden ZZO Din
(Gl. razpis in pogoje na 4. strani)
Naša zanimiva dekleta že pripovedujejo!
Tilči Geyerjeva
V	Vošnjakovi ulici št. 10 v Ljubljani ima svoje podjetje — splošno ključavničarstvo — g. Rudolf Geyer, ugleden ljubljanski obrtnik. Že od 1. 1906 obstoji njegovo podjetje; lani je praznovalo srebrni jubilej. Iz majhne ključavničarske delavnice ga je g. Geyer z marljivostjo in sposobnostjo razvil v eno med prvimi te vrste v Ljubljani.
Tilči Geyer jeva, hčerka g. Rudolfa Geyerja, je pa bilo tisto dekle, iktitero sem prvo prosil za razgovor za anketo ..Družinskega tednika" glede zanimivih slovenskih deklet, ki si same služijo svoj vsakdanji kruh. Gospodična Tilči Geyerjeva je namreč naša prva in edina ključavničarska pomočnica. Ne verjamete? Le pojdite k g. Wei-blu v Obrtno zadrugo, pri njem je delala lani meseca junija pomočniški izpit, pa vam bo potrdil, da je gdč. Tilči res naša prva in edina ključavničarska pomočnica.
Kar parkrat sem se moral napotili v njeno pisarno, preden sva mogla pokramljati. Gospodična Tilči ima vedno polne roke dela. Zdaj mora na magistrat z načrti, zdaj v delavnico, kjer delajo po njenih osnutkih, potem mora računati — proračuni — silno važen posel!
Naposled sva se le pogovorila. Bila je v izredno okusni oblekci. Kot mlada, distingvirana dama mi je sedela nasproti. Kar v glavo mi
ni šlo, da je ta dama poleg vsega tega tudi še — ključavničarska pomočnica.
Kako se je zgodilo? Je bilo pač tako, da ji usoda ni dala nobenega bratca. In od zgodnje mladosti se je zanimala za pile, žage, stroje... Iz očetove delavnice so jo pomočniki časih kar preganjali. Pa se je kar sama izbrala za — papanovo naslednico. Začetek je bil seve težak. ,Lerpobu‘ se nobenemu ne godi bog ve kaj. Ročice bi si rada ohranila lepe in gladke. In kaj je pogruntala? Da bo delala v delavnici — z rokavicami! ,Foter‘ pa je rekel: „Dekle, tako se pa ne bomo šli, zares ali pa nič!“ Pa je šlo zares, rajši kakor da bi opustila svoje največje veselje — delo v delavnici in pisarni svojega očke. Vidite, tako se je zgodilo, da je po srečno prestani dobi ,lerpobovstva‘
naredila skušnjo za pomočnico z odličnim uspehom in je zdaj ,cand. ključavničarski mojster*.
Res, kar v glavo mi ne gre, da je tudi ključavničarska pomočnica. Njene oči se sicer nekoliko bolj ,fantovsko* iskre kakor oči še tako živahnih deklet, z neko resno odločnostjo gleda, govori in odgovarja, pa vendar je dražestna!
Zato ji verjamem, da v družbi, ki ne pozna njene ,delavske kari-jere* nikomur ne pride na um, da bi prav za prav bila rada — moški, češ da je za moške življenje vse lepše. Zaikaj? No, ker imajo vso — prostost!
Gdč. Tilči Geyerjeva je dekle, ki jo je želja po enakopravnosti z moškimi vodila v — delavnico. Prepričan sem, da je izmed onih naših deklet, ki so s svojo voljo in sposobnostjo tudi dokazale, da so enakovredne moškim. V delu je srečna, tako se mu je privadila, da bi brez njega ne mogla več živeti.
Časih pa pomaga tudi v — kuhinji.
„Čisto fant pa tudi nisem!“ mi je rekla. Najbrž se ji je zdelo, da ji ne verjamem, da bi tudi v kuhinji pomagala. Seveda ni ,čisto fant!* Kako bi si sicer mogla s svojimi okusnimi kostumi priboriti prva mesta na prireditvah in zbujati občudovanje kot nevesta na lanski prireditvi Jadranske straže!
S čim se razvedri? Ni samo dražestno mlado dekle in ključavničarska pomočnica, ki je očetova desna roka v delavnici, temveč tu-
di smučarka, plavalka, turistka, rada igra tenis, se drsa, vsi lepi športi so ,njeni*. Kako dirja na kolesu po ljubljanskih ulicah, ste jo pa gotovo že sami videli. Svoj prosti čas pa posveti glasbi.
Vida Severjeva
Zaljubljenost in podjetnost deklet in fantov, ki promenirajo po Aleksandrovi cesti, zdaj pa zdaj podžge sladka melodija ali razburljiv šlager velikega zvočnika tvrdke „Homocord‘\ Gospodična Vida Se-
r
P
p
v e r j e v a je tista, ki spušča v tek gramofon za ta veliki zvočnik na Aleksandrovi cesti.
Zanimivo dekle, sem si mislil, po razgovoru z njo. Tudi njo je hrepenenje po samostojnosti vodilo v službo. (Nadaljevanje na i. str.)
Stran
mn
Pravljična kaiijera lorda Readinga
Od kolporterja do ministra
Angleški zunanji minister v prejšnji Macdonaldovi vladi je bil lord Reading (izgovori Riding). To gotovo veste, če redno berete vse dnevnike. Ne veste-pa najbrž, na kako čudovit, naravnost pravljičen način je lord Reading napravil svojo bleščečo karijero.
Če hočemo zvedeti istorijo njegovega dviga, moramo poslušati Francoze. Menda še ni bilo tujega ministra, ki bi bil v Franciji tako popularen kakor ravno lord: Rea-ding. Morda zato, ker je njegova sestra poročena z znamenitim francoskim novinarjem, ki čitateljem rad pripoveduje anekdote o svojem ministrskem svaku. Ali pa za-
to, ker so Francozi zelo udarjeni na žensko lepoto in na ljubavne zgodbe — saj vam bo znano, da se je sivolasi, čeprav še zmerom mladostni lord šele lansko leto oženil s svojo lepo tajnico. Drži pa tudi to, da Francozi ne poznajo predsodkov proti Židom. In lord Reading je pravi čistokrvni Žid: preden ga je kralj povzdignil v lorda, se je imenoval Izak Rufus. Njegovi dedje so bili doma v Galiciji in bivši angleški zunanji minister je do danes ostal zvest veri svojih očetov.
Francozi imajo radi ljudi, ki so se iz malega popeli na odlična mesta. I ako na primer ni MilTeran-du, bivšemu francoskemu prezi-dentu, nihče zameril, da je bila njegova mati branjevka, in tudi Bri-andu niso njegovi volilci šteli v zlo, da je bil kot študent stalen gost zastavljalnice. Ravno zato vam vedo Francozi pripovedovati najzanimivejše doživljaje iz življenja lorda Readinga; posebno radi zbijajo šale na rovaš neozdravljive lenobe, ki je bila najznačilnejša lastnost štirinajstletnega Izaka. Tako len je bil. da je njegov imo-viti oče sklenil, iker niso ne lepe ne grde besede več zalegle, da poskusi še poslednje obupno sredstvo. Nekega dne ga je vzel s seboj v pristanišče, češ da ga je povabil kapitan ladje na kosilo. Kapitan je očeta Izaka in sina Izaka sijajno pogostil in jima postregel z imenitno starino. Mladi Rufus je pil, da je bilo veselje. Kajpada sc mu je potem ziičelo vrteti v glavi.
in ko se je prebudil v kajuti, je zvedel1, da je ladja že nekaj sto kilometrov od obale: njegovega očeta pa ni bilo nikjer. Dogovoril se je s kapitanom in pustil paglavca kratkomalo na ladji kot mornarica.
Tako je mladi Izak osupel zvedel, da bo moral poslej ribati kabine in palubo in še druge manj salonske ladijske prostore. Hočeš nočeš se je moral poznejši indijski podkralj in zunanji minister britanskega imperija vdati v svojo usodo; gledal pa je, da se tega dela čimprej iznebi, in res se mu je v neki južnoameriški luki posrečilo pobegniti z ladje.
Toda mali Izak je prišel iz dežja pod kap. V južnoameriškem mestu ni imel ne znancev ne prijateljev; poznal ni žive duše. Kaj je hotel deček storiti? Živeti je moral, pa je zgrabi za vse, kar mu je prišlo pod: roke: pral je vozove, prižigal svetiljke po ulicah, nosil prtljago... in zavidal srečnejše pobaline, ki so prodajali angleške liste.
Nekega dne je sklenil, da poskusi tudi sam prodajanje časopisov. Šel je z nekim kolporterjem, da vidi, kje dobi liste, in korajžno stopil v ekspedicijo. Tam so ga vprašali, kdo je in kaj je in ali ima vse to tudi črno na belem.
,,Nimam,“ je odgovoril. „Toda Anglež sem in lahko bi Angležem ponujal liste v njihovi materinščini.*1
Ljudem se je smilil, pa so mu dali nekaj izvodov na kredo. Ker je bil še neizkušen in premalo vsiljiv, pa ni imel kaj prida uspeha. Zato si je izmislil nekaj drugega. Namestu da bi hodil po ulicah in ljudem časopise vsiljeval, je rajši šel v angleški del mesta in trkal na vrata:
„K.ateri list citate? Ob kateri uri bi ga radi imeli?"
In tako' je začel nositi liste po hišah. Naročnikom je dovolil, da so razen svojega lista lahiko zastonj pregledali še druge, na katere niso bili naročeni. S tem si je zaslužil več, kakor če bi hodil po ulicah in iskal kupcev.
Pol leta se je ukvarjal z raznašanjem listov. Potem pa je čul o njem bogat bankir; poklical ga je k sebi in ker mu je bil deček pogodu, ga je poslal na borzo, da je tam izkliceval, tečaje. Tako je Izak Rufus prišel v stilke s svetovno trgovino. Ker ni bil neumen, je kmalu spoznal, da se mu tu utegne nasmehniti sreča. In res se je z borzo začela njegova karijera. Kaj kmalu je postal strokovnjak v vprašanjih pomorskega prometa.
