Podravje Kidričevo • »Smo otroški vrtec ali občinski svetniki?!«
O Stran 5
V
Podravje
Ptuj, Panorama • 15 let
čakanja na kanalizacijo - bo potrebna civilna iniciativa?
O Stran 5
Ptuj, torek, 15. septembra 2015 letnik LXVIII • št. 71 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
^89,8° 98.2° 104,3 www.radio-ptuj.si
Aktualno Ptujski muzej •
Komodnost in nezainteresiranost O Stran 3
Podravje Sv. Trojica • Zdravilni park izbran za Naj pot 2015
O Stran 4
Podjetništvo Slov. Bistrica •
Ob jubileju Impola vsakemu delavcu 190 evrov
O Stran 8
Šport Nogomet •
Nanjo so čakali skoraj pol leta ... O Stran 11
Motokros •
Gajser drži 1. mesto O Stran 13
MBMjiHifM
Podravje • Avtocesta za vedno spreminja podobo haloške doline
Motel Podlehnik danes in - nikoli več
Motel Podlehnik, ki je n^koč daleč naokoli slovel po svojih kremnih rezinah, zadnja leta pa je za zaprtimi vrati nezadržno propadal, v teh dneh izginja z obličja jemJje^Rušitev je bila predvidena že pred leti v sklopu izgradnje zadnjega odseka avtoceste Draženci-MMP Gruškovje, na tej lokaciji pa naj bi družba Petrol, d. d., postavila nov gostinski objekt. Dela na trasi nove avtoceste, ki bo za
krajine, se bodo po napovedih končala leta 2018.
Foto: Črtomir Goznik
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.a
Občina nima namestitvenih objektov za begunce
O Stran 2
NAGRAJUJEMO NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
Medico-vvellness Valens Augusta - Grand Hotel Primus
-15 % popusta
na Antistres masažo glave in hrbta (30 minut)
Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za eno storitev, izkoristite ga lahko do 24.12.2015.
Grand I Iotel Prim us
Terme Ptuj
Štajerski TEDNIK
Podravje •
Za padec cen krompirja krivi pridelovalci sami
Kuponček skupaj z naročniško številko in vašimi podatki izrazite in ga pokažite na recepciji VVellnessa, da boste lahko koristili ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika. Zaželjene predhodne rezervacije termina na tel. 02 749 41 50 ali wellness@temne-ptuj.si
Podravje, Slovenija • 4
V zadnjem desetletju
■	V	1	■	-v - '
s trošarinami v proračun vplačali več kot 13 milijard evrov
O Strani 2 in 3
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 15. septembra 2015
Slovenija • Trošarine: milijardni prilivi državnega proračuna
V zadnjem desetletju s trošarinami v pro
Vlada je proračunsko luknjo že večkrat polnila z zvišanjem trošarin, največkrat na naftne derivate, tobak, alkohol in elektriko. V zadnjem
Trošarine v zadnjem desetletju v milijonih evrov
Pobiranje trošarin pri nas sega v leto 1999, ko je Slovenija zaradi vključevanja v Evropsko unijo vpeljala trošarinski sistem z Zakonom o trošarinah. Slovenski trošarinski izdelki so bili sprva alkohol, alkoholne pijače, tobačni izdelki, mineralna olja in zemeljski plin. Po vstopu v Evropsko unijo je bil nabor trošarinskih izdelkov razširjen na premog, biogorivo in električno energijo. Trošarine na električno energijo je država začela pobirati šele leta 2007. Na Ministrstvu za finance smo preverili, koliko denarja je od leta 2005 na račun trošarin prišlo v državni proračun.
Največ na račun trošarin od energentov in električne energije
Po podatkih Ministrstva za finance se je s trošarinami v zadnjem desetletju v državni proračun steklo 13,2 milijardi evrov, od tega kar
Uvodnik
7.443.847.461 evrov v zadnjih štirih letih. Kot ugotavljamo, so trošarine vse od leta 2006 do 2013 naraščale in vse bolj polnile proračun. Največ sredstev v zadnjem desetletju, pridobljenih preko trošarin, je bilo leta 2012, ko se je v državni proračun skupaj steklo 1.560.274.334 evrov. Leta 2013 so se trošarine v primerjavi z letom poprej zmanjšale za slabih 70.000 evrov. Lansko leto pa so se v primerjavi z letom 2013 za okrog pol milijona evrov znova povečale. Preko trošarin je namreč v proračun prišlo 1.491.281.136 evrov, kar pomeni okrog 530.330.000 evrov več oziroma dobrih 55 % več sredstev kot leta 2005.
Vse več trošarin tudi od cigaret, ki se redno dražijo
V zadnjem desetletju so v posameznih letih med trošari-
Zdaj je pa res že skrajni čas, da končamo nelepe zgodbe iz našega vsakdanjega malo bolj bližnjega in malo bolj oddaljenega okolja. Dovolj je kritike in dovolj pesimizma!
Evo, da ne bo kdo pomislil, da se ne da poročati in pisati zgolj lepo, lahko kar takoj dokažem nasprotno.
Res je, da se v Evropo valijo cele trume beguncev, predvsem iz Sirije. Ampak ali ni lepo, da jim večina ljudi, ki jih poznam, želi pomagati, sprejeti tudi pod svojo streho? To je lepa plat tragične zgodbe, se vam ne zdi? Žalostno je morda le, da migrantov Slovenija pač ne zanima, niti malo. Ampak pomagali jim bomo lahko vsaj na vmesni poti do želenega cilja, kar je spet lepa zgodba.
Dalje: zadeva Patria je zastarala. Če že kdo misli, da je to žalostna zgodba našega sodstva (in še koga), pa je vendarle v tem tudi zelo lepa plat celotne zgodbe: konec je dolgočasnega politično obarvanega »nabijanja« javnosti, ki se je vleklo skozi ves proces. Pa sploh ni pomembno, kdo je kriv in kdo ne za karkoli že.
Nadaljujemo: ceste so spet pobrale visok krvni davek; niti ne vem natančno, koliko življenj je spet ugasnilo. Ampak zakaj bi poročali o tem, saj je število smrtnih žrtev v primerjavi z vsemi udeleženci v prometu pravzaprav zanemarljivo malo. Torej, poročanje s pozitivne plati: glede na stanje naših cest in število vseh, ki vozijo po cestah, žrtev sploh ni veliko.
Lahko še?
Ne vem, zakaj je potrebna ovadba zoper videmskega župana, njegovo bivšo direktorico in preostale kompanjone zaradi izplačila enormno visokih vsot denarja, ki naj bi jih vložili v izgradnjo telefonije?! Saj so jih nakazali tudi na račune svojih otrok (pa čeprav zato nekoliko manj na račune dejanskih upravičencev). In to je lepa gesta, saj so otroci vendarle naše bogastvo! To je lepa plat zgodbe, ali ne?
In tako lahko nadaljujemo v nedogled. V čisto vsaki, še tako »nelepi« zgodbi je moč - če že ne najti, pa umetno ustvariti - pozitivno plat. Le da je to potem daleč od objektivnega poročanja, ki naj bi bilo prva domena novinarstva.
Simona Meznarič
	I 2005 I	2006 I	2007 I	2008 I	2009 I	2010 I	2011 I	2012 I	2013 I	2014 I
Energenti	645.061	623.012	785.331	801.558	969.227	956.524	943.614	1.019.584	968.123	969.216
Alkohol	62.639	66.464	70.270	71.636	82.483	90.190	92.186	94.612	94.214	102.122
Tobak	252.657	265.823	302.267	339.945	363.105	392.419	426.582	445.948	428.265	420.126
| SKUPAJ	1 960.953 1	955.948 1	1.157.526 1	1.213.255 1	1.415.000 1	1.439.187 1	1.462.406 1	1.560.274 1	1.490.698 1	1.491.281 1
Vir: Ministrstvo za finance
nami največ sredstev predstavljale trošarine od energentov in električne energije. Sledijo trošarine od tobačnih izdelkov, ki jih je bilo sicer v povprečju pol manj kot trošarin, zbranih na račun energentov in električne energije. Najmanj, slabih 6-7 % vseh trošarin pa letno predstavljajo trošarine od alkohola in alkoholnih pijač. Sicer pa so zneski, pridobljen preko trošarin od energentov in električne energije, tobačnih izdelkov ter alkohola in alkoholnih pijač v zadnjem desetletju vztrajno naraščali. Glavnino zbranih trošarin predstavljajo trošarine od energentov in električne energije, ki so se od leta 2005 zvišale za okrog 50 %. Medtem ko je leta 2005
Foto: Črtomir Goznik
Podravje, Slovenija • Med 13 občinami, ki naj bi sprejele begunce, tudi Podlehnik
Občina svojih namestitvenih objektov
Ministrstvo za notranje zadeve te dni sestankuje z občinami, ki bodo ob morebitnem množičnem prihodu migrantov skih ukrepov. Med temi občinami je tudi Podlehnik.
Kot je pojasnil podlehniški župan Marko Maučič, mu za zdaj še niso znane nobene aktivnosti, ki bi jih morala občina izvesti za sprejetje beguncev, prav tako ne vedo, koliko beguncev bi ob morebitnem prihodu morali sprejeti. Sicer pa naj bi bila vloga občin, tako pravi direktor Uprave za zaščito in reševanje Darko But, da v prvi vrsti pomaga upravi RS za zaščito in reševanje pri urejanju namestitvenih centrov in pri zagotavljanju namestitev, a le če jih občine imajo na voljo in samo v primeru, da namestitvene kapacitete države ne bi zadostovale. »Občine in njihova civilna zaščita bosta o potrebah obveščeni, kot se to zgodi v primeru naravne nesreče: država -regijske izpostave - občine. Vse nastale stroške bo krila država, zato je treba poskrbeti za natančen prikaz nastalih stroškov,« je povedal. But je dodal, da si begunci ne želijo v Slovenijo, zato za zdaj velikega števila beguncev ni pričakovati. Je pa treba sprejeti vse ukrepe za slučaj, da bi si se to zgodilo.
Na vprašanje glede namestitvenih možnosti v občini Podleh-nik je župan povedal, da občina nima prostorov za namestitev
beguncev. »Če bodo že prestopili mejo v Gruškovju, bo država organizirala zbirni center za evidentiranje beguncev. To možnost imajo na samem mejnem prehodu, druge v podlehniški dolini ni,« je bil jasen Maučič.
Ministrstvo za notranje zadeve je v začetku septembra že pripravilo sestanek s prvo skupino občin. Po sestanku je sekretar na ministrstvu Boštjan Šefic povedal, da sta dve ključni vstopni točki, in sicer madžarska in hrvaška
Foto: Črtomir Goznik
»Ce bodo begunci že prestopili mejo v Gruškovju, bo država organizirala zbirni center za evidentiranje beguncev. To možnost imajo na samem mejnem prehodu, druge v podlehniški dolini ni,« je bil jasen podlehniški župan Marko Maučič.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: _ Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si.
749-3
Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 15. septembra 2015
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
račun priteklo več kot 13 milijard evrov
desetletju se je skupni znesek vplačanih trošarin povišal kar 64 odstotkov.
Za zavojček cigaret najmanj 2,12 evra trošarine, za liter bencina 0,50 evra
Trošarina za zavojček cigaret znaša 56-66 % drobnoprodajne cene: „Delež trošarine je odvisen od drobnoprodajne cene zavojčka cigaret. Za najcenejši zavoj cigaret, ki stane 3,2 evra, je trošarina 2,12 evra (66,25 %). Za zavojček cigaret, ki stane štiri evre, pa znaša trošarina 2,25 evra (56,26 % cene). Trošarine za bencin in dizel se gibljejo med 37 in 41 % drobnoprodajne cene. Trenutna trošarina za bencin znaša 0,50378
evra/liter, kar predstavlja 40,9 % drobnoprodajne cene bencina. Trenutna trošarina za dizel znaša 0,41746 evra/liter, kar predstavlja 37,2 % drobnoprodajne cene dizla. „EU direktive za posamezne trošarinske izdelke določajo minimalne zneske trošarine in najmanj te morajo države članice predpisati s svojo nacionalno zakonodajo. Pri vodenju davčne politike Vlada RS upošteva tudi gospodarske razmere, potrebe proračuna, pa tudi cilje okoljske in zdravstvene politike," so razliko v trošarinah med cigaretami in energenti pojasnili na ministrstvu.
Foto: Črtomir Goznik
preko trošarin od energentov in električne energije v proračun steklo 645.060.722 evrov, je namreč lansko leto steklo kar 969.215.796 evrov. Največ trošarin od energentov in
električne energije je bilo sicer v celotnem desetletju leta 2012, ko je v proračun prišlo 1.019.583.865 evrov.
Za največ, približno 66 %, se je v desetih letih zvišala
pobrana trošarina od tobačnih izdelkov. Medtem ko se je leta 2005 preko trošarin od tobačnih izdelkov v proračun steklo 252.657.247 evrov, se je namreč v lanskem letu steklo
kar 420.125.793 evrov. Največ trošarin od tobačnih izdelkov so sicer v analiziranem obdobju zabeležili leta 2012, ko je v proračun prišlo 445.948.109 evrov.
Trošarine na alkohol konstantno rastejo
Za skoraj 63 % več sredstev pa se je v zadnjih desetih letih zbralo iz naslova trošarine od
alkohola in alkoholnih pijač. Medtem ko se je leta 2005 preko trošarin od alkohola in alkoholnih pijač nateklo 62.638.734 evrov, se je namreč lansko leto nateklo kar 102.122.282 evrov. Lani se je sicer na račun trošarin od alkohola in alkoholnih pijač steklo največ sredstev v zadnjem desetletju.
V prvih sedmih mesecih letos že 18 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani
Kot je razvidno iz rebalansa proračuna RS za leto 2015, v letošnjem letu planirajo 1.543.288.067 evrov iz naslova trošarin, kar je sicer dobrih 52.000.000 več kot pobranih trošarin v lanskem letu. Samo v prvih sedmih mesecih letos se je na račun trošarin v proračun zlilo že 844.883.172 evrov, kar je za dobrih 17.640.000 evrov več kot v enakem obdobju lani.
Monika Levanič
nima
lahko deležne več migracij-
meja, konkretne lokacije, kjer bodo sprejemni centri, pa še določajo. Ko bodo določene, se bodo z občinami dogovorili tudi o opremljenosti z elektriko, vodo in drugim, je poročala STA. Občine, ki naj bi ob morebitnem večjem prihodu beguncev sprejele begunce, so Ljubljana, Maribor, Ankaran, Brežice, Črnomelj, Celje, Lendava, Logatec, Postojna, Vrhnika, Ilirska Bistrica, Grad in Podlehnik. Kot je poudaril Šefic, občine ne bodo imele dodatnih stroškov zaradi morebitnega večjega števila prosilcev za azil. Gre za strošek države, je pojasnil. Sicer pa naj bi prvi stik z begunci opravila policija, ki jih bo razvrstila v tri skupine, je povedal Šefic. Pojasnil je, da bodo v eni tisti, ki bodo zahtevali mednarodno zaščito, v eni tisti, ki se po dublinski uredbi vrnejo -med njimi so denimo tisti, ki ne prihajajo iz kriznih žarišč, saj med migranti niso samo Sirci in Afganistanci; poleg tistih, ki bežijo pred vojno, so tudi ekonomski migranti in tisti, ki se odpravljajo na študij. V tretji skupini pa so tisti, ki sicer nezakonito vstopajo v državo, a je jasno, da jih ne morejo vrniti, zato bodo ti dobili dovoljenje za zadrževanje v Sloveniji.
Mojca Vtič
Komentiramo • Pokrajinski muzej - promotor Ptuja?
Komodnost in nezainteresiranost
Ptuj, najstarejše slovensko mesto, stavi svojo prihodnost na turizem. A niti najmanj sreče nima z izbiro tistega, ki naj bi to njegovo vizijo udejanjil ...
Ko se v Ptuju in Spodnjem Po-dravju pogovarjamo o tem, kako naj bi to okolje bolj razvili, s čim naj bi se ukvarjali, da bi v mesto pritekel kak evro, seveda takoj pomislimo na dejstvo, da smo v najstarejšem slovenskem mestu. Spomnimo se na Poetoviono, staro več kot 1900 let; pomislimo na današnje skrbnike ptujske dvati-sočletne zgodovine (ki so zaklade tisočletja varno spravili v lesene zaboje, da jih nihče ne more videti); razmišljamo o aktivnostih, ki naj bi jih izvajala osrednja ptujska kulturnozgodovinska ustanova - Pokrajinski muzej - pa se ta namesto s pripravo dogodkov in projektov ukvarja z muzejskimi kadrovskimi zadevami ...
Ko smo zadnjič v sestavku v našem časopisu, ki je govoril o izbiranju novega direktorja muzeja, zapisali naslov »Kako dolgo še muzejski dolce far niente?« - torej kako dolgo še muzejsko sladko brezdelje, smo imeli malo slabe vesti, da je »far niente« (nič delati) vendarle pretiravanje, ker nekaj se pa vendarle dela ... Pač Ptujčani (pri čemer mislim na vse v tem okolju, ne samo na meščane) pričakujemo projekte, dogodke, aktivnosti, ustvarjalnost ..., pa imamo občutek, da se ne dogaja nič. Ali se res ne dogaja nič?
S slabo vestjo na duši smo šli preverjat, ali je naš vtis o muzejski lenobnosti pravilen. Za vir
informacij smo vzeli rubriko Pri-reditvenik v Štajerskem tedniku, kjer poskušamo zajeti oziroma napovedati vse prireditve, o katerih nas organizatorji obvestijo - od gasilskih veselic naprej ... Ne bom trdil, da objavimo v našem časopisu res vse, kar se bo v nekem obdobju zgodilo, ampak sem skoraj prepričan, da velika večina dogodkov pa vendarle najde prostor v našem Prireditveniku. In ko smo tam iskali prireditve, ki jih je letos pripravil Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, nismo bili samo presenečeni, ampak dobesedno zgroženi ...
Ko pogledaš na spletu seznam strokovnih sodelavcev muzeja, najdeš (brez ormoškega dela) 16 imen (pa tu niso vštete čistilke, finančniki in drugi člani menedž-menta). In tem 16 strokovnjakom (med njimi so kustosi, arheologi, konservatorji, pedagogi, bibliotekarji ...) je uspelo v letošnjem prvem polletju (iskali smo dogajanje med januarjem in julijem) pripraviti dobri dve prireditvi na mesec. Najbolj so garali v maju, ko so poleg razpisa za direktorja pripravili kar dve predavanji in dva dogodka (ob mednarodnem muzejskem dnevu). V svoje raz-
stavišče so vabili manjkrat kot v kakem vaškem kulturnem društvu, kjer niti slučajno nimajo zaposlene kustodinje (pravzaprav nimajo zaposlenega nikogar) ... Pa niso ptujske razstave (na primer tista s kičastimi avtomobili) nič kaj dragocenejše od naših kmečkih, le da si mi ne moremo privoščiti pisanega kataloga in zveneče titule pri svojem imenu (čeprav: tudi mi imamo v društvu kakšno magistrico. In naša zna poleg drugega prijeti za metlo in za pleskarski čopič!).
Spomnim se časov, ko smo na straneh Štajerskega tednika sko-
Le kakšni zakladi se skrivajo v teh lesenih zabojih?
Foto: jš
raj vsak teden objavili kak strokovni članek koga od sodelavcev Pokrajinskega muzeja (da ne bom krivičen: tudi iz katerega drugega od javnih zavodov). Saj niso s tem ne vem kaj zaslužili (kot ne bi niti danes, če se morda kdo boji dohodninske napovedi), ampak so imeli strokovnjaki nekak občutek, da morajo okolju, v katerem so zaposleni, ponuditi tudi kakšno svoje strokovno znanje. Danes imamo, kar se tega tiče, kulturni molk ...
Žal se je res potrdila trditev iz naslova glede sladkega brezdelja. In velik vzrok za to je v zapletih okrog imenovanja direktorja te ustanove, ki trajajo že dve leti. Stranke v mestnem in drugih občinskuh svetih se gredo svoje kadrovske politike, muzej pa pač životari. In četudi so me nedavno tega poskušali prepričati, kako delavnega človeka imajo kot začasnega direktorja, me kot uporabnika muzejskih storitev niti najmanj ne gane, ali imajo v muzeju urejene podjemne, nadjemne ali kakšne druge vrste pogodb. Zanima me, kaj ponujajo temu okolju in kaj morebitnim gostom od drugod, ki vendarle pričakujejo neko dogajanje - vsaj eno razstavo na mesec, vsaj eno predavanje mesečno, pa kakšen velik projekt v stilu turkerij pred kakim desetletjem. Ker od takrat se skoraj ni ne vem kaj večjega zgodilo. Razen da so zapakirali arheološko dediščino v lesene kište in jih spravili v neko klet. Hvala bogu - vsaj zakuriti se jih ne da, po čemer se tudi spomnimo »slavne« ptujske muzejske zgodovine ...
Ali so edine, ki v muzeju delajo, čistilke in administratorke? Ker čisto imajo, da ne bi imeli plač, pa tudi ni nič slišati ...
Jože Šmigoc
4 Štajerski TEDNIK
Podravje
torek • 15. septembra 2015
Slovenija, Podravje • Evropski teden mobilnosti
Cestni promet onesnažuje atmosfero in spodbuja bolezni
Od jutri do prihodnjega torka zaznamujemo Evropski teden mobilnosti (ETM). Namen tedna mobilnosti je ozaveščanje ljudi o potrebi po zmanjševanju hrupa in onesnaženosti zraka, ki ju povzroča promet.
Projekt ETM opozarja na potrebo po spremembi potovalnih navad in spodbuja prizadevanja za okolju in človeku prijaznejše načine mobilnosti. Slogan letošnjega je »Izbiraj. Spreminjaj. Združuj.«
V mestni občini (MO) Ptuj bodo v sklopu projekta ETM pripravili vrsto dogodkov. Jutri bo v sejni sobi Mestne hiše potekal posvet o možnostih vzpo-
stavitve javnega potniškega prometa v MO Ptuj. Dan kasneje bodo organizirali posvet o razvoju kolesarstva in vzpostavitvi Dravske kolesarske poti. V petek sledi organizirano kolesarjenje ob dnevu brez avtomobila. Zbor kolesarjev bo opoldne pred Mestno hišo. Najprej se bodo kolesarji odpravili po kroni jezera do ranče, nato pa dalje v smeri proti Markovcem,
skozi Novo vas, kjer zavijejo do Drave in ob njenem obrežju nadaljujejo pot do nogometnega igrišča Stojnci. Od tam naprej je pot ponovno asfaltirana, vodi proti Muretincem ter nazaj v smeri Ptuja: skozi Stojn-ce, Bukovce, Novo vas in dalje proti Ptuju. Kolesarska pot je dolga okrog 30 kilometrov, trasa je kombinacija asfaltnih, makadamskih in gozdnih poti.
Priporočljiva je uporaba tre-king ali gorskih koles. V petek med 9. in 15. uro bo živahno tudi na Mestnem trgu. Potekal bo prvi sejem kolesarstva, na katerem se bodo predstavili ponudniki koles in kolesarske opreme, ponudili bodo posebne popuste, možnosti hitrega servisa koles ter svetovanje. Za najmlajše bodo pripravili
poligon spretnostne vožnje. V ponedeljek sledita preventivni akciji za predšolske in osnovnošolske otroke, Kolesarček in Ulice otrokom. V sklopu akcije Kolesarček bodo skozi igro na poligonu spoznavali, kako jih na cesti vidijo vozniki, kako pomembna je uporaba varnostne čelade in kako pravilno prečkati vozišče. V sklopu akcije
Ulice otrokom bodo otroci na Mestnem trgu in na ulicah ob osnovnih šolah, ki jih bodo za promet zaprli, risali po tleh.
Sklepna prireditev tedna mobilnosti v MO Ptuj bo slavnostno odprtje P & R (parkiraj in pelji) parkirišča na Zadružnem trgu. Dogodek bo v torek ob 11. uri.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Republiški inštitut za javno zdravje je ob lanskoletnem ETM opozoril, da hrup in prekomerna onesnaženost zraka zaradi cestnega prometa negativno vplivata na posameznikovo zdravje. Prekomerna onesnaženost pri ljudeh povzroča bolezni dihal, srca in ožilja, vpliva pa tudi na podnebne spremembe. Na inštitutu so ocenili, da zrak najbolj onesnažujemo s prometom. V Evropi je okoli 90 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim atmosferskih delcev. Za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraka, ki ga povzroča promet, umre na evropskih tleh od 40.000 do 130.000 ljudi na leto. Ker onesnažen zrak še nadalje ogroža zdravje Evropejcev, so po mnenju inštituta na tem področju potrebna nadaljnja prizadevanja in ukrepi.
Na inštitutu poudarjajo tudi nujnost povečanja stopnje telesne dejavnosti, kot sta pešačenje ali kolesarjenje. Ta je nujno potrebna za ohranjanje zdravja in preprečevanje kroničnih bolezni.
6 odstotkov gospodinjstev si osebnega avtomobila le more privoščit .
12 odstotkov gospodinjstev osebnega avtomobila ne potrebuje.
16 odstotkov vseh izdatkov v gospodinjstvu se nameni za trans .
Lani je bilo v Sloveniji registriranih 1.068.362 osebnih avtomobilov. To pomeni, da je imel avto povprečno vsak drugi prebivalec Slovenije. Med vsemi lani registriranimi osebnimi avtomobili je bilo 133 električnih.
Podatki veljajo za območje Slovenije, 2013 oz. 2014. Vir: SURS
Sveta Trojica v Slov. goricah • Ideja naj tematske poti ni iz trte izvita
Zdravilni park Sv. Trojica Naj pot 2015
Turistična zveza Slovenije je s partnerji projekta (Zavodom za gozdove Slovenije, GIZ za pohodništvo in kolesarjenje) organizirala tekmovanje za najboljšo tematsko pot pod geslom Moja dežela - lepa in gostoljubna za leto 2015. Izmed 15 poti iz vse Slovenije je največ glasov prejel Zdravilni park Sv. Trojica.
Poti so tekmovale v vtisu in privlačnosti, upravljanju in vzdrževanju, vodenju in ponudbi, dostopnosti in varnosti ter sporočilnosti oz. interpretaciji posamezne poti. Tematske poti so tekmovale med seboj najprej regijsko, tj. znotraj območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije, nato pa so se po izboru komisije uvrstile na državni nivo. Sledilo je glasovanje, ki je na spletni strani www.turisticna-zveza.si potekalo vse do 10. septembra 2015. Največ glasov je prejel Zdravilni park Sv. Trojica, ki je tako postal Naj pot 2015. „Veseli smo, da smo ob takšni konkurenci, ob številnih res urejenih tematskih poteh z dobrimi idejami dosegli tako odličen rezultat. Tudi komisija, ki si je ogledala pot pri Sv. Trojici, je bila navdušena. Tukaj
gre predvsem za idejo. Ne gre za to, da bi bili za dobro tematsko pot potrebni kilometri tlakovanja in takih ureditev, ampak da je zadeva čim bolj naravna, hkrati pa dovolj urejena in označena ter da ima vsebino. Za nas je to priznanje. Upam, da nam bo ta naslov pripomogel k nadaljnji promociji te poti in hkrati dal neko zavezo oziroma izziv, da jo čim bolj uredimo in vzdržujemo," je ob laskavem nazivu Naj poti 2015 povedal župan občine Sveta Trojica v Slov. goricah Darko Fras.
V parku zdravilne energetske točke
Spomnimo, da se je občina dve leti nazaj odločila, da bo 22 energetskih točk, ki so okrog
Zdravilni park Sv. Trojica, ki se ponaša z 22 zdravilnimi energetskimi točkami Naj pot 2015.
Foto: ML
je prejel laskavi naziv
samostana, cerkve in jezera, ustrezno označila in opremila s klopmi. Pred leti so bile namreč opravljene geomantične izmeritve, ki so pokazale zelo dobre rezultate, saj točke dosegajo maksimalno potrebno naravno sevanje za ozdravitev številnih bolezni. Kot je še poudaril župan, ideja tematske poti ni iz trte izvita. Že številni zgodovinski viri in ustna izročila so namreč pričali, da je veliko ljudi, ki so se zatekli po pomoč k Sveti Trojici, tod tudi čudežno ozdravelo. Iz starih pisnih virov je zaslediti, da naj bi domnevno iz mesta, kjer je sedaj kapelica, ljudje videvali tri lučke, na podlagi katerih je tudi prišlo do graditve kapele in pozidave cerkve sv. Trojice.
Monika Levanič
torek • 15. septembra 2015
Podravje
Štajerski TEDNIK 5
Kidričevo • Vroče zaradi (ne)imenovanja odbora za kmetijstvo in gozdarstvo
»
Smo otroški vrtec ali smo občinski svetniki?!
«
Na prvi popočitniški seji sveta občine Kidričevo so osrednji del vroče razprave namenili problematiki odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, ki so ga po nepojasnjenem majskem odstopu predsednika Milana Strmška razrešili, a zanj vse do septembra niso mogli zbrati pet novih kandidatov.
Vse skupaj se je začelo zelo lepo in obetajoče, saj so v prvem delu četrtkove seje brez pripomb, kot po tekočem traku, potrjevali vse, kar je bilo predlagano. Med drugim so tako odpisali že zastarele dolgove posameznih krajanov, ki niso zmogli plačati svojega deleža sofinanciranja izgradnje lokalne ceste iz leta 1996, sklep o odpustu dolga v višini 250 evrov pa velja za deset socialno ogroženih občanov, ki niso
zmogli plačati stroškov za svoje otroke v vrtcu in šoli.
Kdo je zavlačeval in kdo metal polena pod noge?
Vse skupaj pa se je obrnilo na glavo, ko so se lotili imenovanja odbora za kmetijstvo in gozdarstvo. Kot je pojasnil župan Anton Leskovar, je že maja iz osebnih razlogov nepreklic-
Foto: M. Ozmec
Zaplet je povzročil odstop dosedanjega predsednika odbora za kmetijstvo Milana Strmška (v sredini), vse skupaj pa je presenetil Srečko Lah (levo), ki je pristal, da postane manjkajoči član spornega odbora.
Odstop zaradi košnje trave?
Med prekinitvijo seje je bilo na hodniku slišati, da naj bi Strmšek odstopil zaradi sporne košnje trave po vaseh. Občina naj bi strojenemu krožku, katerega vnet član je tudi Strmšek, že pred leti kupila kosilnico in jih zadolžila, da z njo po vaseh kosijo travo. Za to naj bi prejemali tudi ustrezno plačilo. Spomladi letos pa naj bi župan za košnjo trave zadolžil enega svojih prijateljev. Ker v SLS pripisujejo Leskovarjevo zmago na volitvah tudi veliki podpori svoje stranke in kmetov po vaseh, naj bi Strmška tako hudo ujezilo, da je kot predsednik odbora za kmetijstvo nepreklicno odstopil.
Foto: M. Ozmec
Prvi se je odzval vodja svetniške skupine SMC Miran Golub (levo): »Pa kaj se gremo sedaj tu, smo kot kak otroški vrtec, mar nismo svetniki, in to občinski svetniki?«
no odstopil predsednik tega odbora Milan Strmšek, zato ga je občinski svet tudi razrešil. V začetku junija so bile vse politične stranke, zastopane v občinskem svetu, pozvane, naj predlagajo kandidata za imenovanje novega predsednika tega odbora. A poslanska skupina SLS je sporočila, da svojega kandidata ne bo predlagala, druge politične stranke pa se na poziv sploh niso odzvale. Zato je občinski svet julija sprejel sklep o razrešitvi celotnega odbora. Predsednik KVIAZ je 13. avgusta ponovno pozval vse politične stranke, naj podajo predloge za imenovanje spornega odbora, a je do 21. avgusta prejel le predlog
stranke SDS za predsednika in tri člane tega odbora. Ker pa statut določa, da je tudi v tem odboru pet članov, je predsednik KVIAZ ponovno pozval politične stranke, naj dajo svoje predloge za imenovanje odbora do 2. septembra. Žal pa tudi na ta poziv niso prejeli dodatnih predlogov, saj so svetniške skupine DeSUS, SD in SMS sporočile, da svojih kandidatov ne bodo podale. In zato do tedaj niso mogli pripraviti liste kandidatov za imenovanje odbora. Ob tem je župan izrazil zaskrbljenost, zato je svetnike opozoril, da bodo v primeru, če odbora za kmetijstvo ne bodo uspeli imenovati, zamudili vse roke za razpise in
za sredstva, ki bi jih sicer lahko pridobili za delovanje tega odbora, v negotovosti pa je tudi financiranje društev, ki delujejo na kmetijskem področju: »Opozarjam vas, tisti, ki niste predlagali svojih kandidatov za člane odbora za kmetijstvo in jih še vedno nočete predlagati, prevzemate vso odgovornost za to, če se letos ne bodo koristila sredstva za razvoj kmetijstva v naši občini!«
Smo otroški vrtec ali občinski svetniki?
Prvi se je odzval vodja svetniške skupine SMC Miran Go-lub: »Pa kaj se gremo sedaj tu,
smo kot kak otroški vrtec! Mar nismo svetniki, in to občinski svetniki? Res je, kot je dejal župan, do sedaj je imela v odboru za kmetijstvo vedno primat stranka SLS, ki jo je volilo tudi največ kmetov iz naše občine, zato naša stranka ni predlagala svojih kandidatov, saj ni želela povzročati nobenih zapletov. A rešitev moramo najti, prezrite politične igrice in se odločite.«
In tako je župan ponovno predlagal, da naj svetniki predlagajo vsaj še enega kandidata za problematični odbor, da jih bo pet, kot zahteva statut; njegovemu pozivu je sledil tudi Milan Fideršek, a Milan Strmšek ni bil zadovoljen, saj je vidno razburjen vprašal: »Ne vem, kaj ste delali od maja, ko sem odstopil, sedaj pa smo v septembru, a odbora vam še vedno ni uspelo imenovati. Ne vem, kaj se greste?« Tedaj pa je vse skupaj presenetil Srečko Lah (DESUS), ki je ob ugotovitvi, da je bil že lep čas član tega odbora, pristal, da postane manjkajoči član odbora in si zato prislužil aplavz dobre polovice svetnikov.
In tako so po krajši prekinitvi seje, zaradi nujnega sestanka KVIAZ-a, težko pričakovan petčlanski odbor za kmetijstvo in gozdarstvo z večino glasov vendarle potrdili. Med njegovimi prvimi nalogami pa naj bi bila razdelitev sredstev za spodbude v kmetijstvu in mnenje o namakalnem sistemu v občini Kidričevo, za kar naj bi bili pripravljeni že trije predlogi.
M. Ozmec
Ptuj • Osma redna seja sveta ČS Panorama
15 let čakanja na kanalizacijo
Člani sveta ptujske četrtne skupnosti (ČS) Panorama so se v sredo, 9. septembra, sestali na osmi redni seji.
Predsednik ČS Milan Klemene je navzoče seznanil s polletno realizacijo finančnega načrta, pri čemer so realizirani odhodki znašali okrog 24 odstotkov celoletnega plana. V nadaljevanju so sklenili, da bodo za ČS Panorama vzpostavili spletno stran - podobno oz. po vzoru ČS Jezero. Na kratko je bila podana informacija o asfaltiranju Gajzerjeve ulice, pri čemer se dela financirajo iz postavke za delovanje ČS. Odločali so tudi o oddajanju dvorane v Domu krajanov v najem. Ker so z dosedanjim hišnikom, ki je skrbel za Dom krajanov, sodelovanje prekinili, bodo na podlagi javnega poziva, ki bo objavljen na občinski spletni strani, poiskali novega. Pri Domu krajanov na Vičavi načrtujejo tudi ureditev igrišča za rusko kegljanje in balinišče.