Ko mu je bilo enaindvajset let, je imel na strani prvi milijon.
Takrat je sklenil, da se vrne domov v Anglijo. Južne Amerike je imel že dovolj; zdaj bi hotel pogledati, kaj bi se s tein denarjem dalo doma napraviti.
Očetu še zmerom ni mogel pozabiti, kako je takrat na ladji z njim napravil. In prvo njegovo delo, ko se je nastanil v Liver-
poolu, je bilo pismo, ki ga je poslal svojemu očetu:
..Vrnil šem ste v Anglijo, toda vas ne maram nikoli več videti: vi niste gentleman.“
Toda v resnici ni tako hudo mislil, kakor je napisal. Zakaj ko je nekaj let nato njegov oče z nesrečnimi spekulacijami izgubil vse svoje imetje, mu je sin skrivaj poslal denarja in mu pomagal, da se je spet spravil na noge. Oče do smrti ni zvedel, kdo je neznani dobrotnik. Šele na smrtni postelji mu je sin povedal, da ni nikoli tako resno mislil, kakor mu je pisal v tistem pismu. Takrat sta se oče in sin itudi pobotala.
Na borzi je imel poznejši lord mnogo uspeha — a samo dotlej, dokler ni njegove poti prekrižal kralj demantov Sol Joeli. Vrag vedi, kako se je zgodilo: lepega dne se je Izak Rufus zbudil z grenkim spoznanjem, da je njegove milijončke hudič vzel.
Moral je začeti spet od začetka. Pa ni obupal. \rhu vsega drugega mu je afera z Joelom nakopala na glavo šumo procesov. Toda ni si najel odvetnikov — tudi denarja ni imel zanje. Nego je rajši sam začeli študirati in je tudi sam vodil svoje procese. Pri tem je nenadoma začutil v sebi odvetniški talent: ko je srečno odpravil svoje pravde, je zato ustanovil pisarno, v kateri so ljudje dobili za majhen denar pravne nasvete. Ker sam kot pravno nekvalificirana
oseba ni imel pravice pod svojim imenom voditi pisarno, je poiskat dva jurista, ki sta mu posodila ime za firmo.
Pa tudi tega se je kmalu naveličal. Zamikale so ga študije. Začel se je učiti srednješolskih predmetov, napravil skušnjo za skušnjo in se že v zreli moški dobi vpisal na pravno fakulteto. Prestal je s prav dobrim uspehom diplomski izpit in kaj kmalu zaslovel kot eden najboljših angleških juristov. S tem se mu je odprla politična karijera. Kralj ga je imenoval lorda Readinga in že leta 1921 ga vidimo na veleugledhem položaju indijskega podkralja. Nu, in lani je prevzel še častnejše in še mnogo bolj odgovorno mesto: postal je zunanji minister v nacijonalni vladi Velike Britanije.
Kakor je poslovna karijera lorda Readinga prepolna romantike, tako je ne pogrešamo tudi v njegovem zasebnem življenju. Ko je bil v Indiji, se je seznanil z lepo Miss Stello. Dve leti po smrti svoje žene — s katero je živel tlolgo vrsto let v zelo srečnem zakonu — jo je vzel k sebi za osebno tajnico, in lani, malo preden je postal minister, se je z njo oženil. Čeprav mu je že več ko 60 let, njegovi ženi pa le nekaj čez 30, pravijo, da se izborno razumeta. Tako ima tudi v zasebnem življenju srečo — kakor jo je imel na borzi in v politiki, vkljub trdim začetkom na ladijski polubi...
Kar na mizi smo začeli igrati!
Kako je g. Milan Skrbinšek igral in režiral kot šolarček pred 25 leti
G. Milan Skrbinšek, odličen član ljubljanske drame, je gotovo eden izmed naših najbolj popularnih in priljubljenih dramskih igralcev in režiserjev. Nič manj priljubljen je kot človek. Kajti v slehernem človeku vidi sam naj prvo — človeka. On je tak, o katerm pravi sveto pismo, da nastavi še levo lice, če ga kdo udari po desnem. Naravnost sveti so mu pa spomini nu mladost in na roditelje. Vedno pripoveduje^ z ganotjem o svoji materi, očetu... Sledeča njegova topla in srčkana zgodba o njegovi režiserski in igralski iznajdljivosti že v zgodnji mladosti, ki jo je napisal za ..Družinski tednik", je dragocena vzpodbuda otroškim srcem in lep spomin Milana Skrbinška na njegove vzorne roditelje. — Milan Zadnek.
Tako smo rasli v toplem domu...
Moji starši so imeli nas otroke zelo radi, mi, moji dve sestri in jaz pa njih. Nismo bili premožni, zato je mati kuhala in še kuha sama. Nič čudnega torej, da se je vse družinsko življenje naselilo okoli matere. — v kuhinji. Mati pri peči, oče za mizo s svojo pipo in notnim papirjem ali računico, zvezkom, svinčnikom in šestilom. Komponiral je ali pa reševal do svojih zadnjih dni račune in konstruiral geometrične naloge; ali pa je bral knjige naših klasikov in izpisaval klene besede in pristne slovenske reke. Mnogokrat smo tudi prepevali:	starejši
brat alt, mati drugi alt, oče četrti glas, jaz pa sopran. Ko sem pa jaz spremenil glas in je dorala mlajša sestra, smo pa imeli že pravi mešani zbor: mlajša sestra sopran, starejša alt (mati je bila odtlej ..občinstvo" in prvi ,,kritik" za očetove kompozicije), oče tenor, jaz pa bas.
Klavir je bil v hiši, kar pomnim, in tudi gosli. Tako smo rasli v tem toplem domu ob godbi, petju in kn jigah.
Vsa družina na odru
Ni čuda, da smo kar trije našli pot na oder, prvi jaz, nato moja sestra Štefanija, ki je bila tudi članica ljub-
Ganillii? Ne! Temveč g. Skrbinšek, ko je še doma na ini/.i igral
ljanskega gledališča, in zadnja Borštnikova partnerica, in moj brat Vladimir, režiser in igralec v Mariboru, ki je mnogo mlajši od nas treh starejših. In če bi imeli slučajno kdaj priliko videti predstavo na šolskem odru v Framu, bi se prepričali, da je tudi starejša sestra Ljudmila, ki je tam učiteljica, imenitna režiserka. In kaj porečete k temu, če vam povem, da se
Danes ni več mogoče iti na ples brez elegantnih čeveljčkov. — Vsak moški obrača pozornost na Vaše nožiče.
Želimo, da v naših čeveljčkih vzbudite splošno pozornost in smo zato pripravili za Vas nove modele iz svilenega atlasa crepe de china in raznih brokatov, ki jih barvamo v enakem tonu kot je Vaša obleka.
129-
Vrsta 5485-80
Idealni čevlji iz crepe de chiria za ples in salon.
spominjali) tudi svojega očeta, kako je.^stopil na oder kot kmetič z lopato v roki? Da so se pričele redne diletantske predstave v Mariboru takrat, ko je oče ustanovil „Delavsko bralno in pevsko društvo Maribor"?
Možički in ženice iz — lepenke
Igrati smo začeli v kuhinji kar na mizi. O, pa nismo mi hodili po njej! Narisal sem na lepenko možičke in ženice, izmišljali smo si dvogovore in „ansambelske“ prizore, tako da so naši lepenkasti človečki postali kar meso in kri. Sinova nemškega hišnega gospodarja tam v Mlinski ulici Otmar in Gustl sta pa imela celo pravo otroško gledališče z lutkami. Imenitno je bilo tisto gledališče! Seveda, saj je bil „fi-nančni minister", oče mojih dveh prijateljev,
trgovec in milijonar. Takrat pred 25 leti! Pomislite! Imeli smo tiskane igrice za naše gledališče. Da, prav zares, pravi pravcati — arhiv! Hej, to smo igrali vse tiste pravljice! Pile so čudovite.... Vesele, pa tudi grozne! kar zaplesali smo od veselja in se valjali po tleh, ali pa so se nam samim lasje tako ježili, da smo iz onih grozot, ki smo jih priklicali sami, kar zbezali na solnčno dvorišče, hodili tam po visokih, zelo visokih štorkljačah ter uprizarjali z njimi prave dirke. Ali pa smo šli na zadnje dvorišče na klo-pico pod cvetoči bezeg ter z žarečimi očmi delali fantastične načrte. O ti spanski bezeg!... Takoj prihodnjič, ko pridem v Maribor, te po dolgih letih obiščem! Bog ve, če si še živ! Pozdravljen iz daljave, če si!
In pomislite: nekega dne dozori v naših razgretih glavah drzen sklep. Drzen, a čudovit! Rekli smo: Zakaj pa ne bi mi sami igrali namesto lutk? In res, vzeli smo igrico ..Trnjulčico", izpisali smo vloge, moja starejša se-stra je režirala in igrala Trnjulčico, mlajša pa kuharčka. Jaz sem igral princa in tistega lakaja, ki nese v prvi sliki pečenko na oder. Sicer bi bil zelo rad režiral, a sem si mislil: •■Igraš eno glavnih vlog, ne boš inogel tako paziti na druge!" Vaje smo imeli, kuj mislite, kje? Ali ne poznate naše mame? O, kako ona pazi na čistočo v stanovanju! To je moralo biti vse kakor iz škatlice! In vendar — da, da: ' naši sobi smo imeli vaje. Kako smo spravili vse narobe! A mati je bila srečna, da si tako lepo krajšamo čas. Mislim, da bi celo ona rada igrala z nami. Kadar nas je gledala, je imela vedno solze v očeh, od ganotja, še rajši pa od smeha.
Skrbinškov prvi režiserski uspeh
Zdaj pa pomislite: predstava! Aha! Čisto prava predstava je to bila! Da, da! Z odrom in občinstvom, ki je plačalo! Kaj pa mislite! Gospodar nam je na vrtu za hišo postavil oder. Oder, oder!! čisto prave deske! V njegovi pisarni je bila cela šuma uradnikov. In glejte: igrali smo popoldne in gospodar je pisarno zaprl in vsi gospodje so prišli k predstavi. Pa še starši vseh sodelujočih otrok in še druge stranke iz hiše!	Mej! Pravo, pravcato	gledališče! —	In	kako smo	se znali	šminkati! Jaz	na	primer! Že	takrat sem jih
imel, kar	se	mask tiče,	za ušesi.	Meja!