Največ razprave se je na seji razvilo pri točkah pobude in vprašanja ter razno. Četrtni in mestni svetnik Klemen Rutar je opozoril na nevzdržne razmere zaradi neurejenega kanalizacijskega sistema. Dejal je, da ga krajani vseskozi sprašujejo, kdaj bodo zgrajeni sekundarni kanalizacijski vodi. »15 let se v Klepo-vi ulici čaka na kanalizacijo. Podobno je v Sovretovi ulici, Ulici Vide Alič in v Krčevini,« je bilo slišati v razpravi.
Se bo formirala civilna iniciativa?
Četrtna svetnica Rozika Oj-steršek je pripomnila, da je bila ČS Panorama zadnje tri mandate pri vlaganjih in financiranju odrinjena na rob. Svetniki so opozorili tudi na neučinkovitost dela mestne uprave. »Imamo občinsko upravo, ki ne dela tako, kot bi morala. Minilo je pol leta in smo še vedno na istem mestu. Tu smo, kjer smo bili,« je bil kritičen svetnik Borut Kostanjevec, ki je dodal: »Opravimo pregled stanja, določimo prioritete in formirajmo načrt dela.« S po-
vedanim so se navzoči strinjali, Ojsterškova pa je pripomnila, da so krajani zelo nezadovoljni in da bi se znala formirati tudi kakšna civilna iniciativa. Po njenih besedah so krajani že pred tremi leti podpisali dokumente o prenosu lastništva v javno dobro oz. na lokalno skupnost - za namen gradnje komunalne infrastrukture. Vpis lastništva v zemljiški knjigi še danes ni urejen.
Predsednik Klemenc ostaja brez odgovorov
Predsednik ČS Klemenc je poudaril, da na Mestno občino vseskozi piše, daje pobude in predloge, odgovorov pa ne dobi. Ker želijo odgovore o načrtih vlaganj v komunalno infrastrukturo, kar je najbolj pereča problematika na območju ČS Panorama, slišati neposredno od odgovornih, bodo na prihodnjo sejo povabili župana Mirana Senčarja, direktorico občinske uprave Vlasto Sto-jak ter vodjo oddelka za gospodarske javne službe in investicije, kakovost in gospodarstvo na MO Ptuj Andreja Trunka.
Mojca Zemljarič
Foto: ML
6 Štajerski TEDNIK
Kmetijstvo
torek • 15. septembra 2015
Slovenija
Podreti bo treba 1,3 milijona m3 dreves
Ljubljana • Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v petek obravnaval problematiko razmnožitve podlub-nikov v slovenskih gozdovih. Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem je spomnil, da so za posek označili že skoraj 1,3 milijona kubičnih metrov dreves, ki so jih napadli lubadarji, kar je rekord.
Oražem pričakuje, da bodo razmere težavne še nekaj naslednjih let. Nujna je hitra sečnja in odvoz napadenega drevja. Težava je tudi prodaja lesa. Skladišča v Sloveniji so namreč polna.
Konkretnih rešitev pa sicer dolga razprava ni dala.
Državno podjetje za les leta 2016
Celje • Kmetijski minister Dejan Židan je v petek na sejmu v Celju v okviru okrogle mize o gozdno-lesni verigi povedal, da bodo zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti države koalicijsko uskladili do konca tega tedna.
Dodal je, da glede zakona o upravljanju z državnim gozdom ni več odprte nobene vsebinske zadeve. Glede državnega podjetja, ki ga predvideva zakon, je med drugim povedal, da bo to poskrbelo tudi za prodajo in da je eden od namenov ustanovitve podjetja ta, da bo z denarjem, ki ga bo prinašalo poslovanje, podjetje večalo tudi delež državnih gozdov; ta delež je zdaj okoli 20 %.
DZ bo zakon obravnaval v rednem postopku, Židan pa načrtuje, da bi po sprejetju zakona državno podjetje zaživelo v prvi polovici leta 2016. V imenu koncesionarjev je direktor Združenja za gozdarstvo pri GZS Jože Sterle dejal, da ti ne nasprotujejo državnemu podjetju, da pa si želijo, da bodo lahko število zaposlenih gozdarjev ohranili in da se slovenski les iz državnih gozdov usmeri v slovensko gozdno-lesno verigo, in ne izvozi v tujino.
Za predelavo lesa še trije milijoni evrov
Ljubljana • Slovenski regionalno razvojni sklad je v petek v uradnem listu objavil drugi javni razpis za ugodna posojila projektom na področju obdelave in predelave lesa. Skupna višina razpisanih sredstev je tri milijone evrov, s katerimi želijo spodbuditi obdelavo in predelavo lesa, konkurenčnost podjetij in skladen regionalni razvoj.
Razpis je namenjen vlagateljem, ki imajo registrirano dejavnost obdelave in predelave lesa ali proizvodnjo izdelkov iz lesa ter bodo hkrati izvedli začetno investicijo v osnovna sredstva za izvajanje dejavnosti na tem področju.
Sklad bo razpisana posojila dodeljeval v dveh sklopih - prvi se nanaša na sofinanciranje projektov s posojili, ki vsebujejo elemente državnih pomoči, drugi pa na sofinanciranje projektov s posojili brez elementov državnih pomoči oz. posojili z višjimi obrestnimi merami.
Roka za oddajo prijav sta 12. oktober in 12. november. (sta)
Podravje • Odkupna cena krompirja tudi letos padla na mizernih 8 centov
Za padec cene krivi kar pri
Slovenski pridelovalci krompirja so zopet na robu preživetja. „Situacija z mladim krompirjem je bila zadovoljiva. Sprva je za Mercator dobili ponudbo za 20 centov za kilogram. Ker je bila cena zanimiva, smo sprejeli naročilo za 100 ton in začeli padla na katastrofalnih osem centov," ogorčeno pove lastnik Kmetije Meznarič Milan Meznarič in še opozori, da izjemno
Kako je z odkupom krompirja in kakšne so trenutne odkupne cene, smo preverili na Kmetijski zadrugi Ptuj, ki sicer velja za največjega odku-povalca kmetijskih pridelkov na širšem Ptujskem. Kot je pojasnil prvi mož KZ Ptuj Marjan Janžekovič, so mladi krompir letos začeli odkopavati v zadnji dekadi maja, in sicer po 0,60 evra po kilogramu. V juniju se je cena gibala med 0,30 in 0,40 EUR/kg, v juliju pa med 0,20 in 0,25 EUR/kg. Konec julija pa je cena krompirja praktično čez noč že drugo leto zapored drastično padla. A letos to ni posledica tržnih viškov, ki so lani prihajali k nam iz Evrope, pač pa so ceno domačega krompirja po besedah Janžekoviča znižali kar posamezni slovenski pridelovalci: „Zopet se je pokazalo, kako lahko v Sloveniji cena domače zelenjave - tokrat krompirja - zaradi odločitev in dejanj posameznih slovenskih pridelovalcev čez nož drastično pade. Konec julija je odkupna cena z 0,20 EUR/kg tako v
nekaj dneh padla na 0,10 EUR/ kg in ta odkupna cena se je nadaljevala tudi v avgust. Ker so nekateri slovenski pridelovalci v avgustu na trg ponudili veliko količino krompirja, pakiranega po 10 kg, za 1,20 EUR po vreči, je pod pritiskom trga tri avgustovske tedne odkupna cena padla na 0,08 EUR/kg. V tem obdobju smo v zadrugi pridelovalcem krompirja predlagali, da naj s prodajo počakajo, da se razmere na trgu 'normalizirajo' in smo tako krompir odkupili le od posameznih pridelovalcev, ki po izkopu mladega krompirja za svoj pridelek niso imeli primernih skladiščnih kapacitet in so ga zato želeli takoj prodati."
KZ Ptuj:
„Predvidevamo, da se bo cena krompirja dvignila"
Kljub temu pa prvi mož KZ Ptuj še miri in pravi, da pričakujejo dvig cene krompirja: „Oce-njujemo, da letos v domači pri-
delavi krompirja tržnih viškov ne bo. Podobna slika je tudi v sosednji Hrvaški, pa tudi drugje po Evropi. Trenutne cene krompirja v Sloveniji so, glede na cene v drugih evropskih državah, nižje. Glede na trenutno oceno, da viškov krompirja ne bo, predvidevamo, da se bo cena krompirja v Sloveniji dvigovala, če ne prej pa čez zimo."
Letina ugodna, pridelovalci ne beležijo bistvenega izpada pridelkov zaradi suše
Letos so sicer v ptujski zadrugi do konca avgusta odkupili okrog 700 ton krompirja, od tega 200 ton mladega krompirja. Krompir odkupujejo skozi vse leto. Po besedah direktorja letos planirajo odkupiti vsega skupaj 1.200 ton krompirja. Ocenjujejo še, da bo ponudba krompirja zadostovala povpraševanju, zato o uvozu ne razmišljajo: „Letos ugotavljamo, da so
Ptuj, Destrnik • Nadaljevanje pravde zaradi bioplinskih poslov
Pričala sta Marjan Kolar in Tom Begovič
Minulo sredo se je na ptujskem okrožnem sodišču nadaljevalo sojenje v gospodarskem sporu med podjetjem Probatio in podjetnikom oz. kmetovalcem Brankom Arnušem (Bioplin Arnuš). Probatio, ki je eno izmed podjetij skupine Keter, od Arnuševih terja povračilo 600.000 evrov. Denar naj bi bil Arnuševim nakazan v obliki posojil.
Branko Arnuš se naroka zaradi zdravstvenih težav ni udeležil, sta pa pred sodišče kot priči stopila Marjan Kolar in Tom Begovič, dva izmed ključnih kre-atorjev slovenskih bioplinskih poslov pod blagovno znamko skupine Keter. Kolar je povedal, da je bil v gradnjo Arnuševe bi-oelektrarne vpet od začetka do konca. Sodnika Matjaža Neuda-uerja je zanimalo, kako in zakaj je prišlo do podpisa posojilnih pogodb na relaciji Probatio - Arnuš. Kolar je dejal, da naj bi šlo za premostitvena posojila, ki so jih Arnuševi potrebovali za finančno pokritje različnih zadev. Grozile naj bi jim izvršbe, bremenile naj bi jih obveznosti za nakup kmetijske mehanizacije, postavitev sončne elektrarne ... »Pobudnik za sklenitev pogodb je bil vedno Arnuš. Obrnil se je name ali na Begoviča. Probatio je pričakoval povračilo posojil. Za najeta posojila je jamčila Marija Arnuš in njej je bilo jasno, zakaj in na kaj daje poroštvo,« je med drugim dejal Kolar ter očitke, da Arnuševa elektrarna ni
bila zgrajena do konca in v roku, zavrnil.
Sledilo je vprašanje izplačevanja denarja iz 7-milijonskega kredita Abanke za gradnjo bioplin-ske naprave. Sodnika je zanimalo, komu in kako je banka naka-
zovala denar iz tega posojila. Ali so se izplačila izvajala na podlagi izstavljenih faktur po dejanski realizaciji? Kolar je odgovoril, da naj bi Abanka po računih za dejansko realizacijo nakazovala neposredno izvajalcu - podje-
tju Keter. Naloge za odobritev plačil naj bi podpisoval Arnuš. Kolarjeve besede je v pričanju potrdil tudi Begovič, ki je bil solastnik družbe Keter Organica in je skrbel za računovodski del poslov. »Keter je izdajal račune,
plačevala jih je banka. Šlo je za namenski kredit. Predhodno so bile fakture vedno predstavljene investitorju,« je povedal Begovič ter dodal: »Probatio je bilo eno izmed podjetij v skupini Keter, ustanovljeno za likvidnostno pomoč - za zagotavljanje kratkoročnih premostitvenih kreditov. Probatiu so kapital zagotavljale družbe iz skupine Keter, glavni sta bili Keter Invest in Keter Organica, ki sta imeli takrat čez 20 milijonov evrov osnovnega kapitala. Probatio ga je imel ob koncu okrog šest milijonov evrov. Arnuševi so posojila potrebovali tudi za poplačilo njihovih dolgov od prej, ki so jih imeli na kmetijstvu.«
Spomnimo. Na minuli obravnavi so Arnuševi trdili, da so prepričani, da je bil denar, ki jim ga je posojal Probatio, njihov. Po njihovem mnenju naj bi izhajal iz kredita za gradnjo bioplinar-ne, ki so ga najeli pri Abanki. S podpisom pogodb med njimi in družbo Probatio pa da naj bi se vedno mudilo.
Mojca Zemljarič
Foto: CG
torek • 15. septembra 2015
Kmetijstvo
Štajerski FEDNIK 7
delovalci sami
kazalo dobro tudi glede poznega krompirja, saj smo preko ptujske zadruge izkop krompirja. Nakar so nam na prvi dan izkopa sporočili, da je ponudba nizka odkupna cena ne pokriva niti polovice stroškov proizvodne cene.
- •» > r
Foto: Črtomir Goznik
bili pridelki mladega krompirja relativno dobri, na namakanih površinah tudi nadpovprečni, tako po kakovosti kot tudi količinsko. Čez poletje smo bili nato priča zelo dolgemu obdobju visoke vročine brez padavin, vendar na posevkih, ki so bili namakani, naši pridelovalci ne beležijo bistvenega izpada pridelka. Pri poznem krompirju, zlasti tam, kjer se posevki niso namakali in je bila motena oskrba z vodo, pa je pričakovati pridelke pod povprečjem. Odkupiti nameravamo vse pogodbene količine, del teh sedaj v jeseni, nato pa še čez vso zimo in pomlad vse do maja, ko začnemo odkup mladega krompirja."
Visoke zahteve kakovosti zelenjave in premalo skladiščnih kapacitet
Janžekovič še pravi, da je trženje krompirja vsako leto drugačno in da vsaka sezona
Nizkocenovne prodajne akcije veletrgovcev resna grožnja pridelovalcem
Težave pri odkupu krompirja predstavljajo tudi veletrgovci: „V zadrugi glavnino krompirja prodamo predvsem velikim trgovskim sistemom. Žal se medsebojni boj trgovskih sistemov za potrošnika pogosto izvaja z vedno novimi prodajnimi akcijami, v katerih je tudi krompir ponujen po izjemno nizki ceni, ki jo veletrgovci največkrat prenesejo na dobavitelje in posledično tako tudi na pridelovalce. V prodajnih akcijah veletrgovcev z absurdno nizkimi cenami krompirja, pa tudi druge zelenjave, vidimo tudi resno grožnjo, da se bo tako v očeh potrošnika samo pridelavo krompirja popolnoma razvrednotilo."
prinese s seboj nove izzive. Stalen izziv pri trženju krompirja pa je ustrezna kakovost, ki mora dosegati parametre, določene v tržnih standardih. „Zahteve današnjega potrošnika glede kakovosti krompirja, pa tudi zelenjave nasploh, so zelo visoke. Tako se tudi pridelovalci zavedajo, da dandanes ni več mogoče prodati vsega, kar zra-
ste. Trg danes zahteva čim bolj izenačene gomolje krompirja, opran krompir ter majhna pakiranja po 5 ali celo samo po 2 kg, kjer pa je v primerjavi z večjimi pakiranji strošek pakiranja/kg krompirja precej višji. Še vedno so precejšen izziv tudi primerne skladiščne kapacitete za skladiščenje krompirja čez zimo. Pridelani krompir vedno trži-
mo še naslednje leto do izkopa novega mladega krompirja in zato je odločilnega pomena, da je krompir čez zimo ustrezno skladiščen in tako lahko ohrani primerno tržno kakovost vse do pomladi. Žal pa vsi pridelovalci ustreznih skladiščnih kapacitet za daljše skladiščenje krompirja nimajo."
Monika Levanič
Starošince • Devetič so se zahvalili polju
Kljub slabemu vremenu dober obisk
Čeprav je deveta prireditev Zahvala polju minulo nedeljo popoldne potekala v slabem vremenu, so bili prizadevni organizatorji iz Starošinc in člani TD občine Kidričevo zadovoljni, saj jim je tudi pod prireditvenim šotorom uspelo v vseh pogledih.
V tradicionalnem kuhanju bo-bovega golaža se je tokrat pomerilo sedem ekip. Dišalo je na vse strani, najboljši bobov golaž pa je skuhala ekipa Kulturnega društva Lovrenc na Dravskem polju. Živahno je bilo tudi v kreativnih delavnicah za otroke, svoje domače izdelke in pridelke so obiskovalcem predstavljali domači obrtniki in nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Poleg tega so svojo humano dejavnost predstavljali člani krajevnih odborov RK Cirkovce in Kidričevo, člani strojnega krožka Dravsko polje pa so postavili na ogled stare traktorje in kmetijske stroje.
Priznanja za najlepše urejene hiše, kmetije in podjetja
Posebna komisija občine Kidričevo je za najlepšo urejeno okolico stanovanjskih hiš, kmetij in podjetij iz območja celotne občine prejela več predlogov, po ogledu na terenu pa so priznanja za najlepše urejeno hišo prejeli: Elizabeta Kancler iz
Spodnjega Gaja pri Pragerskem 45, Silva Plošnik iz Stražgonjce 51 a, Nežika Žunko iz Šikol 38 a, Terezija Zakelšek iz Zgornjih Jablan 34, Jožica in Jožef Premzl iz Starošinc 33, Andreja Šprah iz Kungote pri Ptuju 70, Stanko
Novak iz Njiverce vasi 14, Anton in Zdenka Kotnik iz Apač 220, Marta in Jožef Murko iz Lovrenca 129 a, Jožica Jerenec iz Cirkovc 40, Renata Peršuh in Boštjan Drevenšek iz Pleterij 54, Darinka in Zvonko Predikaka
iz Strnišča 10a ter Tanja in Janko Turk iz Župečje vasi 28 a. Za najlepše urejen poslovno-stano-vanjski objekt sta priznanji prejeli družina Podgoršek in muzej Pangea iz Dragonje vasi 23 ter Slavica in Milan Dobič iz Mihovc
51, priznanje za najlepše urejeno kmetijo pa sta prejela Marica in Jožef Belca iz Pongrc 2.
Spretni tudi pri starih kmečkih opravilih
Posebej zanimivo in polno smeha je bilo tekmovanje v ko-žuhanju in luščenju koruze ter lupljenju krompirja, kjer se je letos pomerilo kar 10 ekip vseh starosti. Prvo mesto so osvojili veterani PGD Starošince, druga
je bila ekipa Dravsko polje Milana Fiderška, tretje mesto pa sta si delili ekipi Društva podeželskih žena in deklet občine Kidričevo in oldtajmerji Strojnega krožka Dravsko polje
Prireditev so z vmesnimi nastopi popestrili plesalci Folklorne skupine Vinka Koržeta, veterani Prosvetnega društva Cirkov-ce, ljudski pevci Fantje treh vasi iz KD Lovrenc in mladi plesalci iz FS Vinka Koržeta Cirkovce.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Najtežja buča je tehtala več kot 26 kg
Tudi na letošnji prireditvi Zahvala polju so razglasili zmagovalce za naj pridelek leta 2015. Najtežji krompir ali »bob« je zrasel na kmetiji Trčko iz Šikol (1,20 kg); najtežjo bučo je pripeljal Blaž Žitnik iz Starošinc (26,76 kg), najtežjo kumaro Marta Zafošnik iz Lovrenca (1,24 kg), najtežji paradižnik Ivanka Strmšek iz Zgornjih Jablan (1,18 kg), najtežji jajčevec Lojzka Krajnc iz Starošinc (0,76 kg), najtežji korenček Marta Murko iz Lovrenca (0,96 kg), najtežjo rdečo peso Paulina Mohorko iz Starošinc (1,18 kg), najtežje grozdje Marija Drevenšek iz Župečje vasi (0,66 kg), najdaljši stročji fižol Paulina Mohorko iz Starošinc (78 cm), najvišjo rastlino fižola Martin Krajnc, Starošince (4,5 m), najtežji pastinak Marta Zafošnik iz Lovrenca (0,32 kg), najtežji česen Nuša Korez iz Starošinc (0,22 kg), najtežjo jedilno bučko pa Nuša Korez iz Staro-šinc (2,84 kg).
Foto: M. Ozmec
Strokovna komisija je vse pridelke pridno merila in tehtala.
Pridni domačini med ličkanjem koruze.
8 Štajerski TEDNIK
Podjetništvo
torek • 15. septembra 2015
Makole, Poljčane • Končali projekt oskrbe s pitno vodo v porečju Dravinje
Do kakovostne pitne vode za 10.000
V občinah Makole in Poljčane so v teh dneh končali gradbena in izvajalska dela na 6,6 milijona evrov vrednem projektu oskrbe s pitno vodo v porečju vali 1,8 milijona evrov, naj bi odpravil vrsto let trajajočo problematiko zagotavljanja kakovostne pitne vode na območju občin.
Po besedah makolskega župana Franca Majcna je zaključna konferenca sklepni del velikega in uspešnega projekta, katerega vpliv bo čutiti še dolgo časa. V občini Makole je v posodobljen vodovodni sistem vključenih nekaj več kot 1800 prebivalcev, ki bodo tako deležni boljše oskrbe s pitno vodo. »Zelo sem vesel, da se je projekt končal, saj smo z nadgradnjo vodovodnega sistema veliko pridobili. Ne le, da smo z njim zagotovili varno in boljšo oskrbo z vodo več kot 10.000 uporabnikom, ampak smo vzpostavili celovit sistem oskrbe s pitno vodo v treh občinah«, je še dodal Stanislav Ko-vačič, župan občine Poljčane.
Prenova vodooskrbnega sistema v občinah je bila nujna zaradi neustreznih cevovodov, stalnih okvar, premajhne propustnosti za dovod zadostnih količin pitne vode (ob
ustreznih standardih količin, kakovosti in ustreznih tlakov), občasna izpostavljenost kemijskemu ali mikrobiološkem onesnaženju pitne vode so bili del problematike vodooskrbe na tem območju. Tako je bil osnovni cilj investicije izgradnja ustrezne infrastrukture za kakovostno oskrbo s pitno vodo. Na sistem so priključili tako obstoječe kot tudi nove uporabnike. Na območju občin Makole in Poljčane je bilo vsega skupaj položenih ter hidravlično izboljšanih 23,6 km vodovodnih cevi. Ostali del investicije je zajemal nadgradnjo objekta za pripravo pitne vode v občini Makole, nadgradnjo vodohrana Gaj v občini Makole, novogradnjo dveh vodohranov v občini Polj-čane in novogradnjo prečrpal-ne postaje v občini Poljčane. Projekt je obsegal nadgradnjo posameznih delov vodooskrb-
nega sistema in navezavo obeh (iz občine Makole in občine Poljčane) v vodovodni sistem v občini Slovenska Bistrica, da ta funkcionira kot celota. V nov vodovodni sistem so se združili sistemi Studenice-Poljčane, Dežno, Dolina Ložnice-Mako-le in Slovenska Bistrica-Šikole. Z izgradnjo novega sistema se pričakuje znižanje stroškov vzdrževanja, zmanjšale se bodo okvare, z njimi pa ne bo prihajalo do prekinitev dobave vode v javno vodovodno omrežje občine Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica.
Tik pred koncem dodatna dela v višini 20.000 evrov v občini Makole
Ob predvidenem koncu gradbenih del pa so v Pečkah pri potoku Ložnica ponovno
zabrneli stroji. »Ugotovljeno je bilo, da je bila vodovodna cev pod potokom Ložnica položena na preplitvi globini gle-
de na zahteve Agencije RS za okolje,« je odgovoril direktor občinske uprave Igor Erker. Na vprašanje, zakaj že prvotno ni
bila položena cev na ustrezni globini, je odgovoril: »Zahteve po globini en meter pod urejeno strugo oz. 1,5 metra pod
Slovenska Bistrica • Impolovo jubilejno 190. leto
Podjetje, ki je preživelo Avstro-Ogrsko, obe svetovni vojni in gospodarsko krizo
Slovenjebistriški predelovalec aluminija Impol letos obeležuje 190-letnico delovanja. Jubilejno leto je podjetje, ki je osrednji zaposlovalec na Bistriškem, pričakal z odličnimi rezultati, saj je lani ustvaril več kot 12 milijonov evrov dobička. Visok jubilej je vodstvo podjetja obeležilo z zaposlenimi na dvorcu Štatenberg v začetku tega meseca, ki se ga je udeležilo rekordno število udeležencev, in sicer okoli 800.
Zaključni dogodek je odprla godba na pihala s Spodnje Pol-skave, ki je zaigrala Impolovo koračnico iz leta 1985. Zbrane sta nagovorila predsednik upravnega odbora Jernej Čokl in glavni izvršni direktor Ed-
vard Slaček. Slednji je v nagovoru zbranim poudaril: »Od Impola, njegovega timskega duha, zaposlenih in kulture sem se veliko naučil. Spoznal sem, da se cilji dosežejo samo s pravimi ljudmi. Za zaposlene Impola
je značilna predanost podjetju in njihova usmerjenost k istemu cilju. Impol ni vmesna postojanka, temveč je za mnoge končna postaja v delovni karieri. Zato Impol ni samo tovarna, temveč je družina, ki raste,
ustvarja in gradi temelje tudi za svoje naslednike«.
Impol je v 10 letih investiral 400 milijonov evrov
Edvard Slaček, ki je bil v začetku leta imenovan za izvršnega direktorja družbe, je prepričan, da dolgoročnega uspeha ni brez jasno začrtane vizije za prihodnost. »Metalurška podjetja ne preživijo brez premišljenih vlaganj. Impol je tako v zadnjih 10 letih v rast in razvoj vložil 400 milijonov evrov in s tem gradil trdne temelje za prihodnost podjetja. Prav tako napredka ni brez novega znanja.« In kaj je najpomembnejši nauk po mnenju Slačka? »Za razvoj podjetja je nujno medsebojno zaupanje. Tako je tudi za Impol značilno transparentno komuniciranje in odprti odnosi z vsemi deležniki. Skupina Impol odpira vrata spremembam, a bo vedno spoštovala tiste vrednote, ki so nas naredile močne in uspešne. Naša preteklost in tradicija poslovanja sta nam dobra odskočna deska v priho-
dnost, a nikakor ne lovorika, na kateri bi počivali. Prihodnost Impola si bomo krojili sami - s trdim delom, z usmerjenostjo v rast in razvoj, s postavljanjem najvišjih standardov poslovne odličnosti in poštenimi medsebojnimi odnosi,« je povedal.
Lojalnost zaposlenih do podjetja je Impolova konkurenčna prednost
Predsednik upravnega odbora Jernej Čokl, ki v podjetju deluje že več kot 40 let, je v nagovoru zbranim spomnil na 80. leta, ko se je Impol zaradi izgube jugoslovanske trga boril za preživetje. »V devetdesetih je Impol uspel usvojiti zahtevne trge Evrope in Amerike. S tem si je postavil temelje za stabilno prihodnost, ki jih je nadgradil z naložbami, izpeljanimi v zadnjih 15 letih. Zgodovina Impola je polna vzponov in padcev. V 190 letih je preživel prvo svetovno vojno, razpad Avstro-Ogrske, drugo svetovno vojno, odcepitev od Jugoslavije, skoraj popolno izgubo trga,
inflacijo in tečajne razlike ter druga tržna nihanja. Zakaj je Impolu uspelo? Zakaj je danes eno redkih slovenskih podjetij, ki se lahko pohvali s tako bogato tradicijo? Eden ključnih mejnikov je bila preusmeritev iz bakra v aluminij. Prav tako je bil izredno pomemben uravnotežen razvoj dveh ključnih programov: valjarništva in sti-skalništva, kar nam ublaži tržna nihanja. Prav tako je treba vedeti, da Impol zna preživeti brez posebne naklonjenosti države in državne pomoči, saj je ves čas samostojno iskal svoj prostor pod soncem,« je povedal Čokl. Ob tem pa je še izpostavil, da ima veliko težo pri uspešnosti podjetja pripadnost zaposlenih Impolu: »Ravno ta lojalnost, pripadnost in povezanost z lokalnim okoljem je tisto, kar nas dela boljše in močnejše od ostalih. Tako je danes Impol šesti največji slovenski izvoznik, ki letno ustvarja promet v višini pol milijarde evrov in proizvaja že več kot 180.000 ton izdelkov. Kot bi rekel Primož Trubar, znali smo "stati inu obstati".«
Mojca Vtič
torek m 15. septembra 2015
Podjetništvo
Štajerski FEDNIK S
prebivalcev
Dravinje. Projekt, za katerega sta občini prispe-
neurejeno strugo so znane že od vsega začetka in so bile del projekta. Pri prvotni izvedbi je šlo v celoti za napako izvajalca, zato tudi on nosi stroške prvotne izvedbe približno 10.000 evrov. Po ugotovitvi napake se je pokazalo, da je na zahtevani globini tako trda kamnina, da s tehnologijo, ki je bila predvidena po projektu, ne bo možno izvesti prečkanja vodotoka. Zato je bila izbrana druga tehnologija -vodena vrtina po tehnologiji HDD oziroma je bilo treba izvesti podvrtavanje vodotoka -, ki pa je približno za 20.000 evrov dražja od prvotne. To razliko bo nosil investitor -občina, saj bi celoten strošek
v tej višini, tudi če bi se prvotno izvedlo tako, kot se bo sedaj, morala nositi občina. Kljub tej kar precejšnji podražitvi pa smo na strani občine Makole še vedno precej pod pogodbeno vrednostjo. Po pogodbi naj bi gradbena dela stala 2,7 milijona evrov, pričakujemo pa, da bo dejanski končni strošek za nas okrog 2,4 milijona evrov.«
Upravljanje sistema za oskrbo s pitno vodo sta prevzeli dve komunalni podjetji, in sicer OKP Rogaška Slatina, d. o. o., za območje občine Poljčane in Komunala Slovenska Bistrica, d. o. o., za območje občine Makole.
Mojca Vtič
Ptuj • Hotel Poetovio z novimi igralnimi aparati
Želijo privabiti nove skupine igralcev
V ptujskem turizmu v zadnjem času ni bilo velikih vlaganj, razen petmilijonskega vložka v najstarejši ptujski hotel Poetovio, ko je ta prešel v tuje lastništvo, podjetja Novomatic.
V tem ptujskem turističnem subjektu pa vlaganja nadaljujejo, saj želijo igralniškim gostom in tudi drugim, ki pri njih prenočujejo, ponuditi kar največ. Casino Poetovio igralni salon je tako sredi poletja odprl tudi igralni salon na prostem, kjer gostje lahko tudi kadijo. Prizi-dali so prostor in vanj preselili 20 igralnih aparatov, vključno z ruleto, tako da gostje lahko igrajo in hkrati kadijo. Novo pridobitev so povezali z zabavo Admiral Summer Fest, ki je bila zdelo dobro obiskana. Trenutno ima celoten igralni salon 94 najnovejših igralnih avtomatov in dve elektronski ruleti, na katerih lahko gostje preizkušajo srečo 24 ur dnevno. Ko so v letu 2003 odprli igralni salon, je bilo vseh igralnih mest 50, leta 2012 pa so igralni salon
preselili v pritličje hotela, nekdanjo hotelsko kavarno. Kot je povedala Jasmina Mitrašinovic iz Novo prodaje, d. o. o., kjer skrbijo za prodajo in marketing, so z obiskom igralnega
salona in zasedenostjo postelj v tem času zadovoljni. Sezono pa želijo raztegniti na celo leto, da mrtvih mesecev ne bi bilo, zato se trudijo, da bi s kakovostno ponudbo privabili še več novih
V najstarejšem ptujskem hotelu Poetovio so letos uredili tudi igralni salon na prostem.
skupin obiskovalcev (igralcev) in individualnih gostov. Povezujejo se z drugimi ptujskimi ponudniki, med obiskom Ptuja jim želijo približati tudi druge lepote Ptuja in okolice. Največ obiskovalcev igralnega salona je letos Slovencev, od tujcev pa Avstrijcev, Italijanov in Hrvatov. Njihov cilj pa je, da bi povečali število italijanskih gostov, saj Italijani veljajo za najboljše igralce. Lani jih je obiskalo že 20 skupin italijanskih igralcev.
Igralništvo je nadvse pomemben segment celovite turistične ponudbe, tako ga je treba tudi razumeti in ponujati. V Sloveniji so še vedno težave z njegovim razumevanjem, problem pa je tudi zelo omejevalna zakonodaja, ki koncesionarjem onemogoča boljše poslovanje.
MG
Foto: Arhiv
Ptuj • 12. sejem prostega časa
Za aktivno preživljanje časa
Na ptujski tržnici, ki v zadnjem času vse pogosteje postaja tudi prireditveni prostor, je 12. septembra potekal že 12. sejem prostega časa.
Organiziral ga je CID Ptuj v sodelovanju z Javnimi službami, na katerem se je s programi za kakovostno preživljanje prostega časa za otroke in mladino v novem šolskem letu predstavilo skupaj 21 vladnih in nevladnih organizacij z različnih področij, kulture, športa, izobraževanja in socialne dejavnosti. Tudi le-
tošnji sejem je pokazal, da ima Ptuj veliko organizacij za kakovostno preživljanje prostega časa in ustvarjalno druženje. Število tistih, ki se predstavljajo na tem tradicionalnem sejmu, raste iz leta v leto. „Prosti čas počasi postaja zelo pomembna vrednota v našem življenju, saj ga je vedno manj. Zato ga je tre-
ba izredno dobro in pametno izkoristiti. Na to poskušamo opozoriti tudi s takšno prireditvijo, kot je sejem prostega časa. Že tradicionalna ptujska prireditev je tudi letos ponudila široko paleto različnih aktivnosti društev in javnih organizacij v našem mestu. Verjamem, da je v tej izredno široki ponudbi mo-
goče najti tudi nekaj zase. Predvsem je ta prireditev namenjena staršem in njihovim otrokom, tudi mladim, da v svojem prostem času niso brez cilja, da ga osmislijo, ga aktivno in ustvarjalno preživijo. Dobra udeležba na sejmu pa je dokaz več, da je bila odločitev o organizaciji takšnega sejma pravilna. Po podatkih, ki jih imamo, članstvo v teh organizacijah raste tudi po zaslugi tega sejma. Želimo si, da bi se namvletu 2016 pridružili tudi tisti, ki te priložnosti še niso izkoristili. Samo letos se nam je na novo pridružilo pet organizacij," je povedal koordinator projekta CID Ptuj Jure Šarman.
MG
Z 12. ptujskega sejma prostega časa, na katerem se je predstavilo 21 „ponudnikov" za aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa otrok in mladih v novem šolskem letu.
Ormož • Nič več prostorske stiske v vrtcu Velika Nedelja
Velikonedeljski otroci ta teden v nov vrtec
Skoraj leto dni od začetka gradnje je nov vrtec v Veliki Nedelji končan. Otroci so namreč v težko pričakovan moderen in nizkoenergijski vrtec stopili v ponedeljek.
Občina Ormož se je konec oktobra lotila obsežne investicije - gradnje novega vrtca v Veliki Nedelji. Projekt v vrednosti 1.224.801 evro z DDV je zajemal rušitev starega vrtca in gradnjo kar dvakrat večjega no-
| Na razpis za gradnjo | Razlika v ceni je bila ogr | več kot 345.000 evrov.
vega vrtca. Z novim vrtcem, ki ga v celoti financira občina, so tako zadostili vsem veljavnim prostorskim normativom in posledično ne bo več potrebno, da bi en oddelek moral gostovati v prostorih OŠ Velika Nedelja,
i v Veliki Nedelji prispelo kar , saj je med najdražjim in najc
kot je bilo do sedaj. „Neto tlorisna površina starega vrtca je bila približno 280 m2. Novi vrtec ima v skladu s Pravilnikom o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca neto tlorisno
ponudb iz vse Slovenije. | šim ponudnikom znašala |
površino približno 680 m2. Stari vrtec je imel štiri igralnice. Novi vrtec ima predvidenih pet igralnic v površini od 42 do 45 m2. V skladu s pravilnikom ima novi vrtec predvidene osrednji prostor kot športno igralnico, dodatni prostor za dejavnost otrok, skupni prostor za strokovne sodelavce, prostor za
individualno delo z otroki, kabinet za vzgojna sredstva in pripomočke ter pralnico, ki jih stari vrtec ni imel."