Mislite, da je to tako enostavno? Princ, mlad princ! No to ni težko. Suj sem imel na glavi mamin širok klobuk z lepim nojevim peresom, ki mi je ma-hadralo na pleča. Kaj je bilo treba še maske? Brk takšen princ ne potrebuje! Ampak lakaj, lakaj! Ej, jej, jej, jej:
obrit mora biti! In poznati se mora, da je obrit! I, kako? In mi je prišla čudovita misel! Vzel sem črno mastilo za čevlje (biks), pomočil vanj ščetko in se z njo parkrat udaril po obeh licih. Hi! na stotine pičic je bilo! Kako so me pa soigralci občudovali! Postal sem zaradi tega — masker. Igralcem sem poslikal obraze z vsemi mavričastimi vodenimi šolskimi barvicami. Kaj se smejete: Saj ravno to je bilo
—	pravljično! Rdeča, zelena, modra, rumena, vijoličasta in ne vem še kakšne barve po vseh obrazih! Kar žareli smo, ko smo pred nastopom strmeli drug v drugega...
Dve nesreči s srečnim koncem
Predstava je bila res dobra. Vsaj ploskanja je bilo zelo mnogo. Posebne nesreče tudi ni bilo. Edino meni, lakaju, je padel s krožnika tisti krajec kruha, ki naj bi predstavljal pečenko. Na srečo je bil čisto trd, da se ni skvaril, še kur pravljično je zabobnelo, ko je priletel na deske. Pa tudi pod oder se m skotalil, ker ga je vrgel šepetalec z dolgo roko iz svoje školjke in mi ga dal z glasnim vzklikom zadovoljstva: „Na, Milan!" Za ta čisto naravno igrani prizor sva dobila s še-petalcem celo aplavz pri odprtem odru.
No, tudi drugi nesreči, ki je bila še bolj grozeča, smo se ognili. Trnjul-čica se je namreč malo preveč zavzela ob pogledu na princa in je stopila nazaj grede z eno nogo čez rob odra. V občinstvu prestrašen krik! A že je priskočil blizu stoječi starejši dijak in je Trnjulčico zgrabil za nogo ter jo spet postavil na deske. Sestra se mu je lepo zahvalila: „Hvala lepa, gospod inštruktor!" In je kar meni nič tebi nič igrala dalje. Da, da — rutina! Kaj! — Spet gromovito ploskanje! Če verjamete ali pa ne!
No in ob koncu? To je bil uspeh, kar goreli smo!
Kako je bilo naprej, o tem pa kdaj prihodnjič!
Pred nebeškimi vrati
Sv. Peter (zdravniku, ki je umrl in bi rad v nebesa): „Vhod za liferante je pri drugih vratih!"
Vida Severjeva
Nadaljevanje s I. strani
Starši so jo dali v šole, da bi si kduj lahko sama služila kruh.
Mama in papa ne moreta vse življenje imeti otrok na hrbtu! Posebno, če jih je več. In gospodična Vida ima več bratov in sestric. Vsi so morali v šole, to pa stane! Vedno si je želela v Ljubljano. Hotela je biti samostojna, kakor večina današnjih deklet, ki čutijo v sebi dolžnost, da razbremene starše.
„Sčasoma pa pride človek do spoznanja," mi je rekla otožno, „da je le bridko daleč od doma služiti kruli in kljub .samostojnosti' čakati priboljška od doma!"
Da je priboljšek potreben, je razumljivo, saj vemo, kako je danes plačana ženska delovna moč. Saj še moška nima tiste cene, ki ji gre. Pa je gospodična Vida vendarle zadovoljna s svojo službo.
Že kot otroka jo je vedno prevzela glasba, rada je plesala in pela. Hotelu je postati plesalka in pevka. Starši so pa bili drugačnega mnenja. Vse, samo ne na oder! In zaradi tega ji je danes še naj večje veselje, da more v svoji prodajalni poslušati glasbo, kakršno hoče.
Življenje se zdi gospodični Vidi kruto. Človek ga ne sme gledati v sanjah, pravi. Zahteva od nas več, kakor mu moremo dati!
Njeno razvedrilo? Lepe knjige, romani, pa tudi ročno delo (ko sem jo obiskul v trgovini, ga je ravno odložila). Pa tudi pleše rada!
Če je srečna? Je in ni! Zaveda se. da ni nikjer in pri nikomer popolne sreče, zato prenaša življenje, kakršno je. Če bi le domotožja ne bilo! To ji zagreni marsikatero urico.
Zanimivo je, s kakšnimi očmi gledajo dandanes dekleta na — delo. Pred dvema desetletjema je bilo delo za marsikatero dekle malone sramota. Danes je nasprotno. Dekleta so najbolj užaljena, če jim očitaš, da ne žive od svojega dela in glave. Taka je tudi gospodična Vida.
Konec najinega razgovoru je bil najbolj zanimiv. Vprašal sem še gospodično Vido, po čem najbolj hrepeni, kaj bi bil njen končni smoter. Vprašanje je skoraj indiskretno, vem. Gospodična Vida se je obotavljala. Tako ljubka je bila, preden mi je priznala svojo veliko željo, ki je skrita v zadnji najbolj zaprti kamrici njenega srca-„Po čem najbolj hrepenim? Neizrekljivo hrepenim po udobnem, čeprav ne razkošnem domu in po otročičkih, ki bi jih nad vse ljubila, katerim bi
skušala biti vzorna mati in vzgojiteljica!"
Nisem pričakoval tako odkritega priznanja. Zato mi je tem bolj imponi-niralo. Ženska v nji je pokukala na dan! Kdo bi ji zameril, čeprav je dekle, ki že od zgodnje mladosti sanja o
— samostojnosti.	Tita
*
Naša anketa o nazorih gospodičen, ki si same služijo svoj kruh, je zbudila precejšnjo pozornost.
Kako tudi ne!- V pisarnah, trgovinah, delavnicah, gospodinjstvu si služi danes več tisoč deklet svoj kruh. Zaradi svojih sposobnosti in zanesljivosti so se uveljavile. V delu in boju za vsakdanji krtih in v težnji po osamosvojitvi so se pa docela spremenili tudi nazori in način življenja in gledanja sveta tegu mladega ženskega po-kolenja. Vsaj v primeri s predvojnimi tovarišicami, katere so pritiskali k tlom in zapostavljali tisoči predsodkov.
Lepo število gospodičen se je že prijavilo za sodelovanje v tej anketi. V prihodnjih številkah pridejo vse na vrsto. Izredno zanimivi so pa tudi njih odgovori na naša vprašanja glede enakopravnosti, glede vzrokov, ki so jih vodili v delavnice itd. Ti odgovori nam odkrivajo nov duševni svet, ki ga naša javnost doslej ni poznala.
Občinstvo še vedno gleda na to mlajšo delavno žensko generacijo s starimi očmi, skaljenimi od številnih predsodkov. Prav zato bo naš namen dosežen, če borno s to anketo vsaj nekoliko pripomogli, da bo naša javnost znala ceniti tista dekleta, ki se hočejo uveljaviti v delu s svojimi sposobnostmi.
Gospodične, ki žele sodelovati v tej anketi, naj se pogumno obrnejo na naše uredništvo in naj pošljejo svojo fotografijo in natančen naslov, nakar jim bomo dali vsa potrebna pojasnila.
Dobrodelnost
Dobrodelnost je lepa reč! Razen tega so naši ljudje silno zavedni, kadar koga potrebujejo. Vem, da je g. Motoh točil izvrstno kavo zastonj na oni dobrodelni prireditvi tam v Unionu; sam sem jo pil. Zdaj me pa silno zanima, ali se je kdo od tistih, ki so srkali njegovo kavo in jo na moč hvalili na tej prireditvi, potrkal na svoja prsa in si rekel: ..Doslej sem kupoval drugod, nič ne rečem, dobro sem bil postrežen
— odslej pa bom kupoval pri človeku, ki se tudi žrtvuje, če je treba!"
O priliki stopim k g. Motohu in ga povprašam, za koliko se je njegov promet zvišal zadnje dni.	-nek
*1 .;
GLAVNA NAGRADA: šivalni stroj Singer za 5.800 Din
»Družinski tednik Roman" je razpisal za svoje prijatelje 2200 nagrad v vrednosti 52.000 Din. Pravico do tekmovanju za lepe in dragocene nagrade ima, kdor pravilno reši zloženko, ki jo prinašamo na 8. strani, in nakaže 40 Din za polletno naročnino na »Družinski tednik Roman". To je treba storiti najpozneje do 15. marca t. 1.
Prvotno smo postavili kot skrajnji rok I. februar 1932. Izkazalo pa se je, da je ta rok dosti prekratek. Mnogi naši naročniki so nas prosili, naj jih zastran naročnine počakamo, ker zaradi božičnih in novoletnih izdatkov še vedno ne morejo utrpeti 40 Din za naročnino. Iver se nam ta razlog zdi dovolj tehten, smo sklenili podaljšati rok do 15. marca t. 1. Najkasneje do tega dne morajo biti zloženke in naročnine v naših rokah. Ta rok je nepreklicen in ga ne bomo več podaljšali. Zato Vam nujno svetujemo, da ne odlašate. Rešite zloženko takoj in poravnajte naročnino rajši danes kakor jutri, da ne bo prepozno! Bilo bi res škoda, če bi zamudili tako lepo priložnost, da pridete do Singerjevega šivalnega stroja ali dragocenega radioaparata ali prvovrstnega gramofona — zastonj!
Če nimate položnice, pišite takoj ponjo na upravo »Družinskega tednika Romana", Ljubljana, Breg 10.
Kako se reši zloženka?