Letos bo vrtec obiskovalo 83 otrok
Prostoren in moderen vrtec, v katerega je letos vpisanih 83
otrok, je zidan iz opeke in izveden kot nizkoenergijski objekt. „Za prezračevanje so predvidene rekuperativne energetske naprave. Za ogrevanje je predvidena toplotna črpalka zemlja-voda. V vseh prostorih je predvideno talno gretje. Ogrevanje sanitarne vode je izvedeno s sistemom sončnih kolektorjev. Planiramo, da se bodo na ta način stroški ogrevanja glede na sedanje stanje razpolovili, kljub temu da se bo površina prostorov 2,5-krat povečala," so še sporočili z ormoške občine ter dodali, da je bil minuli teden objekt prevzet in predan v upravljanje VVZ Ormož.
Sicer pa so vsa dela potekala v skladu z načrtom. Rok za končanje vrtca, ki ga je kot najugodnejši ponudnik izvajalo podjetje GP PROJECT ING iz Ptuja, je namreč 15. 9. 2015.
Monika Levanič
Najugodnejši GP PROJECT ING
Ponudnik	Višina ponudbe v €
GP PROJECT ING, d. o. o., Ptuj	1.224.801
ŽIHER, d. o. o., Gorišnica	1.228.380
NIVAL INVEST, d. o. o., Videm pri Ptuju	1.237.563
VG5, d. o. o, Ljubljana	1.243.647
SGP POMGRAD, d. d., Murska Sobota	1.266.184
KOLEKTOR KOLING, d. o. o., Idrija	1.279.711
KUPOLA, d. o. o., Maribor	1.280.185
GIC GRADNJE, d. o. o., Rogaška Slatina	1.437.595
LIPA, z. o. o., Lenart v Slov. goricah	1.463.908
GRADBENO PODJETJE DRAVA, d. o. o., Ptuj	1.519.431
KNUPLEŽ, d. o. o., Zgornja Velka	1.570.578
Tako izgleda nov prostoren in moderen nizkoenergijski liki Nedelji, ki ga bo letos obiskovalo 83 otrok.
Foto: ML
vrtec v Ve-
10 Štajerski TEDNIK
Kultura
torek • 15. septembra 2015
Ptuj • Z začetkom šolskega leta tudi neformalne oblike izobraževanja
S papirjem ali brez njega - znanje šteje
Poleg »uradnega« šolskega izobraževanja, ki ga izvajajo različni javni zavodi, se je izobraževalna sezona začela tudi v ustanovah neformalnega izobraževanja, kjer na koncu šolanja ne boste dobili uradnega potrdila, kaj ste končali, ampak se boste dokazali s svojim znanjem.
Obiskali smo ptujsko Arsano, kjer so si nekoliko odpočili po zahtevnem poletnem festivalu in že izvajajo svoje vsakoletne izobraževalne oblike. Ana Delin, ki vodi Arsanino vokalno šolo, nam je za začetek povedala veselo novico, da bodo tudi letos sodelovali s ptujsko gimnazijo, kjer so v minulem šolskem letu izvedli izredno uspešen muzikal Metuljev efekt. 2 njim bodo nastopili tudi letos, a bodo morali za nastop pripraviti nekatere
nove učence, saj so nekateri dijaki končali srednjo šolo in svojo izobraževalno pot nadaljujejo drugod, tudi v tujini. Obenem bodo pripravljali novi muzikal, pri katerem bodo lahko sodelovali tudi dijaki drugih ptujskih srednjih šol, ne le gimnazijci. Žal se je na gimnaziji končalo financiranje tovrstnega dela, tako da bodo stroški projekta v breme staršev, prodati pa morajo tudi 15 predstav za druge šole. Ampak razveseljivo je, da
tmmmmmmmmmmiimtiiz.
Glasba kot darilo
Včasih je težko nekomu izbrati darilo. Zlasti če ta oseba nečesa posebej ne potrebuje. Pa nas je na posebne vrste darilo spomnila Ana Delin: »Učila sem neko osebo, ki se je odločila za darilo posneti cede. Pač se je nekaj časa izobraževala, nato pa pripravila presenečenje v obliki posnetkov svojega petja.«
Radijski komentar
Recimo bobu bob!
Kaže, da težav, napak, afer in podobnega, negativnega seveda, pri nas še ni in še dolgo ne bo konec. Mediji, politiki in mnenjski voditelji pridno skrbijo, da tega materiala ne zmanjka. Pa naj bodo vzroki ali posledice še tako banalni in malo vredni. Saj vendar gre za naš, davkoplačevalski denar. Euro, pa euro. Ni pomembno, koliko, samo da se bere, posluša in gleda. In da se koga nabija na pranger sramote in spodbuja zgražanje. Podatki, potrditve, dokazi - komu mar! Če smo mi rekli, da se krade, laže, potvarja, okorišča in kaj vem kaj še vse, potem je to tako in nič drugače. Dokazi z imeni in priimki ter podatki? No, to je naloga koga drugega, uradnih organov pregona. Pa smo tam, da je vse zanič in le nekateri krivi za vse naše težave in nadloge. Kdo so to? Oni drugi, naši seveda ne!
Znova poudarjam, da tudi v naši državi zaščitenih, torej svetih krav ne sme biti. Vendar teh s prej omenjenimi načini ne bomo dobili na čistino, da se bo vedelo, kaj je narobe, kaj se je zgodilo in kdo je to storil, oziroma kdo je za to kriv. To pogrešam v našem primeru, ki je prevečkrat le lov na čarovnice, brez epiloga, kakršnega koli že. Zato v naslovu komentarja recimo bobu bob. Ne pa nekaj na splošno in na, oprostite, zelo nizkem nivoju. Kar jezi me, ko se v medijih ne vpraša pravih stvari, ampak nekaj na splošno in zato brez pravih odgovorov. Kaj so to prave stvari, me boste sedaj vprašali. In imate prav. Če tako zapišem, moram vedeti, zakaj sem tako zapisal. Nekaj primerov. Strankarska prvakinja mirno reče, da je katera od državnih firm bankomat za nekatere stranke. Ne pove in je tudi ne vprašamo, katere so te stranke in kako pridejo do denarja. Nekdanje predsednice vlade ne vprašamo, kaj smo obljubili Evropski uniji glede prodaje državnih podjetij. Predsednika Državnega zbora ne vprašamo, zakaj parlament ni zadolžil vlade, da pripravi dolgoročno strategijo države, ne pa programa od vlade do vlade, ki so običajno kratkega trajanja. Potem, kdaj smo državljani pooblastili parlament in vlado, da prodajata skupno premoženje, torej državna podjetja. Ne vprašamo zunanjega ministra, zakaj smo podprli vojaške intervencije Evrope in ZDA v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, od koder imamo sedaj valove beguncev. To je pravi vzrok, vse drugo so posledice. Tako lahko sprašujemo tudi v lokalnem okolju. Recimo ob številnih napisih in govorjenju o potrebnih zamenjavah vodilnih v podjetjih in zavodih. Pozabljamo, da jih nastavljajo in razrešujejo lastniki, oziroma nadzorni sveti ali sveti zavodov. Ne javnost. Predstavniki okolja, torej strank v občinskih svetih, imajo v svetih zavodov večino. Zakaj tega že niso storili, če je tako potrebno? Kaj ali koga so čakali? V javnosti nasprotujejo direktorju ali direktorici, na sejah pa ... Skratka, želim povedati, da govorjenje na pamet brez argumentov ali le na podlagi nekje slišanega ni prava pot za rešitve. Te pa potrebujemo, ne zgolj ugotavljanje stanja ali, oprostite izrazu, nakladanje v tri dni, oziroma populizem ali všečnost. To predvsem pričakujem od politikov, mnenjskih voditeljev ter drugih izobražencev in medijev. Morda sem prevelik optimist in ne upoštevam naše realnosti. Upoštevam jo, vendar se z njo vedno ne strinjam. Ker za nas ni dobra.
Ludvik Kotar
Foto: Črtomir Goznik
Ana Delin, vodja vokalne šole Arsana
dijaki želijo nadaljevati tovrstno delo, enako starši, pa večina profesorjev ... Brž ko bo kakšna priložnost, pa se bosta tako Arsana kot Gimnazija Ptuj prijavili na morebitne razpise za financiranje tovrstne dejavnosti in s tem razbremenili družinske proračune.
V Arsani glasbeno izobražujejo večinoma vokaliste, saj je za to največ zanimanja. Ana Delin in Teja Letonja Hajšek učita petja vse generacije - od najmlajših, ki so šele prestopili osnovnošolski prag, do srenješolcev in študentov, pridejo pa tudi starejši, ki pač v otroštvu niso imeli možnosti in priložnosti, veselje pa je v njih ostalo. »Nikoli ni prepozno, pa tudi ne prezgodaj. Včasih smo čakali - zlasti pri fantih -, da so dobili 'odrasli' glas. Danes ne več, že najmlajše učimo pravilnega dihanja, oblikovanja glasu, izgovarjave, odrske drže, da so pozorni na besedilo ... Res, da se jim glas pozneje spremeni, ampak to pri-
dobljeno znanje jim ostane, že zelo hitro so usmerjeni na pravo pot,« pojasnjuje Ana Delin, ki se v petju tudi sama nenehno izobražuje, zato meni, da lahko ponudi kakovostno znanje; poleg tega je po izobrazbi specialistka glasbene terapije, torej je v njej vgrajen občutek za ljudi: »Glasba ni dril, ni gola tehnika. Pomembno je veselje do glasbe, skozi izobraževanje pa se to veselje samo stopnjuje, človek se izraža skozi glasbo. Iz tega pride lepo odpeta pesem, zadovoljen je tisti, ki poje, uživa tisti, ki posluša - in vsi smo srečni.«
Da so pri svojem delu učinkoviti, dokazujejo številni uspešni nastopi njihovih učencev v najrazličnejših pevskih šovih, ki jih pripravljajo organizatorji tako na lokalnem nivoju (ptujski radio na primer vabi otroke k petju slovenskih pesmi) kot v okviru države (Slovenija ima talent, Misija Evrovizija, X-faktor ...). Ko sva z Ano ravno govorila o naši radijski prireditvi, pri kateri je poudarek na slovenskih pesmih - kako je s tem pri mladih? »Res, da so večini mladih blizu pesmi v angleškem jeziku, ampak moram poudariti, da jih usmerjamo tudi v slovensko glasbo. V sodoben slovenski pop, pa tudi 'zlata leta' slovenske popevke so neizčrpen vir. Se pa zgodi, da se kdo navduši tudi za kateri drugi jezik, recimo za francoske šansone ali pa kaj španskega.«
Izobraževanje po skypu
Ano Delin poznamo tudi kot članico vokalane skupine Vox Arsana, za katero vemo, da se nenehno izobražuje. Njihovi učitelji živijo v glavnem v Ameriki. Ker pa je izobraževanje nenehen proces, si pravzaprav ne moremo predstavljati, kako lahko nekdo uskladi svoje učiteljsko delo s svojim osebnim izobraževanjem. Ana nam je pojasnila skrivnost:
v////////////////////////^^^^
Zakaj pa ne ...
Si predstavljate spletno osnovno šolo? Ko učence učimo po računalniku - dobesedno učenje na daljavo. Na primer za otroke slovenskih zdomcev in izseljencev slovenski pouk po spletu? Ja, kar smo pred desetletji brali v znanstvenofantastičnih zgodbah, postaja realnost ...
ameriški učitelji jih učijo s pomočjo modernih tehnologij - po spletu. »Potrebuješ dobre mikrofone, dobre slušalke in gre. Vsi štirje sedemo pred računalnik, učitelj je na drugi strani luže - in pouk se začne.«
Če pomislimo na uborno kakovost video- in avdioposnetkov, ki nam jih včasih predvajajo po televiziji, ko se z nekom pogovarjajo po spletu, smo malce podvomili, ali lahko učitelj dobro sliši svoje 'spletne' učence. »Nobenih težav ni, res pa je, da mora biti oprema kakovostna. Ameriški profesorji na ta način poučujejo učence z vsega sveta in sistem deluje. Poznamo učiteljico, ki ima učence v Rusiji, na Japonskem in na Havajih. Težko bi si tako finančno kot časovno privoščili vsak mesec za nekaj dni potovati v Ameriko, spletni način pa je idealna rešitev za tovrstno izobraževanje. In tovrstno izobraževanje kot novost ponujamo tudi mi pri Arsani.«
Omenili smo, da je večji del izobraževalnega dela Arsaninih učiteljev na području petja. Ampak lahko se pri njih učite tudi instrumente, saj ponujajo glasbene urice za klavir (poučuje Tom Hajšek), kitaro (Stane He-bar) in tolkala (Gregor Nestorov in Boštjan Vauh), organizirajo pa lahko tudi pouk katerega drugega instrumenta, če je povpraševanje. In če kljub vsemu želite tudi formalno potrdilo o svojem glasbenem izobraževanju, v sodelovanju s ptujsko glasbeno šolo lahko tam obiskujete teorijo in na koncu leta delate izpite. »Ampak najpomembnejše je znanje, ki ga naši učenci dobijo in ki ga z veseljem predstavljajo na številnih nastopih. Vsako leto organiziramo predstavitev svojega dela okrog novega leta oziroma tik po njem ter ob koncu šolskega leta, velikokrat pa sooblikujemo tudi različne kulturne prireditve po različnih zavodih, ustanovah, podjetjih, kjer nastopijo naši učenci.« Učenci pa -kot smo že omenili - so lahko od najmlajših do najstarejših; leta niso pomembna, ampak veselje.
jš
Ptuj, Slovenija • 10.000 izvodov Najboljših novic
Na Ptuju razdelili 300 novic
V petek je 300 prostovoljcev po državi razdelilo 10.000 izvodov časopisa Najboljše novice iz sveta in prav toliko domačih kefirjev iz mlekarne Planika.
Mimoidočim v 41 krajih po Sloveniji so prostovoljci tako poskušali polepšati dan s časopisom, ki govori zgodbe o uspehu, napredku, poleg tega pa so jim ponudili kefir, ki je proizvod domače mlekarne.
Na Ptuju je osem prostovoljcev iz Kluba ptujskih študentov, Društva za šport invalidov Most Ptuj, Cet Platform, Leo kluba Ptuj in CID Ptuj razdelilo 300 časopisov in prav toliko kefirjev. Kot ambasador akcije pa se jim je pridružil tudi Milan Senčar, župan mestne občine Ptuj.
Cilj te evropske akcije, ki je potekala v 13 evropskih državah, je bil, da ljudi spodbuja k razmisleku o naši aktivni vlogi pri zagotavljanju pravičnega, uravnoteženega in trajnostnega razvoja.
J. Šarman Utrinek z deljenja Najboljših novic na Ptuju
Nogomet
Triglav previsoka ovira za Dravo
Stran 12
Rokomet
Pustili boljši vtis, kot kaže končni izid
Stran 12
Motokros
Gajser iz Mehike v ZDA s prednostjo 18 točk
Stran 13
Karting
Zadnja dirka na karto-dromu v Hajdošah ...
Stran 13
Rokomet
Ptujčanke za začetek v mladinski ligi
Stran 15
Tenis
Preko 1. in 2. nosilcev do lovorike
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 9. krog
Nanjo so čakali skoraj pol leta
Zavrč - Luka Koper 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Zorko (4.).
ZAVRČ: Bajza, Petrovič, Antič, Datkovič, Rogač, Kokorovič, Pi-hler, Batrovič (od 85. Golubar), Glavica (od 64. Cvek), Matjašič, Zorko (od 59. Muslimovič). Trener: Slavko Matič.
LUKA KOPER: Simčič, Del Toro (od 72. Galešič), Hadžič, Šme, Pavič, Štulac, Tomič (od 84. Vekič), Andrejašič, Rahma-novič (od 84. Posavac), Štro-majer, Ivančič. Trener: Nedžad
Okčič.
Nogometaši Zavrča so pred svojimi navijači nazadnje slavili 20. marca letos, ko so v 25. krogu sezone 2014/15 z 1:0 ugnali Radomlje. Na novo zmago so čakali devet tekem, vse do petka, 11. septembra, ko je padla ekipa Kopra.
K preporodu je precej pripomogla menjava na trenerskem stolčku, ko je Ivico Solomuna zamenjal Slavko Matic. Ta je v štirih tekmah vodenja moštva zabeležil tri zmage (Šampion, Krško, Koper) in remi (Domžale). Ker so menjavo trenerja opravili tudi v Kopru - Nedžad Ok-čič namesto Rodolfa Vanol-lija - je bil obračun zanimiv tudi iz tega vidika. Oba trenerja sta imela precej težav s sestavo moštva, saj sta pri domačih manjkala Polič in
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča (na fotografiji Rok Zorko) so se veselili tretje zmage v sezoni, po slavju v Velenju in Krškem so na domačem igrišču ugnali Koper.
Novoselec, pri gostih pa Gu-berac, Halilovič in Lotrič.