Razrežite sliko na 8. strani na posamezne dele in sestavite iz njih zmisel-no celoto. Potem nalepite sestavljeno sliko na papir, napišite podnjo ali pa na drugi strani zloženke svoj natančni naslo\ in pošljite v pismu na uredništvo »Družinskega tednika Romana Ljubljana, Breg 10. Za zaprto pismo £tane poštnina Din 1.50, če pa želite poslati kot tiskovino, ne smete kuverte zalepiti in morate na naslovni strani napisati »Tiskovina . I ako plačate samo 25 par poštnine.
Zloženka je zelo zanimiva in ni treba imeti nikake izobrazbe, da jo pravilno rešite — le malo potrpljenja. Na zloženki je napis, ki Vam bo reševanje olajšal. Ta napis je zelo važen za nas vse. Zapomnite si ga! Naj gre od ust do ust!
Kako se prisodijo nagrade?
Vsi tekmovalci imajo enako pravico do nagrad, vendar samo do ene. Kdo dobi prvo, drugo itd., odloči žreb. Žrebalo se bo v drugi polovici marca t. 1. pod nadzorstvom oblasti, natančnejši datum objavimo pravočasno.
Vsaka zloženka dobi posebno številko. (Naša uprava sporoči na željo vsakemu reševalcu, ki pošlje za odgovor Din 1.50 v znamkah, pod katero številko je zabeležen.) Pripominjamo pa izrečno, da nobena zloženka ne bo prišla v žreb, če ne bo nakazana tudi lolletna naročnina za »Druž. tednik j{oman“ v znesku 40 Din. — Le osobje uredništva in uprave »Homana" in tiskarne, kjer se list tiska, ne more dobiti nagrad, tudi če sicer vse pogoje izpolni.
Imena nagrajencev
objavimo najkasneje teden dni po končanem žrebanju v našem listu, nagrade pa se dostavijo najkasneje štirinajst dni i>o žrebanju. Poštnino, ovojnino in prevoz iz Ljubljane do kraja, kjer nagrajenec stanuje, plača nagrajenec sam.
R'
za
Tudi za Vas je še čas, ker smo podaljšali rok do 15. marca 1.1.
Tele nagrade čakajo na Vas s
GLAVNA NAGRADA ŠIVALNI STROJ SINGER — IDEAL VSAKE GOSPODINJE
Šivalni stroj Singer, vrste 66 K 4, je najmodernejši in najpopolnejši šivalni stroj, kakršnega si želi vsaka gospodinja. Stroj služi za šivanje, vezenje, krpanje in prikrojevanje. Je iz naj-, boljšega materijala in je v okras vsaki sobni opravi. Pogrezljiv, s 3 predali in električno svetiljko.
Vrednost Din 5800’— Radio aparat Eumig 132 s 3 žarnicami in vdelanim magnetno-dinamskim zvočnikom. Z njim lahko poslušate postaje na valovih od 200—2000 m. S svojo lično zunanjostjo je v okras vsake sobe. Vse evropske postaje z valovno dolžino od 200—2000 m slišite z njim zelo čisto in glasno. Radio aparat, ki zadovolji tudi poslušalce z največjimi zahtevami. Kupljeno pri tvrdki Jugo-šnort, Ljubljana, Dalmatinova ulica.
Vrednost Din 3500'— Gramofon „His Master’s Voice1' lično izdelan v obliki kovčega. Njegova občutljiva membrana reproducira godbo in petje z vsemi odtenki, zato je v veselje najbolj razvajenim poslusal-ceni gramofonske godbe. Kupljeno pri tvrdki Jugošport, Ljubljana, Miklošičeva ul.	Vrednost Din 2400-—
Lutzova peč (gl. sliko v oglasu na 7. strani), ki je v okras vsaki sobi, dobra prijateljica pozimi in, kar je glavno, štedi s kurivom.
Vrednost Din 1400'— Gramofon „Odeon“ v obliki kovčega in najelegantnejši opremi crne barve z zelo občutljivo membrano.
Vrednost Din 1300'—
Eleganten gramofon v obliki kovčega modre barve z zelo prijetnim zv >-kom	Vrednost Din 1200 —
Kompletni 32 delni jedilni servis iz finega porcelana v prvovrstni izdelavi, nabavljen pri tvrdki J. Klein, Ljubljana, Wolfova ulica.
Vrednost Din 670’—
Krasna „Lubin“ kaseta z dozo za puder in dvema stekleničkama parfuma „Lubin“, darilo drogerije »Adrije", Ljubljana, Šelenburgova ulica.
Vrednost Din 350’—
Dve nagradi: po 1 par kompletnih smučk znamke „Beka“, domačega izdelka iz prvovrstnega jesenovega lesa, temnorjave, dvakrat impregnirane.
skupaj Din 650'— Fotoaparat „Agfa-Box“ 6X9, črne barve, z dobro optiko, v	precizni izdelavi.	Vrednost	Din	260'—
Fotoaparat „Fita“, za navite filme, primeren za v žep, ker zavzema malo prostora.	Vrednost	Din	240-—
Devetdelni kavni servis iz prvovrstnega materijala, v lični izdelavi.
Vrednost Din 220'— Devetdelni čajni servis enako dobre kvalitete.	Vrednost	Din	220-—
šest nagrad: trije ženski in trije moški dežniki, prvovrstni izdelek domače tovarne Vidmar. Ljubljana, Mestni trg, v vrednosti Din 129-— do Din 208’—. Skupila vrednost Din 1012’— Tri nagrade:	dvosedežne športne
sunke, zelo trpežne, iz jesenovega lesa. Vrednost trikrat po Din 160'—.
Skupna vrednost Din 480'— »Kuhinjsko čudo“ (samovar), lepo darilo tvrdke Jug. tov. dr. Oetker v
3. nagrada:	gramofon	»His	Master’s
Voice“, vreden 2.400 Din
Mariboru. Za domu, na potovanju in v hribih. Kuha in peče hitro in poceni.
Vrednost Din 220'— Originalni »Gillette*1, brivski aparut s ščetko, iniloin in zrcalom, posebno pripraven za potovanje.
Vrednost Din 180-—
Garnitura za manikiranje v finein etuiju iz usnja, krasno darilo.
Vrednost Din 135’—.
„Houbigant“ doza s pudrom, šminko in rdečilom za ustnice, najnovejši model.	Vrednost	Din 135’—.
Dve nagradi: po ena Coty-doza, § fino parfumiranim pudrom po 78 Din.
Skupna vrednost Din 156‘— Štiri nagrade: po ena „Luxol“ šatu-lja s steklenico kolonjske vode in prijetno dišečim milom v vrednosti Din 45 do 80.
Skupna vrednost Din 250'— Šestdeset nagrad: po en izvod Župančičeve jubilejne zbirke pesmi »Naša beseda", kartonirane v ličnem dvobarvnem ovitku, na finem papirju (knjigarniška cena Din 60-—).
Skupna vrednost Din 3600'— 100 nagrad: po ena originalna fotografija največjih filmskih umetnikov na „Hochglanz“ - papirju, v velikosti 21 X 26 cin, kakršne se v trgovinah ne dobe, a Din 40’—.
Skupna vrednost Din 4000'—
50 nagrad: po ena zbirka 7 različnih filmskih slik na umetniškem kartonu, format 25 X 32 cm v zelenkasti barvi. Vrednost zbirke Din 70'—.
Skupna vrednost Din 3500'— Vsi ostali reševalci nagradne zloženke, ki izpolnijo pogoje, pa jim žrel) ni prisodil nobene gornjih nagrad, dobe po eno filmsko sliko v formatu 25 X 32 cm na umetniškem kartonu, zelenkaste barve, v vrednosti a Din 10-—. Skupna vrednost najmanj Din 20.000'—
Zloženka, ki jo Je treba rešiti, je na 8. strani
Srečanje v kavarni
Novela
Radioaparat „Eumig“, vreden 3.500 Din.
Milan je sedeli kakor vsak večer v skromni predmestni kavarni nasproti hiše, kjer je stanoval. \ kavarni je bilo ceneje kalkor doma. Kava z dvema žemljama, pa peč! Doma je mraz, brrr! Pa petrolej si prihrani — elektrike v hiši se dolgo ne bo. I ako je sedel v kavarni in čakal. Koga, česa? Kaj je vedel! Nemara na to, da bo kdaj lokal tako poln, da bo prisedla k njemu katera mlada zala gospodična, ki mu bo všeč. Takale spodobna preprosta gospodična, samostojna kakor on...
Vrata so se odprla in vstopilo je mlado deikle. Majhna je bila in zelo preprosto oblečena. Roke si je potisnila v žepe grobega plašča, na glavi je imela pleteno rdečo čepico. Na vratih je obstala in kakor da nekoga išče, pogledala po kavarni, nato pa nekam plaho, po drugi strani pa tako, kakor bi to bilo samo po sebi umljivo, stopila k Milanu.
„Servus, Berti!“ je rekla. »Kako sem vesela, da se spet vidiva!"
Milan je hlastno skočil pokonci. Dekličin obraz mu je bil zelo blizu. Velike, jasne sinje oči. Sveža smejoča se usta. Najbrž bi bilo prav, če bi rekel: ,Nisem Berti, gospodična,' ali kaj podobnega. Toda dekličin obraz mu je bil preblizu. In ta obraz mu je ugajal. In Milan je bil čisto sam. Že dolgo... čisto sam... Nič ne bom rekel, je pomislil. Tako je prijel za roko, ki mu jo je ponudila, in bolj zajecljal kakor rekel:
»Servus. Tudi jaz sem vesel!"
Neznanka je prisedla, naročila kavo iii vzela iz torbice velik kos kruha s surovim maslom.
»Prav za prav, Berti, ni lepo, (da se tako dolgo nisi dal videti. Ali imaš zdaj službo?“
„Da.“
„]az tudi. Dosti ne zaslužim, toliko, da se slkromno preživim... ne, veš kaj, vsaj pisal' bi mi lahko. Vsaj dve vrsti: ,Draga Mimi, še živim. Ti tudi?* Ko sva vendar brat in sestra!"
Tak Mimi ji je ime in njegova sestra je. Dobro, da ve.
»Saj bi tudi ti lahko pisala," je menil Milan.
In potem je prišel pogovor v tek. Govorila sta o njenih skrbeh, njenem delu, njegovem delu. Na vso srečo beseda ni nanesla na skupne sorodnike. Na to je Milan posebno pazil. Drugače bi sleparija prehitro prišla na dan.