»Dečki so sprejeli novi način dela, čeprav v vsaki tekmi
prepuščamo vlogo favorita tekmecem. Svoje priložnosti iščemo izključno preko našega dela,« je pred srečanjem
povedal Matic, ki je na klopi pustil Muslimoviča in Go-
lubarja. »Nista še pripravljena za celotno srečanje.«
Gol iz prve prave akcije
Domačini so pred kakšnimi 500 gledalci začeli odlično in so povedli že po prvem pravem napadu: Glavica in Batrovič sta kombinirala na levi strani, slednji je poslal predlo-žek v kazenski prostor, kjer je Zorko na kakšnih osmih metrih odlično reagiral in z glavo preusmeril žogo v gol - 1:0. Prvi gol mladega Zorka v tem prvenstvu je na koncu pomenil tudi odločilnega za zmago Zavrča ... Koprčani so v nadaljevanju igrali napadalno in si ustvarili kar nekaj lepili priložnosti. Še najbližje zadetku so bili med 25. in 30. minuto, ko so kar vrstili nevarne napade. Najlepšo priložnost je v 29. minuti zapravil mladi branilec Andrejašič, ki je bil nekoliko s strani sam pred Bajzo, a je streljal mimo gola. »Fantje so pokazali pravi pristop, zato jim ne morem zameriti neučinkovitosti,« je povedal gostujoči strateg Okčic.
Tudi v drugem polčasu so si gostje neuspešno prizadevali doseči zadetek, saj so domačini domala brezhibno izpolnjevali obrambne zadolžitve. Oba stratega sta na
prvaliga le le ko m Slovenije I Nogomet • 1. SNL
REZULTATI 9. KROGA:
Zavrč - Luka Koper 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Zorko (4.); Krka - Olimpija 1:3 (0:0); strelci: 0:1 Henty (53.), 0:2 Zajc (79.), 1:2 Kastrevec (83.), 1:3 Zajc (86.);
Gorica - Maribor 1:4 (1:2); strelci: 1:0 Burgič (6.), 1:1 Mendy (12.), 1:2 Tavares (25.), 1:3 Mendy (57.), 1:4 Bohar (77.);
Rudar - Celje 4:0 (1:0); strelci: 1:0 Knezovič (44.), 2:0 S. Babič (67., iz 11-m), 3:0 Krcič (76.), 4:0 Kocič (89.);
Domžale - Krško 2:0 (1:0); strelec: 1:0 S. Vuk (13.), 2:0 S. Vuk (63.)
1. OLIMPIJA	9 7 1	1	27:5	22
2. GORICA	9 7 0	2	21:16	21
3. DOMŽALE	9 5 1	3	16:8	16
4. MARIBOR	9 4 3	2	14:10	15
5. ZAVRČ	9 3 3	3	7:8	12
7. RUDAR	9 2 3	4	10:13	9
8. LUKA KOPER	9 2 2	5	12:17	8
9. KRKA	9 2 3	4	9:16	9
9. KRŠKO	9 2 2	5	5:13	8
10. CELJE	9 12	6	6:21	5
Najboljši strelci: 7 zadetkov: Andraž Šporar (Olimpija), Blessing Chibuike Eleke (Gorica); 5 zadetkov: Rok Kronaveter, Ezekiel Isoken Henty (oba Olimpija); 4 zadetki: Amel Džuzdanovič (Gorica), Jaka Štromajer (Koper), Luka Prašnikar (Rudar), Jean Philippe Men-dy (Maribor).
Nedžad Okčic, trener Kopra: »Zavrču čestitam za zmago. Na težkem igrišču za igro nam ni uspelo razviti svoje igre, medtem ko so domačini hitro izkoristili praktično edino priložnost na tekmi. Sami smo imeli več od igre, a brez učinkovitega zaključka. V kakšni naslednji tekmi bo ob poštenem pristopu sreča tudi na naši strani.«
Slavko Matic, trener Zavrča: »Koper ima boljšo ekipo, kot kaže trenutni pogled na lestvico. Res smo imeli na tekmi le en neposreden strel na gol, zato sem še toliko bolj vesel, da je v polno zadel mladi Zorko. Do konca smo to minimalno prednost ubranili, kar nam je uspelo z zbrano igro celotnega moštva. Pomembno je, da nadaljujemo pozitivni niz, ki sedaj traja že štiri tekme.«
Rok Zorko, Zavrč: »Za napadalca je vsak zadetek dragocen, tudi zame je tako, čeprav je pomembnejša zmaga moštva in tri točke. Dobro smo se ubranili, posebej v zadnjih 30 minutah smo pokazali pravi karakter. V naslednje tekme gremo lahko še bolj samozavestno.«
igrišče poslala po tri sveže igralce, vsak seveda s svojim namenom. Medtem ko je Okčic želel večjo kreativnost in učinkovitejši napad, je Matic želel povečati posest žoge in umiritev igre. Uspelo je slednjemu ...
Zavrč bo v sredo z Verže-jem v gosteh odigral pokalno srečanje, v soboto pa bo v 10. krogu 1. lige gostil državne prvake iz Maribora. V zavr-škem športnem parku se tako obeta nov spektakel.
Jože Mohorič
Novi trenerji polovično uspešni
Tik pred ali v samem reprezentančnem odmoru so kar štirje klubi 1. lige opravili zamenjavo trenerjev: Zavrč (Solomun - Matič), Maribor (Šimundža - Jurčič), Koper (Vanolli - Okčič) in Celje (Rožman - Kapušin). V tem krogu sta bila uspešna le dva ...
Ob tem je prišlo tudi do zamenjave na vrhu lestvice: po sedmih zaporednih zmagah je Gorica klonila proti prvakom iz Maribora, kar je Olimpija s šesto zaporedno zmago izkoristila za skok na 1. mesto. Za Ljubljančane je bila to sploh prva zmaga v Novem mestu.
Mariborčani so slabo začeli tekmo pred 2500 gledalci v Novi Gorici, nato pa na krilih razpoloženega Mendyja slavili visoko zmago. Jasno je, da se borba za naslov prvaka šele prav ogreva ...
V ozadju ostajajo Celjani, ki so tokrat v derbiju šaleške doline visoko klonili v Velenju. Niti zamenjava trenerja ni prinesla hipnih pozitivnih sprememb, očitno bo treba storiti še kaj več od tega.
Končno! So vzklikali v Domžalah, kjer so varovanci Luke Elsner-ja po treh zaporednih domačih porazih le slavili. Primerno »žrtev« so našli v Krčanih, katerim je oba zadetka na tekmi zabil Slobodan Vuk. Enakih dosežkov sta se veselila še Mendy (Maribor) in Zakc (Olimpija).
Jože Mohorič

K
Albert Riera je nekdanji španski repre-zentant, med drugim je igral za Liverpool, Epanyol, Galatasaray, Olympiacos in Bordeaux
Neverjetno: Albert Riera v Zavrču?
Slovenska 1. liga letos doživlja pravi razcvet. Gledalci se vračajo na stadione, izenačenost klubov je večja kot v preteklosti, medijska pokritost bistveno boljša kot nekaj let nazaj, poleg tega pa v slovenski klubski nogomet prihajajo vse boljši in kakovostnejši »tujci«. Ne le iz držav bivše skupne države, kot je bila to navada v letih po samostojnosti, ampak tudi iz zahodne Evrope.
Tako je letos nase opozoril tudi Zavrč (Muslimovič), a sedaj se obeta še ena senzacija. Govori se o Albertu Rieri, nekdanjem španskem reprezentantu, ki je v svoji karieri do sedaj med drugim igral za slavne in bogate klube, kot so Liverpool, Epanyol, Galatasaray, Olympiacos in Bordeaux.
Sliši se skoraj neverjetno, da bi lahko takšen igralec, ki je bil po spletnem portalu Transfermarkt, ki se ukvarja s tržnimi vrednostmi nogometašev, v zlatih časih vreden kar 14 milijonov evrov, prestopil v Zavrč, toda prvi mož kluba Miran Vuk nam je potrdil, da je res tako. Ob tem bo klubski strošek le osnovna pogodba in s tem plača Španca, vse drugo pa je v domeni ljudi, ki skrbijo za kariero Riera.
Sicer pa je Španec, ki se naj bolje znajde na levi strani zvezne vrste, lahko pa igra tudi v obrambi in napadu, svojo kariero začel pri Mallorci, sledila je pot v Bordeaux in nato do Espanyo-la. Iz Španije se je nato danes 33-letnik podal v Manchester City, nato se je vrnil v Espanyol, od koder je sledil njegov glavni transfer kariere - v slavni Liverpool. Iz mesta Beatlov se je podal h grškemu Olympiacosu, nato pa je odšel v turški Galatasaray. Sledila je pot v Watford in od tam do Udineseja, od tam pa se je igralec, ki je16-krat oblekel dres s španskim grbom in štirikrat tudi zadel, odpravil nazaj v Mallorco. Sedaj se bo - kot kaže - ustavil v Halozah.
tp
12 Štajerski
Šport
torek • 15. septembra 2015
Nogomet • 2. SNL, 6. krog
Triglav previsoka ovira za Dravo
Zlatko Gabor, trener Farmtecha: »Menim, da je Aluminij najboljša ekipa druge lige. Dali smo vse od sebe, saj smo si zelo želeli zmagati. V zaključku tekme smo bili zelo blizu popolnemu izkupičku, a se je žal zgodil usoden spodrsljaj vratarja. Napake so sestavni del nogometne igre, vendar mojim nogometašem nimam ničesar očitati.«
Simon Sešlar, trener Aluminija: »Igrali smo preveč raztrgano, s številnimi napakami. Spodbudno je, da smo se dvakrat po zaostanku vrnili in osvojili vsaj točko. Vse drugo je za pozabo.«
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so proti Triglavu prikazali najslabšo letošnjo predstavo in vknjižili prvi poraz.
Drava Ptuj - Triglav Kranj 0:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Šmit (43. z 11 m), 0:2 Jurišic (58.), 0:3 Popla-tnik (63.)
DRAVA PTUJ: Ajlec, Rešek, Perger (od 46. Šalamun), Ro-škar, Lonzarič, Romih, A. Čeh (od 59. Monjac), Horvat, N. Čeh, Tomažič Šeruga, Kidrič (od 69. Tisaj). Trener: Franc Fridl.
Od prvega sodniškega žvižga Mateja Juga so nogometaši Triglava odločno krenili po letošnjo prvo prvenstveno zmago. To so na Ptuju tudi zasluženo dosegli, potem ko so s 3:0 premagali Dravo in ji zadali prvi letošnji poraz. Po sredini pokalni tekmi, ki so jo dravaši dobili po strelih iz bele točke, so gostje tokrat delovali bolj sveže.
Krajnčani so dinamično začeli tekmo, takoj sta z nevarnima poizkusoma končala akciji Bukara in Udovič. Ptujčani so se trudili držati korak z gosti, a so se njihove akcije končevale brez pravih zaključnih strelov. V 25. minuti bi lahko modri povedli, saj je žoga po dolgi kombinaciji srečno prišla do Horvata, ki je streljal iz obrata s kakšnih 14 metrov in zadel vratnico. Že v naslednjem napadu je Triglav izigral domačo ekipo, Jugovarjev odmerjen strel pa je Roškar s skrajnimi močmi odbil v kot. Do konca prvega dela se je precej kombinirana zvezna vrsta Drave trudila ustvariti premoč v igri, a je zmeraj zmanjkal t. i. zadnji pas. V 42. minuti je bil po kotu z leve strani najvišji v
Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem 35:23 (14:11)
CELJE PIVOVARNA LAŠKO:
Lesjak (5 obramb), Gajic (7 obramb); Blagotinšek 1, Ivic 5, Babarskas 1, Razgor 6, Marguč 2, Poteko 3, Potočnik 1, Zara-bec, Kodrin 2, Fižuleto 4 (1), Do-belšek 1, Pešic, Mlakar 3, Žvižej 5. Trener: Branko Tamše
JERUZALEM: Šutalo (2 obrambi), Balent (7 obramb); Kavčič 1, Horvat 2, Bogadi 1, Radujkovic 3, Čudič 8 (4), Vesel-ko 1, Grizolt, Kocbek 2, Kosi 1, Ozmec, Mesaric 2, Petrovič, Ci-rar 1, Kolmančič 1. Trener: Saša Prapotnik
SEDEMMETROVKE: Celje PL 2/1; Jeruzalem 4/4. IZKLJUČITVE: Celje PL 10; Jeruzalem 12 minut.
Rokometaši Jeruzalema so v 2. krogu gostovali v Zla-torogu (1023 gledalcev) pri Celju in pustili precej boljši vtis, kot kaže končni rezultat (35:23). Obe ekipi sta zaigrali v okrnjeni zasedbi: pri domačih so manjkali Artur Patrianova, Blaž Janc in Miha Zarabec, četa trenerja Saše Prapotnika pa je zaradi
Franc Fridl, trener Drave: »V nogometu odločajo različne situacije, nas je 'presekala' tista enajstmetrovka ob koncu prvega dela, po kateri se nismo več mogli sestaviti. Tokrat nismo delovali tako, kot bi bilo treba. Verjetno sem kakšno napako pri postavitvi začetne enajsterice storil tudi sam. Verjamem, da bo že v naslednjih tekmah boljše in da se bomo uspeli hitro pobrati.«
skoku Poljanec, ki je streljal z glavo in zadel Tomažiča Šeruga v roko. Sodnik Jug je dosodil najstrožjo kazen, ki jo je Šmit realiziral s strelom po sredini vrat - 0:1.
poškodb pogrešala Roka Žu-rana in Jaša Rajšpa.
V 1. polčasu je Ormoža-nom uspelo tekmecu vsiliti svoj način igre in Celjani so v le redkih primerih prihajali do lahkih zadetkov. Prav na koncu 1. polčasa je bila prednost Celja najvišja (14:11). Pred tem so v 10. minuti vodili Ormožani (3:4), v 20. minuti Celjani (8:6). Pomemben trenutek se je zgodil v 27. minuti pri izidu 12:11, ko sta najslabša udeleženca tekme - sodnika Šebek in Škvarč -
Tudi v nadaljevanje so bolje vstopili krajnski nogometaši, ki so ves čas kazali več želje in so delovali bolj sveže. Njihovi napadi so se stopnjevali, saj sta najprej streljala Jugovar in Udovič, nato pa je Jurišič po samostojnem prodoru po desni strani z natančnim strelom po tleh zadel v polno -0:2. Domača obramba je bila še v šoku, kar je v 63. minuti spretno izkoristil Poplatnik in premagal nemočnega Aj-leca - 0:3. Dva hitro prejeta zadetka sta »presekala« Ptuj-čane in gostje so zagospoda-rili na igrišču. Preko Bukare, Borenovica ali Jurišica bi lahko dosegli še kakšen zadetek, a do spremembe ni prišlo. Pri modrih je bil najbližje častnemu zadetku Nastja Čeh, ki je
povsem običajen prekršek Mihe Kavčiča označila za izključitev, na kar je preburno protestiral ormoški strateg Prapotnik in sodnika sta do-sodila kazen še klopi. Nervo-za je bila v 1. polčasu precej prisotna tudi na celjski klopi. Ker Celjanom ni šlo vse po načrtih, je skozi celoten čas na sodnika s klopi pritiskal trener Branko Tamše, na igrišču pa kapetan Luka Žvi-žej. Ekipa, ki bo kaj kmalu zaigrala v Ligi prvakov, si takega vpliva na mlada neizku-
iz prostega strela zadel zunanji del mreže.
Po treh zaporednih zmagah je Drava doživela prvi letošnji prvenstveni poraz. Kljub temu so najzvestejši domači navijači po koncu tekme nogometaše v slačilni-co pospremili z aplavzom.
David Breznik
Lahko bi šlo v eno ali drugo smer: Farmtech Veržej -Aluminij Kidričevo 3:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 Petek (3.), 1:1 Čeh (29.), 1:2 Bizjak (61.), 2:2 Mauko (62.), 3:2 Lukač (68.), 3:3 Andrejč (77., avtogol).
šena sodnika ne bi smela privoščiti in sodnika so gledalci večkrat nagradili z glasnimi žvižgi.
Celje je izključitve Ormo-žanov izkoristilo s serijo 5:0 in vodstvom 17:11. Obramba gostov več ni bila tako čvrsta, v golu Tomislav Balent ni nadaljeval kot v 1. polčasu, ko je zbral vseh 7 obramb. Celje je prihajalo do želenih lahkih zadetkov in v 38. minuti povišalo prednost na +8 (21:13). V 40. minuti je prednost Celja skopnela na šest zadetkov
FARMTECH VERŽEJ: Andrejč, Polajžer, Kavaš, Lukač, Pelcl, Kouter, Trstenjak (od 53. Vok), Petek (od 61. Mauko), Vaš, Ro-poša, D. Vinkovič (od 76. Kau-čič). Trener: Zlatko Gabor.
ALUMINIJ: Janžekovič, Topo-lovec, Krljanovic, Bizjak, Vrba-nec, Čeh (od 74. Nikolic), Damiš, Kurež (od 46. Fratea), Škoflek, Vezjak, Kastratovic. Trener: Simon Sešlar.
Nogometaši Aluminija nadaljujejo tradicijo nepora-ženosti v Veržeju. V minulih dveh tekmovalnih sezonah so dvakrat zmagali (2:0, 3:0) in enkrat odigrali neodločeno (0:0). Tako je bilo tudi tokrat, čeprav bi po prikazanem in številnih priložnostih lahko pod vodstvom novega trenerja Simona Sešlarja še drugič zapored iztržili celoten izkupiček.