Milan je plačal kavo za oba. In Mimi je rekla, da prinese jutri tudi zanj kos kruha z maslom. »Same žemlje in kava ni jedača za može!"
Spremil jo je do hišnih vrat. Ob slovesu ji je pritisnil na ustnice poljub. Prišel mu je od srca.
»Kaj pa misliš, Berti!" je rekla Mimi. Med nama vendar do česa takega še ni nikoli prišlo!..."
„Pa še lahko pride!" je drzno vzkliknil Milan. Zakaj sva pa brat in sestra, če te še poljubiti ne bi smel?"
(Konec na 8. str.)
/KOST VZDIHOV
12.^nadaljevanje
ZGODOVINSKI RO/AAN NAPISAL MIC H EL ZtVACO
Če še niste začeli, začnite danes brati ta roman! Ako se naročite, Vam na zahtevo pošljemo neskrajšan ponatis vseh dosedanjih 11 nadaljevanj!
»Visokost," je zdajci rekel Sc-a-labrino, „na koncu sva."
Roland je vstal in videl, da je ujegov tovariš privezal čoln k nabrežju v siromašnem delu mesta. Tedaj se je spomnil, kako je svoje •čase brez skrbi tekal tod okoli, prekipevajoč od življenja, s smehom in pesmimi na ustnicah. Ob tem spominu se je hotel nasmehniti. Toda čutil je, da so se njegova usta samo skrivila v režaj.
»Morda sem se smeha odvadil,“ je pomislil.
V	naglici je pobral izpod šotora nekaj kosov obleke, ki jih je tam brez dvoma pustil lastnik čolna, in se hlastno oblekel.
Deset minut nato je Scalabrino stopil v neko siromašno hišico, stekel po zelo strmih stopnicah do vrha in potrkal na neka vrata.
Mlada ženska mu je odprla.
Pogled na Rolanda in njegovega tovariša je moral biti grozen, zakaj ženska je v strahu odstopila.
»Kdo sta? Kaj bi rada?“ je zajecljala. „Ničesar nimam, da bi bilo vredno vzeti!..."
»Juana!" je vzkliknil Seala-hrino. »Kaj sem se tako izpreme-nil?...“
Glas mu je drhtel.
Ženska ga je nekaj časa gledala z očmi, ki sta jih razširila groza in brezmejna osuplost.
,,Jezus Marija!" je naposled dehnila. „Ali je mogoče, da si res ti?...“
»Vstopiva!" se je Scalabrino obrnil k svojemu spremljevalcu.
Roland je stopil v skromno izbo. Vse v njej je bilo borno, vendar ni manjkalo neke koketnosti. Tudi Juana je bila nekam na-lepotičena: za vratom je imela trak in poceni ogrlico iz steklenega bi-serja. Vsa bleda je bila in negibno je stala ko pribita; le njena tresoča se rok a je kazala na nekak razglas na pergamenu, ki je bil pribit na zidu.
Roland je pogledal v smeri njene roke in zagledal pergamen. Stopi 1 je bliže.
tedaj je začul Juano, kako je zajecljala:
..Strgala sem ga včeraj na glavnih vratih cerkve Naše Preljube Gospe..."
Ta pergamen je bil eden listih razglasov, ki so na njih ljudstvu oznanili, da bodo razbojnika Sca-labrina javno obglavili.
Na njem je bil datu m
4.	julija 1515.
Ta datum je kakor iz ognjenih črk zaplesal pred Rolandovimi očmi.
In zamrmral je:
„Šest let!..."
Šest let je preteklo, šest let in en mesec, skoraj na dan natanko, kar je v neki jasni zvezdni noči, pijan ljubezenskih pesmi, čakal Leonoro v doževi palači!... Šest let, kar je bil pokopan pod zemljo! Šest let koprnenja, trpljenja in vzdihov!...
Prvi trenutek se je Roland neizrekljivo začudil. Če bi ga bil kdo prejšnji večer nenadoma vprašal, kako dolgo je že zaprt, bi bil odgovoril:
„Dve leti... nemara tri..."
Na dva načina izgube ljudje zmisel za čas: nekaterim so sekunde ure, in meseci leta: pri drugih, narobe, pa zavest časa oslabi. To doživljajo ljudje z močnim občutjem: menijo, da so se zamislili za nekaj minut, pa so v resnici sanjali več ur.
„Šest let!" je ponovil Roland.
Nad razglasom je viselo zrcalo.
Pogledal se je v njem, in groza ga je obšla, ko se ni več spoznal. V čelo sta se mu zarezali dve navpični globoki in trdi brazdi; njegove ustnice so bile kakor oka-menele; in črte njegovega obraza so postale trde kakor vsekane v granit.
Odvrnil je pogled. Oči so mu mehanično obvisele na pergamenu.
S skoraj bolestno radovednostjo ga je prebral.
Na njem so bili podpisi treh ljudi.
In imena teh treh ljudi so bila:
DANDOLO, veliki državni inkvizitor.
FOSCART, dož.
ALTIERI, generalni kapetan.
Pod temi tremi imeni je beneški škof prosil ljudstvo, naj moli za obsojenčevo dušo.
In pod njegovimi vrsticami je bil podpis:
BEMBO, po milosti božji beneški škof.
Brez besede je Roland potegnil k sebi stol. Sedel je, z obema komolcema se je naslonil na mizo in zakopal glavo v dlani.
In potem je s čudnim glasom ponovil vsa ta štiri imena, ki so žarela vanj iz razglasa o usmrtitvi, kakor bi bila iz ognjenih črk.
»Dandolo! Foscari! Altieri! Bem-bo!...“
In bilo mu je, kakor da obsojenčevo ime ni Scalabrino, nego Roland CandianoL.
XIX
Juana
Tudi Scalabrino je videl pergamen, ki je Juana pokazala nanj. Toda on ga je pogledal docela
brezbrižno in skomignil z rameni. Ko ga. je minulo prvo vznemirjenje, je prijel deklico z obema rokama, jo vzdignil od tal in poljubil na lica.
„Nisi se nadejala, da me boš danes videla, kaj?"
„Molila sem!" je odgovorila Juana in solze so ji zalile oči.
»Torej me nisi pozabila? In me nisi preklinjala?..."
„Tebe pozabila! Tebe preklinjala! Ali mar nisi bil ti tisti, ki si skrbel zame, ko sem bila še otrok? Ali nisi bil moj starejši brat, moj oče, moje vse?... Za druge si bil morda razbojnik... toda meni si bil zmerom dobri brat..."
„Res je!" je rekel Scalabrino vidno ganjen. „Tako je, kakor bi me bila začarala."
Orjak je sedel. Juana se je privila k njemu. Drobne solze so ji tekle iz oči, in s strahom in vese-
J
u
L I J
OKVIRJI, SLIKE,
OGLEDALA, STEKLO, PORCELAN
KLEIN
LJUBLJANA
WOLFOVA ULICA ŠT. 4
Telefon št. 33-80
Ijem je gledala v obraz moža, ki ga je imenovala „brat“.
„A kako se je to zgodilo?" ga je vprašala med solzami. ,,Ali so te mar pomilostili?"
„Pomilostili!“ je zagodrnjal Scalabrino. „Sam sem se pomilostil!"
„Kako praviš?"
„Da sem pobegnil! Da bi se moja glava, če bi krvnik ali pa bi-% riči Desetorice zvedeli, da sem tu, že čez eno uro zakotalila po ka-menitih tleh trga sv. Marka!"
Juana je vztrepetala. Izvila se je iz Scalabrinovega objema in skočila k vratom, jih odprla in pogledala ali ni koga za njimi. Nato jih je spot skrbno zaprla in se vrnila k Scalabrinu.
»Pobegnil si!" je zašepetala in sklenila roke. »Pobegnil v jutru tistega dne, ko so te hoteli... O! če
na to pomislim, me groza strese!... Kako si le mogel..."
»Kako? Ne vprašuj! Saj sam ne vem!... Toda, pri hudičevih rogovih, lačen sem!"
»In on?" je Juana šepetaje pokazala na Rolanda.
„On!“ je ponovili velikan in oči so se mu zameglile.
»Kdo je to?"
»Molči!... Molči!... Pusti ga!... Daj, prinesi mi kaj za pod zob!"
Stanovanje je imelo dve sobi. Tista, kjer je ostal Roland, je služila za spalnico. Druga, manjša, v katero je Juana potegnila Scala-brina s seboj, je bila kuhinja. Deklica je pripravila skromen zajtrk, ki ga je Scalabrino z naslado pospravil, godrnjaje med dvema za-ložajema:
»Kako dobro tekne bel kruh!"
Ko si je velikan za silo potolažil lakoto, je začel z nekim začudenjem gledati Juano. Zdelo se je, kakor bi bil šele zdaj opazil ono nedolžno koketnost, ki smo jo gori omenili — skromno koketnost sicer: saj je bila glavni luksus njenega lišpa nedolžna ogrlica iz rumenega in višnjevega steklenega biserja.
Scalabrino je globoko zavzdihnil:
»Pri Kriščevi krvi!" je zarenčal. »Življenje je vendarle lepa reč! Še zdaj se mi vse vrti v glavi in neprestano .jse izprašujem, ali sem res jaz, ki sedim tu za mizo s svojo malo Juano! O, strahote beneških ječ! O, peklenski dnevi v žgočem poletju, ko je moje izsušeno grlo zaman hlipalo po betvici zraka!..."
»Ubožec!..."
»In potem še podzemeljske ječe!... Pod svinčenimi strehami ni bilo nič v primeri z njimi!... In če pomislim, da je bil on ves čas v njih!" Orjak se je stresel.
»Kateri on?"
»Molči, Juana! Če bo hotel, ti bo že sam povedal, kdo je. Jaz sem samo njegov suženj... A, glej, kako si zrasla! Kako lepa si postala! Daj, da te še enkrat objamem!"
Juana se je vrgla orjaku okoli vratu.
Scalabrino jo je pogledal z ganjenimi očmi.
»Da, lepa si postala," je povzel. »In zraven tega... skoraj bi rekel,., nekam koketnejša kakor nekoč..."
Ako llam naš list ugaja,
ga pokažite svojim prijateljem in ga pošljite kot tiskovino svojim sorodnikom v Francijo, Nemčijo, Ameriko in drugam.
Juana je prebledela.
„0! o!“ je nadaljeval Scalabri-na. „Rudeč trak v laseh?... Ogrlica za vra>tom?“ '	.	..
Juana je pobesila glavo. Scalabrino jo je gledal s čedalje večjo radovednostjo.
Mimo grede naj omenimo: njed orjakom in Juano aii’ bilo nikoli govora o ljubezni. Našel jo je bil, iko je bila še čisto majhna; najbrž jo je mati izpostavila. Od takrat je skrbel zanjo. Na svoj robati način je kazal* da jo ima rad; toda to je bila, kakor smo že rekli, ljubezen* starejšega brata do mlajše sestre. To pa je bilo tudi vse.
„Ali imaš ljubimca?4* je zdajci vprašal Scalabrino.
Kakor dih je bil njen odgovor: „Ne!...“
„Nu, kaj pa potem?.... Daj, povej mi...“
Deklica je še bolj prebledela in se spustila v jok.
„0, razumem!“ je gluho rekel Scalabrino. „Ubožica! Uboga Juana!... V kakšno revščino si morala pasti, ko mene ni bilo, da si se morala zateči v ta strašni potklic!...“ „Ta'k... tak me ne zaničuješ?11 je ihte vprašala sirota.
„Jaz da bi te zaničeval!... kdo pa sem, da bi imel pravico kogarkoli zaničevati!... In potem, tudi če bi imel pravico!... Izjoči se, uboži-ca... nič te ni treba biti sram pred menoj...“
Juana si je otrla solze.
„Dober si, brat,“ je zajecljala. „Daj, potolaži se. Zdaj sem spet jaz pri tebi, in tako mi Matere božje, postala boš spet kar si bila prej...“
Deklica pa je odkimala.
„Vsa moja nesreča izvira od tistega dne,“ je nadaljevala nekoliko pomirjena. „ko je svetnica, ki je stanovala pri meni...“
Prestala je, vsa trepečoč. Scalabrino je silovito vztrepetal. „0 kom govoriš?" je vprašal težko sopeč.
„Spomni se!“ je odgovorila Juana. »Spomni se... o n.jej, ki si jo pripeljal k meni tisto noč vstaje in streljanja... o njej, ki sem te pred njo prvič v življenju videla jokati... spomni se!...“
„Da... spomnim se...“
,,A1 i ve«, kdo je bila?... Žena doza Candiana, mati nesrečnega mladega moža, ki so ga zgrabili, ko se je ravno hotel zaročiti..."
„Vem... oh, vem!... Molči!“ „Ubožica!“ je dahnila Juana. „kaj je z njo?"
..Umrla je.“
„Umrla!“ je zavpil Scalabrino in prebledel.
Takrat so se odprla vrata med kuhinjo in sobo, in prikazal se je Roland. Bil je bled ko mrlič. Toda na zunaj se je zdel čudno miren in
V 24 urah m
barva, pliftiia in kemično čuti (M obleke, klobuke itd. Škeobi jo svetlolika srajce, ovratnike, za- W peetniee itd. Fene, suSi, monga ^ in lika domače perilo Mg tovarna JOS. REICH * gg	Mutollana
ndbena črta na njegovem obrazu se ni zgenila.
Scalabrino je v strahu stisnil Juanino roko.
Roland je zaprl vrata in se naslonil nanje.
In s tihim glasom, ki ni trepetal, je rekel:
„Povej, kako je moja mati umrla..."
„Visokost! je zajecljal velikan. „Vaša mati!1' je bolestno vzkliknila Juana in skočila na noge. „Torej ste..."
„RoIand Candiano, dete moje. In ker si videla umirati mojo mater, želim, da mi poveš, kako je moja mati umrla."
Zdelo se je povsem prirodno, da reče ta mladi mož ženski, ki je bila skoraj njegove starosti, „dete moje", in v njegovem tikanju je bilo nekaj svečanega in nič ponižujočega ali intimnega.
\sa trepečoč ga je gledala Juana in bolest v njenih očeh se je mešala s čudno grozo.
„Visokost,“ je zajecljala, rabeč besedo, ki jo je čula pri Scalabrinu, „vaša zahteva je strašna..."
„Ah!“ je rekel Roland in si obrisal čelo. „Tako strašno je bilo?" „Da! O! Da..."
„Daj, vseeno povej! Prav je, pravično je, da sin ve, tkako mu je mati umrla..."
„Torej res želite, Visokost?..." „Hočem! In ne pozabi ničesar!..." Juana je nekaj minut premišljala. Nato je vprašala:
„Kje naj začnem, Visokost?,.. „Tam, ko je Scalabrino odšel in se ni več vrnil..."
„Naj bo, Visokost, ker zahtevate... čeprav je meni hudo pripovedovati to žalostno istorijo in vam še strašne je poslušati jo... Torej gospa Silvija..."
Roland je vztrepetal, ko je začul ime svoje matere.
„Visokost,“ je vzkliknila Juana, .,'morda bi bilo bolje, če malo počakate..."
„Ne, ne... takoj moram izvedeti..."
„Gospa Silvija je zaman čakala Scalabrinovega povratka. Kaj se je zgodilo z njim? Šele mesec dni nato sem čula, da so ga prijeli. Jokala sem... Toda kaj so zalegle moje solze!"
„Uboga Juana!" je hripavo zaječal velilkan.
„A gospa Silvija ni jokala. Toda njena nema bolest mi je še bolj trgala srce. Vsak dan zjutraj je šla
 1,1,1...  n.n. m.................................    i  ....'.i,    
Gramofoni	in	gramofonske plošče se kupijo	/
najboljše	in	v	naivečji izbiri pri	\
JUGOSPORT	I
LJUBLJANA
S
Miklošičeva cesta štev. 34
č
i   I      ‘l|,l,»>'<'1   I   |l"      IIMMI«"'1'   "‘M,,,,«!'"!
i
/
z doma in se vrnila šele zvečer, ko je-bilo že tema. Hodila sem za njo, da bi ji pomagala, zakaj zd'elo se mi je, da jo postrani gledajo. Človek bi rekel, da so se je ljudje bali."
„Nihče ni torej,” je mirno vprašal Roland, „nihče ni imel usmiljenja z mojo materjo?"
Juana je pobesila glavo.
„Vsaj pokazati se ga ni upal, kdor ga je imel," je zamrmrala.
Rolland je zaprl oči, kakor da se hoče vživeti v prizor, ki mu ga je naslikala deklica: kako se njegova stara mati opoteka po beneških ulicah in jo spremljajo sami pogledi strahu in sovraštva.
Mladi mož je vztrepetal.
Zakaj tudi 011 je v tistem trenutku začutil, kako vstaja v njegovem srcu ta strašni občutek sovraštva, ta nova strast, ki tako prevzame in tako izpije vsega človeka, da se zdi ljudem, ki jih je zgrabila, da je življenje samo blodten sen, vse dotlej, dokler si ne uteše sovraštva.
Pa vendar je povzel z istim popolnim mirom kakor prej:
„ln kaj je počela zunaj?..."
„Hodila je neprestano okoli palač, kjer prebivajo visoki dostojanstveniki."
„0. razumem!" je zahropel Roland, „prosila je, da me pomilioste!"
„ N ek ega dne," je nadaljevala Juana, „je srečala gospoda Fosca-rija; toda 011 jo je dal nagnati po svojih stražah."
„Ali ni gospod Foscari beneški dož?“ je s čudno stisnjenim glasom vprašal Roland'.
„Da!..“
„Prav... nadaljuj!"
„Kaj naj vam povem?... Nekega večera, ko sem kakor ponavadi šla za njo, sem zagledala nekega moža, ki je vaša mati stopila ik njemu in ga nagovorila. Kaj ji je povedal?... Ne vem. Toda ko se je gospa Silvija vrnila domov, sem videla, da je njen obraz bel ko vosek in da ji ustnice drgečejo. Vso noč je presedela na stolu, čeprav sem jo prosila. naj leže v posteljo. Šele proti jutru se mi je dala pregovoriti, da sem jo dvignila s stola. In takrat se ji je izvilo ječanje, ki mi bo do smrti ostalo v ušesih. Spravila sem jo v posteljo in jo odela. Obrnila ■se je z glavo proti zidu. Mislila sem že, da je zaspala, toda ko sem po prstih stopilla k njeni postelji, sem videla, da so njene oči široko odprte in da njene ustnice venomer mrmrajo:	.Mrtev!	Mrtev!
Vsega je konec!' “
Roland si je otrl čelo, ki mu ga je pokril znoj, in jel hoditi po sobi.
Nohti njegovih prstov so se zasekali v dlani.
Potem se je spet naslonil na vrata in vprašal:
„Tisti človek, ki je moja mati z njim govorila... ali ga poznaš?..."
„Da, Visokost!"
Rolland je kakor od mrzlice vztrepetal po vsem telesu in oči so mu zažarele.
„Njegovo ime?" je kratko vprašal s tisto presekanostjo v glasu, ki oznanja, da je nestrpnost pri-kipela do vrhunca.
„lme mu je Bembo in je zdaj beneški škof..."
Roland je zaprl oči kakor poprej, toda to pot se je zidelo, ko da bi jih bil zatisnil pred jarko lučjo, ki ga je zbodla v zrenice.
„Nadal'juj!“ je izpregovoril čez nekaj minut, v katerih je govoril navznoter sam s seboj, kakor si človek govori v takih strašnih trenutkih... z besedami, ki zanje jezik nima izrazov.