Kidričani so od prvega sodnikovega žvižga prevzeli pobudo in začeli oblegati vrata Farmtecha. Ob tem so pozabili na obrambne naloge, kar je že v 3. minuti izkoristil Sebastjan Petek in poskrbel za veselje domačih gledalcev. Vodstvo domačinov ni zmotilo Sešlarjevih varovancev, ki so še naprej lepo kombinirali in narekovali hiter ritem igre, vratar veržejske ekipe An-drejč pa je bil kar nekajkrat na preizkušnji. Medtem ko je pri strelu Dejana Krljanovica v 27. minuti odlično posredoval, pa ga je strel Sandija Čeha dve minuti pozneje presenetil. Ko so vsi pričakovali Če-
prednosti (22:16), v 50. minuti pa na pet zadetkov prednosti (25:20). Jeruzalem je v zadnjih 12 minutah zaigral z mladinsko zasedbo, kjer je na svoji premieri med člani v elitni ligi svoja prva zadetka s pravima projektiloma z raz-
Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: »Tudi tokrat smo se predstavili v lepi luči in škoda za zadnjih dvanajst minut, ko smo zaradi neizkušenosti naredili preveliko število tehničnih napak. Zadovoljen sem z igro v 1. polčasu, v 2. polčasu pa nam več ni uspelo parirati Celjanom. Gre za ekipo, ki ima širok kader kakovostnih igralcev in prav s širino 'lomi' nasprotnika. Kot smo obljubili, bomo tudi v tem prvenstvu dajali več minut svojim mladim talentiranim igralcem. Tako so zadnjih dvanajst minut na tekmi dobili priložnost mladinci letnika 1997 in 1998, ki po mojem niso razočarali občinstva v Zlatorogu. Pred nami je teden, kjer se moramo čim bolje pripraviti na naslednjega zahtevnega tekmeca Trimo iz Trebnjega. Pričakujem pravo čvrsto tekmo in polno dvorano Hardek.«
hov predložek pred domača vrata, je žoga dobila čuden let in na presenečenje okoli 300 gledalcev obtičala v mreži - 1:1.
Tudi v nadaljevanju so gostje gospodarili na igrišču. Oblegali so domača vrata, najlepšo priložnost v prvih petnajstih minutah drugega polčasa pa je zapravil Denis Vezjak. Po podaji Jovana Ka-stratovica se je znašel pred praznimi vrati, vendar žoge ni najbolje zadel. Premoč je Aluminij kronal v 61. minuti, ko je zadel Lovro Bizjak. Vendar vodstvo gostov ni trajalo dolgo. Le minuto pozneje je za gostitelje mrežo zatresel Mitja Mauko, ki je le minuto pred tem stopil na igrišče. Kidriča-ni so sicer burno protestirali in zahtevali razveljavitev zadetka zaradi nedovoljenega položaja, a je glavni sodnik Iztok Gornjak zadetek priznal, saj je Mauku žogo podal nekdo od nogometašev Aluminija. Izenačujoči zadetek je dal gostiteljem dodaten navdih in po lepo izvedeni napadalni akciji se je v končnici najbolje znašel Borut Lukač ter še drugič na tekmi poskrbel za vodstvo domačinov. Igralci trenerja Zlatka Gaborja so se nadejali prve zmage na domačem igrišču v novi sezoni, a jim je veselje preprečil njihov vratar Matej Andrejč, ki je z nespretnim posredovanjem potisnil žogo v lastno mrežo za končnih - 3:3.
Niko Šoštarič
dalje dosegel 195 cm visoki levi zunanji igralec Gašper Horvat. Žal so mladi neizkušeni Ormožani pri poskusu hitre igre izgubljali žoge kot po tekočem traku, kar je s pridom kaznovalo Celje z lahkimi goli in na koncu z zanesljivo zmago.
V 3. krogu v soboto, 19. septembra, ob 19.00 na Har-deku gostuje zmeraj neugodni Trimo.
uk
1. NLB LEASING LIGA
REZULTATI 2. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 35:23 (14:11), Maribor Branik - Riko Ribnica 26:31 (13:17), Istrabenz Plini Izola -Sevnica 22:20 (11:10), Dobo-va - Krka 34:32 (15:16), Trimo Trebnje - Slovan 22:17 (11:7), Slovenj Gradec 2011 - Koper 2013 21:23 (11:12), Urbanscape Loka - Gorenje Velenje 25:27 (10:16).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 2 2 0 0 4
2.	GORENJE VELENJE 2 2 0 0 4
3.	RIKO RIBNICA 2 2 0 0 4
4.	KOPER 2013 2 2 0 0 4
5.	KRKA	2 1 0 1 2
6.	TRIMO TREBNJE 2 10 12
7.	JERUZALEM ORMOŽ 2 10 12
8.	DOBOVA	2 10 12
9.	ISTRABENZ P. IZOLA 2 10 12
10.	URBANSCAPE LOKA 2 0 111
11.	SLOVENJ GRADEC 2 0 1 1 1
12.	MARIBOR BRANIK 2 0 0 2 0
13.	SLOVAN	2 0 0 2 0
14.	SEVNICA	2 0 0 2 0
Rokomet • NLB leasing liga, 2. krog
Pustili boljši vtis, kot kaže končni izid
V ■
Rokometaši Celja PL so bili v svojem Zlatorogu premočan tekmec za Ormožane.
petek • 11. septembra 2015
Šport, rekreacija
Štajrnhi	13
Motokros • Svetovno prvenstvo, sezona 2015
Gajser iz Mehike s prednostjo 18 točk
2. SNL
REZULTATI 6. KROGA:
Drava Ptuj - Triglav Kranj 0:3 (0:1);
Farmtech Veržej - Aluminij 3:3 (1:1);
Šenčur - TKK Tolmin 2:2 (1:1); strelci: 1:0 Jogic (17.), 1:1 Mrak (44.), 1:2 Kadrija (60.), 2:2 Rujovic (65.);
Zarica Kranj - Roltek Dob 2:2 (0:2); strelci: 0:1 Pele (6.), 0:2 Čretnik (10.), 1:2 Frelih (58.), 2:2 Blejdea (87.);
Kalcer Radomlje - Ankaran 3:0 (2:0); strelci 1:0 Gajič (38.), 2:0 Gajič (43.), 3:0 Ba-rukčič (86.).
1.	KAL. RADOMLJE 6
2.	DRAVA PTUJ 5
3.	ANKARAN 6
4.	ROLTEK DOB 6
5.	ALUMINIJ 6
6.	TRIGLAV KRANJ 6
7.	ZARICA KRANJ 5
8.	FARMT. VERŽEJ 6
9.	ŠENČUR 6
10.	TOLMIN 6
4	2	0	15:4	14
3	1	1	8:6	10
3	1	2	5:7	10
2	3	1	10:7	9
2	3	1	9:12	9
1	3	2	9:9	6
1	3	1	5:5	6
1	3	2	11:12	6
0	3	3	6:10	3
0	2	4	5:11	2
Planinski kotiček
Cjajnik, 1965 m
Sobota, 26. 9.
Macesnov turn (Larchenturm) je zanimiva skalnata ostrica, ki s strmimi stolpi štrli iz Košutinega ostenja.
V	soboto, 26. 9., se bomo podali na avstrijsko Koroško do vasice Sele (Zell-Pharre), kjer se odcepi cesta proti koči pod Košuto. Odhod je ob 5.30 s parkirišča pod gradom.
Za ferato na Cjajnik je značilno, da je speljana po težjem terenu. Od koče nas pot popelje čez prostrana melišča pod Macesjem. Jeklenica takoj krene čez strmo, ponekod previsno steno in gladke plošče. Vmes nam je v pomoč tu pa tam kaka skoba, ki pa je prej izjema in so potrebni čevlji z dobrim oprijemom. Ob odlično napeti jeklenici nas čaka približno tri ure zahtevnega vzpona. Spodnji del poti je ponekod olajšan z lažjimi prehodi. Zadnji del vzpona in spust s Cjajnika je zelo zahteven. Nadaljevali bomo proti Užniku mimo okna do Košutnikovega turna. Sestop do izhodišča si bomo popestrili po ferati preko visečega mostu.
Vzpon na Cjajnik je zelo zahtevna tura. Skupne hoje bo med 7 in 8 ur.
Oprema naj bo primerna letnemu času in danim vremenskim pogojem (topla oblačila, kapa, rokavice, pohodne palice, dobri čevlji, čelada, prusik vrvica, vponka, samovaro-valni komplet, rokavice, sončna očala, krema za sončenje in ne pozabite na veljaven osebni dokument in planinsko izkaznico ...).
V	nahrbtniku naj bo dovolj tekočine, nekaj hrane in kakšen priboljšek.
Prijave za izlet se sprejemajo do torka, 22. 9., oz. do
zapolnitve prostih mest, v času uradnih ur na sedežu društva ali na tel. 041 237 010 (Miran), kjer so na voljo dodatne informacije. Strošek izleta je približno 20 € (oz. odvisen od števila udeležencev in načina prevoza - bus, kombi). Plačilo možno tudi na TR PD Ptuj: 04202-0000493764 pri NKBM s pripisom Cjajnik - 2015.
Vrnitev bo predvidoma med 20. in 21. uro! Izlet - turo vodi Miran Ritonja.
Rezultati, Leon (Mehika):
1.	Thomas Covington	ZDA	Kawasaki
2.	Tim Gajser	Slovenija	Honda
3.	Benoit Paturel	Francija	Yamaha
4.	Pauls Jonass	Latvija	KTM
5.	Max Anstie	VB	Kawasaki
Skupni vrstni red pred zadnjo dirko:
Honda
KTM
Kawasaki Yamaha Suzuki
1., 18 16
20 25 22
2. skupno
25 22
16 8 10
43 38
36 33 32
1.	Tim Gajser
2.	Pauls Jonass
3.	Max Anstie
4.	Valentin Guillod
5.	Jeremy Seewer
Slovenija
Latvija VB Švica Švica
556
538 506 475 467
Karting • Dirke za DP in pokal Sportstil
Zadnja dirka na kartodromu v Hajdošah ...
Avto moto društvo Ptuj se je kot uspešen organizator karting dirk zapisalo v zgodovino tako v Jugoslaviji kot tudi v Sloveniji in je na kar-todoromu v Hajdošah izvedlo blizu sto najrazličnejših motociklističnih tekmovanj. Najverjetneje zadnjo dirko smo videli v nedeljo: Dravske elektrarne Maribor namreč širijo strugo reke Drave, ki bo delno šla tudi čez sedanje dirkališče. V zameno je DEM delno zgradil v Slovenji vasi novo dirkališče, pri katerem pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj.
V nedeljo je skupno v osmih razredih na 720 metrov dolgi progi vozilo 73 voznikov in voznic iz Hrvaške in Slovenije. To je bila četrta letošnja tekma za državno prvenstvo, ki je kot odprta tekma štela tudi za pokal Sportstil. Dopoldanski čas je bil v znamenju lovljenja najhitrejšega kroga za t. i. »pole position« na predfinalnih dirkah. Glavni del tekmovanja je predstavljalo šest finalnih dirk, ki si jih je ogledalo večje število gledalcev kot na prejšnjih podobnih tekmovanjih
v zadnjih nekaj letih. Prav obisk je bil pozitivno presenečenje in obiskovalci so spremljali atraktivne vožnje »malih formul«. Kar tri promocijske vožnje so imeli na sporedu otroci, ki so nastopili v razredu R1 - Mini 50. Izreden je bil pogled na startno vrsto ter polno dirkališče, saj
Mladi motokrosist Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je v mehiškem Leonu predzadnjo dirko svetovnega prvenstva v razredu MX2 končal na 2. mestu. Boj za naslov svetovnega prvaka še ni odločen, ker je njegov najhujši tekmec Latvijec Pauls Jonass še v igri. Skupno je pred zadnjo dirko v ZdA čez teden dni zdaj Gajser prvi s 556 točkami, Jonass jih ima 538.
Gajser si je po zadnji evropski dirki v Assnu pred 14 dnevi pripravil odlično izhodišče - na drugo stran Atlantika se je podal s 13 točkami več od Jonassa. A na dveh dirkah (Leon, Glen Helen) je bilo na voljo še 100 točk in tako skupni seštevek še ni bil odločen.
Nedeljska prva finalna vožnja je to potrdila, saj je bil Gajser sprva četrti, pozneje pa po padcu, pri katerem se na srečo ni poškodoval, a je izgubil nekaj časa, zdrsnil na 5. mesto. V ospredju sta bila prav tekmeca, ki sta najbližje slovenskemu dirkaču, tako da je za zmago Latvijec Jonass prejel 25 točk, Britanec An-stie pa za drugo mesto 22. In vrstni red na vrhu skupnega seštevka se je močno zbližal: Gajser je imel le še štiri točke naskoka (534 : 530).
Po drugi vožnji je bilo jasno, da bo odločitev o svetovnem naslovu padla šele na zadnji postaji, čeprav je Gajser naredil velik korak k lovoriki.
Vse, kar se je na dirki dogajalo Gajserju, namreč ni bilo primerljivo s tem, kar je v drugi vožnji doživljal njegov latvijski tekmec. Jonass je namreč padel že v prvem zavoju, potem sta ga zadela dva
je nastopilo kar 21 nadobudnih voznic in voznikov, ki so bili vsi zmagovalci. Mladih 13 voznikov gokartov je bilo na stezi v R2 Rotax Micro Maxu, kjer je bil pred vsemi Mai Sa-dar (AMD Hajdina), medtem ko sta se solidno odpeljala tudi ptujska voznika Luka Mi-letič in Erik Kastelec.
tekmeca, tudi Gajser, ki se mu ni mogel izogniti. Latvi-jec se je pobral in nadaljeval, prišel že do devetega mesta, potem pa doživel še en strahovit padec: pravzaprav je na najvišjem skoku na progi dobesedno odletel z motorja in strmoglavil na tla. Čudežno nepoškodovan je celo
V razredu R3 Rotax Max Junior je dolgo časa vodil Anže Dovjak (AMD Šlander), ki ga je v 19 od 24 krogov prehitel kasnejši zmagovalec Nik Prunk. Omenjeni dvojici je na svečani podelitvi pokalov, medalj in priznanj na tretji stopnički delal družbo Mark Škulj (AMD Hajdina). Le pet
spet zajahal razbiti KTM in se privlekel do boksov, kjer so motor toliko usposobili, da se je še enkrat vrnil na progo. Vrnil se je seveda zaradi dragocenih točk, saj je v razredčeni konkurenci tudi z mesti ob koncu lahko računal na nekaj pomembnih točk v boju z Gajserjem.
voznikov in voznic je dirkalo v R4 Rotax Max, kjer je z natančno vožnjo in dobrim tempom dirkanja slavil Jan Šlosar (AMD Hajdina). Po zelo napeti predfinalni dirki je bila enaka zgodba tudi v finalu, kjer je David Rotar (AMD Šlander Celje), potem ko se je izmenjeval v vodstvu s Klemnom Prešernom (AMD Šlander Celje), še enkrat zmagal z uspešnim manevrom prav v zadnjem ovinku. Tretje mesto si je privozil član ptujskega društva Borut Kolar. V razredu R6 Rotax DD2 Masters je bil najhitrejši z dobro vožnjo Primož Ma-telič (AMD Hajdina).
Sledila je dirka dneva v razredu R7 KZ2, v kateri smo videli pravo dirkaško akcijo, v kateri so z različnimi manevri, prehitevanji, prerivanji in drzno vožnjo bili daleč pred vsemi tretji Martin Mihič (AMD Šlander Celje), drugi Maks Mlakar in prvi Vid Pšajd (oba Hajdina). V senci omenjenih spektakularnih bojev je v ozadju potekala dirka v razredu R8 125 Shifter, v kateri je zmagal Sandi Jerman.
Rezultati, ekipno:
1.	AMD Šlander Celje 95 točk
2.	AMD Hajdina	78 točk
3.	AMD Ptuj	27 točk
Mladi slovenski tekmovalec ni imel toliko težav; hitro se je s sedmega mesta prebijal v ospredje, nazadnje dolgo časa vozil na drugem mestu za Covingtonom in vožnjo tudi končal kot drugi. Jonass se je z dvema krogoma zaostanka še prebil na 13. mesto in skupno v Leonu pobral 33 točk.
Skupno je tako na dirki slavil Covington s 43 točkami, drugi je bil Gajser z 38, tretji pa Francoz Benoit Paturel s 36 točkami. V SP pa ima pred zadnjo dirko v ZDA Gajser zdaj lepih 18 točk naskoka. Zbral je 556 točk, Jonass 538, Anstie jih ima zdaj 506 in je že brez realnih možnosti v boju za naslov.
V Mehiki je bil Gajser edini slovenski predstavnik, Klemen Gerčar in Matevž Irt nista tekmovala.
JM, sta
Po vseh končanih dirkah je sledila podelitev nagrad, kjer so si največji aplavz prislužili nadobudni vozniki kartinga. Vsi tekmovalci so na dirki zbirali točke za svoje društvo, največ jih je tokrat zbralo AMD Šlander Celje pred AMD Hajdina in AMD Ptuj. Slednji so na domači dirki imeli tokrat predvsem mlade in večinoma zelo talentirane voznike, ki so opravili svoje delo na stezi v skladu s pričakovanji. Vsaj v skladu s pričakovanji so celoten dirkaški spored na nedeljski dirki opravili tudi organizatorji iz AMD Ptuj, ki ima izkušeno in uigrano ekipo, ki je v večini segmentov izpeljala dirko na visokem organizacijskem nivoju.
David Breznik
Uroš Langerholc, predsednik AMD Ptuj: »Zadovoljni smo tako z dirkami kot tudi dobrim obiskom na dirkališču v Hajdošah. Na njem je v prvih dveh razredih dirkalo nekaj več tekmovalcev, v srednjih razredih jih je bilo nekaj manj, kar na oko ni bilo tako atraktivno, vendar je zelo pomembno, da imamo te razrede zaradi napredovanja. V celoti lahko rečem, da smo videli zelo kakovostne dirke.«
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 15. septembra 2015
Nogomet • 3. SNL - sever, lige MNZ Ptuj
Videm blizu zmage, Podvincam je uspelo
3. SNL sever: strelci bolj razpoloženi v drugem polčasu
Strelci so bili v 4. krogu zelo razpoloženi; veliko bolje jim je šlo v 2. polčasu, ko je bilo doseženih kar 16 od 22 zadetkov kroga. Ob minimalnih gostujočih zmagah ekip Podvincev Betonarne Kuhar in Mons Claudiusa sta Leben in Zdovc dosegla zmagovita zadetka že v 9. oz. 5. minuti. Najbolj je nihal rezultat na tekmi Videm - Šmartno 1928, saj so najprej vodili gostje (0:1), nato dvakrat domačini (2:1 in 3:2), končalo pa se je z remijem. Popoln preobrat je uspel ekipama Maribor B in Fužinar; pri prvih je Jankovic dosegel dva zadetka. Zmage sta se veselili tudi moštvi Koroške Dravograda in Brežic 1919, ki je v derbiju vodilnih moštev z zmago s 3:0 proti Šampionu ponovno dokazalo, da ima zelo kakovostno zasedbo, v kateri igrajo nekateri zelo dobri hrvaški nogometaši.