„Kar vam imam še povedati, Visokost, je hudo žalostno," je tedaj rekla Juana. „Hodila sem po ulicah in prodajala pomaranče in citrone, ali pa rože in nagelje, kakšen je bil pač letni čas. S tem sem si toliko prislužilla, da je bilo ravno za življenje in da sem lahko nakrmila dva golobčka, ki sta se navadila name in prihajala vsako jutro kljunčkat na moje okno; odprla sem jima in jima natresla zrnja. Ko je bila gospa Silvija pri meni, sem glledala, da še več prodam. Toda namestu da bi prodaja rasla, je od dneva idb dneva padala. In tako je bila kmalu beda v hiši. Pa vendar, moj Bog, uboga žena skoraj nič jedla ni... In tako kmalu še tistega malega, kar smo potrebovali za življenje, nisem več spravila skupaj. Neko jutro nisem mogla več odpreti gol/abčkoma. Ne-,k;1j časa teta še hodila trkat na okno, potem pa, ko sta videla, da ju nočem več poznati, se nista več vrnila. Hudo mi je bilo po njih in jokala sem..."
Ob tem spominu so se na Jua-ninih očeh zablestele solze.
Scalabrino je stisnil svoje orjaške roke v pest.
,,Z mojo prodajo," je spel povzela Juana, „je šlo od dne do dne bolj navzdol, in cvetlice, ki sem jih kupila, da bi jih prodajala, so venele v moji košari. Nisem razumela, zakaj so se me začeli kupci ogibati. Naposled pa sem nekega dne zvedela. Neka ženska, ki je nisem poznala, me je ustavila, se s strahom ozrla na vse strani, in mi povedala, da pridejo vsi, ki kupijo od mene rože, v seznam sovražnikov-države. ,A zakaj?1 sem zajecljala vsa osupla. ,Zakaj, dete moje? Zakaj pa imaš pri sebi mater upornika, ki ga je mogočni Svet obsodil?...' I11 ko mi je ženska povedala te besede, me je pustila na mestu in hlastno odšla. Ostala sem kakor pribita in vse v meni je vstajalo proti takemu brezsrčnemu početju. Toda kaj mi je to pomagalo? Kaj sem hotela storiti?..."
„Pa ti ni prišlo na misel, da bi se ločila od starke, ki je bila vzrok vse tvoje nesreče?" je z zelo mehkim glasom vprašal Roland.
„Ne, Visokost," je preprosto rekla Juana. „VzIjubila sem gospo Silvijo in postala mi je draga kakor mati; tako srečna sem bila, ko svoje matere nisem nikoli poznala, da imam vsaj eno bitje na svetu, da ga morem ljubiti..."
Gramofone, plošče
kupim edino najugodneje ker je največja izbira, edino le pri
..APOLLO"
Ljubljai a, Miklošičeva c 38. Palača Grafike.
Najmodernejša Izposojevalnica plo85
Povesti in tragedije, ki jih življenje piše
Ujetnikov povratek
Strašna tragedija se je zgodila v mestecu Neueruu na češkonemški meji.
Pogrešan avstrijski ujetnik, ki je bil že nekaj let v seznamu mrtvih, se je nenadoma vrnil. Nihče ga ni spoznal. Izdal se je le nekemu krčmarju, ki ga je že pred vojno dobro poznal.
Da bi presenetil svoja roditelja, si je pri njih izprosil prenočišče. Tudi le-ta ga nista spoznala, toda sklenil se jima je razodeti šele drugo jutro. Postlala sta mu v hlevu na senu.
Ko je šel spat, je mati preiskala prtljago, ki jo je pustil v sobi. Med njo je našla veliko vsoto denarja. Zato je prigovarjala možu, da bi neznanca obil in oropal.
Mož se ni mogel odločiti in je šel v gostilno, da se napije poguma.
Krčmar ni mogel molčati. Odkril je očetu resnico.
Starec se je na mah streznil. Odhitel je domov, toda prišel je prepozno.
Njegov sin je bil že mrtev. Mati mu je bila v spanju prerezala vrat...
Samomor zaradi boječnosti
Uradnik londonskega pristaniškega urada John Godfrey Tomkins, mož sedemintridesetih let, se je te dni sam ifsmrtil. Zapustil je pismo, ki odkriva čudno tragedijo. Mož je šel v smrt, ker Je vse življenje hrepenel po ljubezni, Pa se je ni nikdar upal nobenemu dekletu priznati.
Deset botrov
Blizu Čenstohova, znane poljske božje poti, se je zgodilo nekaj čudnega.
V avtobusu med Sieradzom in Wie-lunom 'se: -je vozilo čnajst ljudi skozi poljsko pokrajino. Blizu Niemierzvna, ' asice z opekarno, je začelo mlado dekle, ki je bilo med potniki, tožiti, da jo vse boli. Sopotniki so -kmalu vedeli, kaj mora biti. Dekle je bilo pred porodom. Ženske, ki so se vozile v avtobusu, so ukazale šoferju, naj vozi hi-Ueje, in avtobus je zdrvel proti Nie-mierzynu. Obstal je v vasi in sredi desetih potnikov je dekle porodilo. Vsi s° bili veseli in srečni, kakor bi jih bila usoda izbrala za botre. Gnetli so se okoli drobnega črvička, toda kaj kmalu jih je veselje minulo. Dekle je izrabilo gnečo, izginilo in prepustilo otroka desetim botrom... Z drugim avtobusom se je namreč odpeljala nazaj, vesela, da se je otroka odkrižnla. Zdaj ga redi niemierzvnski župan...
^oAJtav
ING. GUZELJ, Ljubljana — šiška
Beljaška št. L	Telefon	3252
Gosp
Obliko Vaše drage obutve pa tudi Vaše zdravje bodo obvarovale ob dežju, snegu in blatu edino le naše polgaloše. Prodajamo jih z garancijo za skromno ceno samo Din 19*—. Kupite jih v naši najbližji prodajalni.
Polgaloša
Vrsta 8805-68
Zgodaj začne žgati...
„Dedek, ali si bil že na ribjem trgu?"
„Seveda sem bil, Jurček."
„Ali si tudi videl tisto debelo ribičko na vogalu?"
„Kajpada sem jo videl."
„Ali pa veš, dedek, kaj tista debe-luška tehta?"
„Ne, Jurček, nimam pojma."
„Ribe, dedek."
Frkolin
Malega Morica vpraša njegova mati, ki je v zelo blagoslovljenem stanju: „Povej, Moric, kaj bi rad: bratca ali sestrico?"
„šele zdaj me vprašaš?!" odgovori sinček in postrani pogleda materino obilnost.
Dogodek v tramvaju
Nikica ima štiri leta. Zadnjič se pelje z mamico v tramvaju. Pred pošto vstopi nenavadno debela dama. In Nikica zagostoli, da jo slišijo v* vsem vozu:
„Mamica, ali je to vse skupaj samo ena ženska?"
Debela dama zardi do ušes, mamica nič manj, ves voz pa prasne v smeh.
Ko izstopita, reče mamica:
„Da si mi zapomniš, Nikica: če mi misliš še kedaj kakšno ziniti o kateri dami v tramvaju, počakaj, da bova doma!"
Drugi dan se Nikica spet pelje z mamico v tramvaju, in spet vstopi neka debela dama. In spet se v vsem vozu začuje Nikičin visoki glasek:
„Mamica, o tistile debeli ženski bova pa doma govorili!"
(„N. W. Journal")
Sramota rodbine
Sodnik zasliši neko žensko kot pričo.
„Ali ste poročeni?"	.
„Ne, vdova."
„Kaj je bil vaš mož?"
„Obesili so ga zaradi roparskega umora."
Pomembno vprašanje
Gospod Apfelmost je zelo bolan. Zdravnik mora priti vsak dan dvakrat k njemu, tako hudo mu je že.
Tudi njegova žena sedi skoraj noč in dan zraven njegove postelje. Nenadoma pa vstane in hoče iti v sosednjo sobo.
„Kam pa greš, Lena?" vpraša s šibkim glasom bolnik.
„Materi moram pisati, kako je s tvojo boleznijo."
Lena odide in piše pismo. Toda že čez nekaj minut se vrne.
„Povej no, mož, ali se piše pogreb z ,b‘ ali s ,p‘?“
Nesebično
Mežan sedi ves v misli zatopljen v kavarni. Pa prisede k njemu prijatelj.
„Kaj pa ti je?" ga vpraša. „Tako zamišljen se mi zdiš."
„Včeraj sem zasnubil Leničevo Miro, pa me je odklonila," potoži Mežan.
„Zastran tega si ne delaj težkega srca," ga skuša potolažiti prijatelj. „Saj je še dosti drugih deklet na svetu."
„Saj si ne," vzdihne Mežan, „samo Mira se mi smili!"
„Imate otroke?"
„Da. Sina in hčer."
„Kaj je sin?"
„Obsojen na dosmrtno ječo zaradi uboja."
„In hči?"
Tedaj priča zaihti:
„Ne vprašujte, gospod sodnik: ta ženska je sramota za vso rodbino."
Posnemali ja vredno
Neka veletrgovina pošilja zadnje čase, ko jo v trgovini tak križ zaradi krize, trgovcem račune za dobavljeno blago s takimle spremnim pismom:
„V prilogi vam pošiljamo račun v znesku Din  in vam zaradi enostavnosti že kar zdaj sporočimo, da smo vas, ker vam bo zaradi hudih gospodarskih razmer gotovo težko poravnati omenjeno vsoto, obenem tožili za poravnavo gornjega zneska. Priporočamo se in beležimo..."
Težka reč
Kako naj mu razložim?
0 spolni vzgoji otrok
Na svoj način strašne so tele številke, ki jih je dognala avstrijska statistika. Ali veste, koliko je otrok, ki so jim spolno skrivnost pojasnili sošolci, pocestni paglavci ali prijatelji, hlapci ali dekle, pouličnice itd.?
Sedemdeset odstotkov!
Ali veste, koliko otrok je spolno skrivnost dognalo iz konverzacijskega leksika in zdravstvenih knjig? Osemnajst odstotkov. Trije odstotki otrok so se poučili iz sv. pisma, ostali pa iz listov in časopisov, z opazovanjem živali itd.
Ali je to prav in zdravo? Ne! A kdo naj po tem takem pojasni otroku največjo skrivnost življenja?
Za to sta v prvi vrsti poklicana roditelja.
A kako potem, da očetje in matere po večini tega ne store?
Ker se — odkrito priznajte, da je tako! — sramujete lastne spolnosti. Ker na vas same pritiska krivo razumljeni asketski svetovni nazor in se vam zato zdi spolnost nekaj nečastnega. Ker so tudi vas krivo vzgojili. Ali pa ker vam manjka sposobnosti, da bi znali preprosto in s spodobnimi besedami govoriti o spolnih stvareh.
Ali veste, v kateri starosti se današnji mladini navadno odgrne zastor pred spolnimi dogajanji?
Tudi na to ve statistika odgovor: pri 60% dečkov v nežni starosti 10 do
Na obe strani drži
„Qd žensk izvira vse zlo," je potožil mlad gospod neki dami.
Dama pa je bila filozofka. ..Utegnete imeti prav," je odgovorila. „Tudi možje izvirajo od nas."
„Pri \as pa res nimate nikake izbere!"
Prodajalec: „Tega, kar bi vi radi, na žalost res nimamo na zalogi. Čevljev, ki bi bili zunaj ozki, znotraj pa široki, na žalost še ni."
Vabilo na naročbo
Tistim c. čitateljem, ki bi se želeli naročiti na Družinski Tednik „Ro-man“, priporočamo, da se poslužijo spodaj natisnjene naročilnice, ki naj jo izpolnijo, denejo v kuverto in napišejo nanjo naslov: Upravi Družinskega Tednika „Roman“, Ljubljana,
Breg 10/11. Na kuverto prilepite znamko za 25 par in napišite ..Tiskovina".
NAROČILNICA.
Upravi Družinskega Tednika „Romana“ v Ljubljani.
Z današnjo pošto sem Vam nakazal po poštni hranilnici1 naročnino za vaš list v znesku Din ......... za četrt leta, pol leta, vse leto. Na-
ročnino bom plačeval vedno vnaprej in sicer četrtletno po 20 Din, polletno po 40 Din, vse-letno 80 Din. Prosim, da mi takoj začnete pošiljati Vaš list na spodnji naslov;
Ime in priimek:
poklic:
Kraj: ...........
zadnja pošta:
Naročilnico izpolnite razločno. Nezaželjeno prečrtajte.
* Če položnice nimate, pišite ponjo!
12 let, pri 20% med 13. in 16. letom, pri	že	v 7., 8. ali 9. letu nji-
hove ,?st$i'6štv'. Pri .deklicah je ..podobno, s to razliko da so 3% žensk zvedele, kaj je spolno življenje, ko so bile že zaročene, 6% pa šele v zakonu.
Kdaj pa naj starši- .govore z otroki o teh stvareh?
To je težko reči. Naenkrat jim vsega sploh ne smejo povedati. Otroka je treba.poučiti -le postopno in mu odkrito odgovoriti samo to, kar vpraša. Preden nastopi pubertetna doba, pa bi si .vspkako moral biti vsak otrok že na jasnem o vseh življenskih procesih, ki so v zvezi z njegovim telesom.
In kaj naj roditelja povesta svojim otrokom?
Ničesar drugega kakor samo golo resnico, v preprosti in plemeniti obliki, prilagojeni otrokovemu razumevanju.
n
Blagovna znamka
»Svetla glava“
se je obnesli. — Med tisoči znamk, ki se priglašajo vsako leto, pač ni 'nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena le postal znak nepozaben.
..Znamka Oetker“ Jamči za najboljfio kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so
Dr. Oetker-lev pecilni prašek Dr. Oetker-jev vanlllnov prašek Dr. Oetker-jev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni.
Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagalo „prosvltljenim“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je izostalo.
Otroci se veselilo. Če speče mati Oet-kerjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom.
Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Oetker-Jevl fabrlkatl, ker se če-sto ponujajo mani vredni posnetki.
Dr. Oetker-jev
vanilinov sladkor
je najboljša začimba
za mlečne In močnata ledi, pudlmge 'n spenjeno smetano, kakao In ča), šartlle, torte In pecivo, laični konlak.
Zavojček odgovarla dvema ali trem strokom dobre vanlllle.
Ako se pomela Vi zavolčka Dr. Oet-ker-levega Izbranega vanlllnovega sladkorja z I kg finega aladkorla In se dasta I do 2 laični žlici te mešanice v skodelico čala. tedal se dobi aromatična, okusna pllača.
Dr. Oetker-jevi recepti
za kuhinjo in hišo
prlnaialo Izbiro Izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, bolllh, finih In ealflnel-IIh močnatih ledi. lartllev, peciva, tort
I. t. d.
Za vsako obltell so nalvečle važnosti, ker naldelo po njih sestavljena Jedila radi svole enostavne priprave, svojega odličnega oknsa In svole lahke pra-e.ikilivu.ti povsod In vedno pohvalo gospodinj — tudi onih. ki stavilo večle zahteve — In ker le, kakor le pokazala Izkušnja, vsako ponesrečenle tudi pri začetnicah izključeno.
Oetker-levo knligo dobite zaatonl pri Vašem trgovcu; ako ne. pišite naravnost na tovarno
DR. OETKER. MARIBOR.
Ogibajte se prostaških in ciničnih izrazov! Po vašem glasu in obrazil mora otrok čutiti, diet - je stv^r lesuJi. Spet , pa ne bi bilo prav, če bi spolna dogajanja poveličevali ali jih mistično razlagali. Seksualnost ni ne sveta reč in ne pregrešpa, nego samo nekaj resnega in docela prirodnega. („Quelle“)
Srečanje r kavarni
(Nadaljevanje s 4. str.)
Drugi večer je prišla Mimi z dvema namazanima kruhoma. Kos, ki je bil njemu namenjen, je bil posebno velik. Milan je spet plačal njeno kavo. In ker je bila ravno sobota, jo je za drugi dan povabil v kino.
In tedaj, ravno sta hotela noter, se je ne.sreča zgodila. 'Neki znanec se je pojavil od nekod in nesramnež ga je pozdravili na glas; „Servus, Milan!“
In ker se je Milan napravil, ka-ikor da ga ne vidi in ne sliši, ga je dregnil s komolcem:
„He, Samec! Me nočeš poznati, ker si z dekletom', kaj?“
„Od kdaj pa se pišeš Samec?“ je vprašala Mimi.
Milan je pogumno odgovoril: ,.Že pet in dvajset let. Odkar sem na svetu."
In potegnil jo je s seboj v dvorano. 'Sf-iT' - ?
, Mimi :je :jnenda sapo. vzelo. Šele "čez nekaj 'Čaša je vprašala ' obotavljaje se, šepeta je:	•
„Potem pa nisi moj brat Berti? " „Nisem,“ je odgovoril. ,,Samčev Milan sem. Pa to je vseeno."
V	temi sta se še dolgo prerekala. Mimi je trdila, da jo je Milan^ na prostaški način pr osleparil in imel za norca, Milan pa je venomer odgovarjal: „Tako sam sem bil, Mimi. In ti si mi bila tako všeč... tako strašno všeč!"
Tedaj je Mimi utihnila. Milan je čul kako razburjeno diha.-Prijel je njeno roko, to drobno, zdelano roko in jo pobožal. Ni se branila...
In potem sta se še srečavala. Iz početka ji je besedica ,ti‘ le nerada šla z jezilka. Toda Milan ni odnehal: ljudje, ki so se kdaj tikali, ne smejo več drug drugemu reči ,vi". In Mimi se je udala...
Človeka, ki sta se že poljubila, se tega ne odvadita rada. In človeka, ki se ljubita, se imata čedalje rajša, če sta vsak dan skupaj in pošteno delita skrbi, veselje, kruh z maslom, kavo in ljubezen...
Bilo je spomladi in Mimi je*bila že Milanova nevesta, ko jo je nekega dne vprašal:
IOOO Din plačam
ako ne odstranite z,RADIO BALZAMOM": 'kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd v 3 dneh.
Petnajst let sem trpela na trdi koži na podplatih, vse sem poskusila; edino Vaš R. B. me je ozdravil. Zato se Vam najtopleje zahvaljujem, ter Vaše mazilo vsakomur priporočam — Zinka Dralka, Ljubljana, Gosposvetska 10.
Zahtevajte povsod samo: „Radio Balzam"! — Lonček 10 Din (predplačilo). Na povzetje 18, dva 28, tri 38 Din pošlje:
R. Cotič, Ljubljana VII.,
Kamniška 10 a (Jar ševa)
^PoVejr-no, Mirni, kje je prav za prav tvoj brat, tisti Berti, ki si me takrat z njim zamenjala?" f.
Mimi se jdfzasmesj&Ia.iLjubkd in nedolžno kakor otrok.
„Bert.l? Nikjer! Saj ga sploh ni! Ti si mi bil tako strašno všeč in bila sem tako sama... Kaj pa naj bi bila drugega napravila, da prideva skupaj?"
In Milan g'e ni prav nič šrdil zaradi sleparije. Prav nič!
FILMSKA VPRAŠANJA
1. Pri kateri družbi je angažirana DolIy Haas?
2. Kateri igralec igra glavno vlogo v filmu „Pisarniški ravnatelj"?
3. Kaj je bil prej igralec Paul Lukas?	.	_
4. Katera igralka igra glavno vlogo v filmu „Bič opojnosti"?
5. Kdo bo režiral film „Človek, ki sem ga ubil"?
Za nagrade razpisujemo 20 velikih filmskih fotografij, ki jili razdelimo med deset reševalcev.
Odgovori na vprašanja iz 3. številke so: 1. pri Paramountu, 2. Pri Para-mountu, 3. Pri Foxu, 4. Pri Foxu,
5.	Pri MGMu.
Nagrade dobe:
5 slik: Mesar Manica, Ljubljana;
4 slike: Žefran Kristina, Ljubljana;
3 slike: Lipovšek Josip. Breg;
2 sliki: Rozinšek Franci, Ponikve;
po eno sliko: Logar Breda. Maribor; Šinkovec Frida, Bistrica; Žohar Stanka, št. Vid; Senčic Slavo, Maribor: Dramelj Helena, Polšnik; štacin Franc Loke.
Nagradna zlozenka (besedilo glej na 4. strani)
Izdaja za konzorcij Družinskega tednika ..Romana" K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja H. Kem, novinar; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.