REZULTATI 4. KROGA: Dra-vinja - Podvinci Betonarna Kuhar 0:1 (0:1), Videm - Šmartno 1928 3:3 (0:1), Koroška Dravograd - S. Rojko Dobrov-ce 1:0 (0:0), Šmarje pri Jelšah - Maribor B 1:4 (0:0), Brežice 1919 - Šampion 3:0 (2:0), Fu-žinar Noži Ravne - AjDAS Lenart 3:2 (0:1), Radlje - Mons Claudius 0:1 (0:1).
1.	BREŽICE 1919 4 3 1 0 8:0 10
2.	FUŽINAR NOŽI RAVNE4 3 1 0 8:4 10
3.	MARIBOR B 3 3 0 0 13:4 9
4.	MONS CLAUDIUS 4 3 0 1 7:5 9
5.	ŠAMPION	4 2 11 7:5 7
6.	ŠMARJE PRI JELŠAH 4 2 0 2 10:10 6
7.	VIDEM	3 1 2 0 7:4 5
8.	ŠMARTNO 1928 4 1 2 1 8:8 5
9.	DRAVINJA	4 1 2 1 3:3 5
10.	KOR. DRAVOGRAD	4	112 3:8	4
11.	ROJKO DOBROVCE	4	1 0 3 4:5	3
12.	PODVINCI KUHAR	4	1 0 3 2:10	3
13.	RADLJE	4	0 0 4 3:8	0
14.	AjDAS LENART	4	0 0 3 2:11	0
Podvinci končno zadeli in ... zmagali: DRAVINJA -PODVINCI BETONARNA KUHAR 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Leben (9.) PODVINCI BETONARNA KUHAR: Klasinc, Brumen, Toplak, Kelc, Lah, Orovič, Sagadin, Ro-gina, Leben (od 88. Šoštarič), Podbrežnik (od 83. Krajnc), Zagoršek (od 69. Pal). Trener: Miran Ljubec.
Nogometaši Podvincev so bili v Slovenskih Konjicah tokrat posebej motivirani in pripravljeni. Skozi celotno tekmo so bili izrazito boljši tekmec.
Glavni junak domače ekipe je bil mladi vratar Dabanovič, ki se je kar nekajkrat izkazal in je držal tekmo v napetosti. Prvič se je izkazal v 3. minuti, ko je Leben prišel sam pred njega in mu je obranil njegov strel. Tudi v drugi situaciji ena na ena med Lebnom in Dabanovi-čem je slednji dobro reagiral, a se žoga nato še enkrat odbila do napadalca Podvincev, ki jo je potisnil v gol - 0:1. Ekipa iz Slovenskih Konjic je veliko kombinirala na sredini igrišča, vendar brez pravega učinka. Gostje so medtem nizali priložnost za priložnostjo, a jih Za-goršek, Sagadin in Podbrežnik
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Gerečje vasi (vijoličasti dresi) so v 3. krogu Superlige ugnali Ormožane.
niso realizirali. Premoč so imeli gostje tudi v 2. polčasu, ko so si sicer pripravili nekoliko manj čistih situacij za zadetek, a strela Podbrežnika in Pala je ponovno izredno ubranil Daba-novič. Vsi statistični kazalci so bili tokrat na strani gostov, ki so bili veliko boljši nasprotnik, vendar so ponovno zgrešili preveč lepih situacij. To bi Dravi-nja lahko kaznovala v zadnjem napadu na tekmi, ko so gledalci videli situacijo štiri na dva, a v zaključku se Brglez ni znašel, tako da je ostalo pri prvi zmagi Podvincev Betonarne Kuhar v novem prvenstvu. Ta bo gotovo dobra spodbuda za ekipo, ki bi z boljšo realizacijo v prvih treh tekmah imela trenutno na kontu bistveno več kot tri osvojene točke.
David Breznik
Točka, čeprav je kazalo na tri: VIDEM - ŠMARTNO 1928 3:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Kompan (5.), 1:1 Muric (62.), 2:1 Trep (64.), 2:2 Močic (81.), 3:2 Škvaric (84.), 3:3 Kompan (87.).
VIDEM: Malogorski, Koren, Gerečnik (od 80. Plajnšek), Leskovar, Kostanjevec, Muric, Kmetec (od 43. Trep), Cafuta, Božak, Krajnc, Škvaric. Trener: Primož Gorše.
Videm je v nedeljo dopoldan odigral prav gotovo najtežjo prvenstveno tekmo, odkar je tretjeligaš. Ekipa Šmartnega 1928 se je namreč pokazala za izjemno trdega tekmeca, tekma je bila prava prvenstvena, na koncu pa se zdi tudi delitev točk pravična. Toda prav gotovo ostaja v domačem taboru nekaj grenkega priokusa, saj so rumeno-zeleno dvakrat vodili, nazadnje še nekaj minut pred koncem tekme.
Prvi polčas je minil v pobudi Vidma, toda preko branilca Kompana so po prekinitvi zadeli gostje. Domačini so skušali igrati, imeli tudi nekaj obetavnih situacij, toda v tem delu žoga enostavno ni želela v gol. Ekipa Šmartnega je pretila le iz prekinitev, v tem segmentu so bili gostje še posebej nevarni, kajti v svoji ekipi imajo precej visokih igralcev. V nadaljevanju so Videmčani še bolj pritisnili, igralo se je praktično le na en gol, za tako igro pa so bili domačini nagrajeni.
In to ne z enim, temveč dvema zadetkoma v kratkem času. Na žalost domačih navijačev so deset minut pred koncem Videmčani spet prejeli gol. Varovanci Primoža Goršeta so ponovno dali vse od sebe, povedli in tako imeli vse konce igre v svojih rokah, toda spet niso vzdržali. Trenutek nepazljivosti v obrambi jih je stal zmage, spet je zatajila igra ob prekinitvah.
Videm že v soboto, 19. septembra, čaka nov težak obračun, v Dobrovcah se bo namreč pomeril z domačim novincem v ligi.
Superliga: Remi v Bukovcih, Gerečja vas zlahka
Kar nekaj zanimivih obračunov je prinesel 3. krog Superlige, v katerem so zadetki kar deževali. Na lokalnem obračunu v Bukovcih je blizu 300 gledalcev videlo delitev točk. Domačini so že po dobrih 20 minutah vodili 2:0, toda »kanarčki« so izid poravnali. Cirkulane so povsem nadigrale Apače, cel kup kartonov in bore malo zadetkov pa so gledalci videli na Hajdini, ki je z 1:0 slavila proti ekipi iz Slovenske Bistrice. Novinec Tržec je imel v Središču vse v svojih nogah, toda niti dva zadetka prednosti in igralec več v zadnjih minutah nista zadostovala za končni uspeh. Svojega dne ni imel niti glavni sodnik Vesenjak, nad čigar delom imajo gostje veliko povedati ... Z odličnim drugim polčasom je slavila tudi Gerečja vas; blestel je Tominc, ki je dosegel dva zadetka.
IZIDI 3. KROGA:
Gerečja vas - Carrera Optyl Ormož 3:1 (0:0); strelci: 1:0 Tominc 66., 2:0 Tominc 73., 3:0 Arsič 77., 3:1 Kolarič 78.;
Bukovci - Stojnci 2:2 (2:1); strelci: 1:0 Antolič 19., 2:0 Domjan 22., 2:1 Komljenovic 27., 2:2 Kokot 64.;
Središče ob Dravi - Tržec 3:3 (0:1); strelci: 0:1 M. Peč-nik 38., 0:2 J. Emeršič 50. 1:2 Borko 62., 1:3 J. Emeršič 75. z 11 m, 2:3 Novak 84. z 11 m, 3:3 Novak 94.;
Hajdina - Aha Emmi Bistrica 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Bo. Kurež 77.;
Cirkulane - Apače 4:0 (3:0); strelci: 1:0 Belšak 5., 2:0 Kantolic 17., 3:0 Klajderič 30., 4:0 Kantolic 84.
1.	BUKOVCI 3	2	1 0
2.	HAJDINA 3	2	1 0
3.	CARRERA O. ORMOŽ 3	2	0 1
4.	GEREČJA VAS 3	2	0 1
5.	STOJNCI 3	1	2	0
6.	CIRKULANE 3	1	1 1
7.	AHA EMMI BISTRICA 3	10 2
8.	SREDIŠČE OB DRAVI 3	0	2	1 4
9.	TRŽEC 3	0	1 2 8
10.	APAČE 3	0	0 3 3
9:4
7 7 6 6 5 4 3
7 2 1 1 3 0
2:4
Tadej Podvršek
1. liga MNZ Ptuj:
Skorba s pomočjo Fri-dla tudi čez Podlehnik
REZULTATI 3. KROGA: Pod-lehnik - Skorba 0:1 (0:0), Le-skovec - Rogoznica 2:2 (1:0), Markovci - Dornava Vrtnarstvo Kovačec 2:1 (1:0), Lovrenc -Boč Poljčane 0:2 (0:1), Podvinci Betonarna Kuhar - Gorišni-ca 2:3 (2:1).
1.	SKORBA	3 3 0 0 8:2 9
2.	BOČ POLJČANE 3 2 0 1 6:3 6
3.	MARKOVCI	3 2 0 1 5:5 6
4.	GORIŠNICA 3 2 0 1 8:9 6
5.	LESKOVEC	3 1 2 0 6:4 5
6.	ROGOZNICA 3 1 1 1 4:8 4
7.	PODLEHNIK 3 1 0 2 7:4 3
8.	PODVINCI KUHAR 3 1 0 2 4:5 3
9.	DORNAVA KOVAČEC 3 0 1 2 2:4 1
10.	LOVRENC 3 0 0 3 1:7 0
2. liga MNZ Ptuj:
Hajdošani izenačili z igralcem več
REZULTATI 3. KROGA: Haj-doše - Grajena 2:2 (1:1), Pra-gersko - Majšperk 3:1 (0:1), Polskava - Slovenja vas 1:1 (0:0), Makole - Zgornja Polska-va 0:1 (0:1).
1.	PRAGERSKO 3 2 1 0 7:4 7
2.	HAJDOŠE	3 1 2 0 8:6 5
3.	GRAJENA	3 1 2 0 8:6 5
4.	POLSKAVA	3 111 7:6 4
5.	ZGORNJA POLSKAVA 3 1 0 2 4:8 3
6.	MAKOLE	3 0 2 1 5:6 2
7.	SLOVENJA VAS 3 0 2 1 4:5 2
8.	MAJŠPERK 3 0 2 1 6:8 2
Veteranske lige MNZ Ptuj
VETERANI - 40 VZHOD REZULTATI 2. KROGA: Pod-lehnik - Borovci 1:1, Gorišnica - Leskovec 2:2, Markovci - Ormož 2:9, Podvinci - Tržec 8:0.
Športni napovednik
Nogomet • Pokal Slovenije
PARI 2. KROGA - TOREK ob 16.00: Zarica Kranj - Luka Koper, Ivančna Gorica - Olimpija; SREDA ob 16.00: Farmtech Veržej - Zavrč, Ilirija - Domžale, TKK Tolmin - Maribor; SREDA ob 18.00: Rudar Velenje - Krka.
V sredo v Tržcu Polka reprezentanca Slovenije
Športno društvo Tržec vabi na nogometni spektakel, na tekmo med veterani NK Tržec in Polka reprezentanco Slovenije. Odigrana bo v sredo, 16. 9., ob 18. uri v Športnem parku Tržec. Na tekmi se bodo pobirali prostovoljni prispevki, ki bodo v celoti namenjeni mlajšim selekcijam NK Tržec.
Polka reprezentanca Slovenije: Denis Dečman (Veseli Svatje), Gorazd Topolovec (Pajdaši), Rok Štravs (Glas), Miha Lesjak (Vikend), Aljoša Jurkošek (Ognjeni muzikanti), Dejan Zupan (Ans. Saše Avsenika), Sandi Štravs (Izvir), Jure Lešnik (Savinjski kvintet), Matej Mastnak (Igor in Zlati zvoki), Zmago Tkavc (Mitja kvintet), Žan Mernik (VolXpop), Grega Iršič, Dejan Vunjak, Damir Tkavc (Alpski kvintet), Urban Sadek (Petka), Branko Šmigoc (Haloški črički), Anže Zavrl (Gadi), Alen Ojcinger (Die Mooskirchner), Robi Rampre (Potepini), Lovro Sadek (Poskočni muzikanti), Alen Partlič (Štajerski fa-kini), Peter Oset (Modrijani). Trener: Ivan Simonič.
DB, JM
Šahovski kotiček
Društveni šahovski turnirji v septembru
Nadaljeval se je ciklus šahovskih turnirjev za društveno prvenstvo v hitropoteznem in pospešenem šahu. Udeležba je bila tokrat zaradi nastopanja mladih igralcev na drugih tekmovanjih in zaradi obdobja trgatev nekoliko slabša.
Na hitropoteznem turnirju, ki je bil nekak »veteranski turnir«, so bili doseženi naslednji rezultati: Janko Bohak in Anton Butolen po 8 točk, Igor Iljaž 7,5 točke, Branko Orešek 7 točk, Milan Fijan in Martin Majcenovič po 6,5 točke, Boris Žlender 6 točk, Darko Dominko 5,5 točke, Branko Sedlašek 4 točke itd.
Na turnirju v pospešenem šahu sta bila na čelu mlada mojstrska kandidata David Murko in Andraž Šuta. Po odigranih tradicionalnih sedmih kolih so bili doseženi naslednji rezultati: David Murko 5,5 točke, Andraž Šuta 5 točk, Boris Žlender 4,5 točke, Janko Bohak, Branko Sedlašek in Branko Orešek po 4 točke, Martin Majcenovič 3,5 točke, Miloš Ličina 2,5 točke itd.
Janko Bohak
Štajerska kadetska liga: Od ptujskih učencev najboljši Naj Pivec
V Mariboru je potekalo prvo kolo štajerske kadetkse lige za učence osnovnih šol v treh starostnih kategorijah, in sicer U-9, U-12 in U-15. Skupaj je nastopilo 75 učenk in učencev iz 28 osnovnih šol.
Največje zastopstvo - kar 14 - je bilo učencev iz OŠ Ljudski vrt Ptuj, eden pa iz OŠ Olge Meglič Ptuj. To sta tudi edini dve osnovni šoli z območja bivše skupne občine Ptuj, ki sta se udeležili omenjenega tekmovanja. Najboljšo uvrstitev je dosegel Naj Pivec, ki je v konkurenci U-15 osvojil 5. mesto. Med učenci in učenkami do 9 let je Zala Kramberger kot najboljša iz OŠ Ljudski vrt Ptuj osvojila 7. mesto, Nino Šegula, prav tako iz OŠ Ljudski vrt, pa je z 12. mestom dosegel najboljšo ptujsko uvrstitev v konkurenci do 12 let. Takoj za njim se je na 13. mesto uvrstil edini predstavnik OŠ Olge Meglič Ptuj Luka Hodnik.
Preostale uvrstitve učencev OŠ Ljudski vrt Ptuj:
U-9: 13. Tevž Vargič, 15. Ema Vidovič, 16. Anita Sara Peklar;
U-12: 24. Nataša Žitnik;
U-15: 12. Maja Lekovar, 14. Nik Kaisersberger, 17. Anton Anželj, 18. Iva Vidovič, 19. Josip Tasovac Ivezič, 20. Barbara Kokol, 24. Pia Kramberger.
Silva Razlag
1.	PODVINCI	2	2	0	0	11:1 6
2.	ORMOŽ	2	1	1	0	11:4	4
3.	LESKOVEC	2	1	1	0	5:4	4
4.	TRŽEC	2	1	0	1	2:9	3
5.	GORIŠNICA	2	0	2	0	4:4	2
6.	BOROVCI	2	0	1	1	3:4	1
7.	PODLEHNIK	2	0	1	1	2:4	1
8.	MARKOVCI	2	0	0	2	3:11 0
VETERANI - 40 ZAHOD REZULTATI 2. KROGA: Lovrenc - Hajdina 1:1, Prager-sko - Zgornja Polskava 1:2, Spodnja Polskava - Majšperk 3:0, Pohorje Oplotnica - Gere-
čja vas 0:2.
1.	LOVRENC	2	110	7:2	4
2.	SPODNJA POLSKAVA 2	110	5:2	4
3.	GEREČJA VAS 2	110	4:2	4
4.	HAJDINA	2	110	4:3	4
5.	ZGORNJA POLSKAVA 2	10 1	4:4	3
6.	PRAGERSKO 2	10 1	3:3	3
7.	MAJŠPERK 2	0 0 2	1:5	0
8.	POHORJE-OPLOTN. 2	0 0 2	1:8	0
VETERANI - 35 REZULTATI 1. KROGA: Dornava - Grajena 2:4, Videm -Skorba 5:0.
Janko Bezjak
torek • 15. septembra 2015
Šport, rekreacija
Štajrnhi	15
Tenis • Mladinski ITF-turnir
Preko 1. in 2. nosilcev do lovorike
Rokomet • ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj
Ptujčanke za začetek v mladinski ligi
Pretekli teden je v Novem Sadu potekal močan mladinski ITF-turnir 2. kategorije, na katerem je nastopal tudi član TK Terme Ptuj Sven Lah (185. na mladinski ITF-lestvici).
Sven je moral med posamezniki v kvalifikacije, ki jih je z dvema zmagama uspešno preskočil. V 1. krogu glavnega turnirja je naletel na 7. nosilca, Madžara Akosa Kotormana (142.), ki je bil boljši v dveh nizih (3:6, 4:6).
Med dvojicami je Sven združil moči s 17-letnim Rusom An-dreyem Chepelevom. Dvojica se je na turnirju izkazala za nepremagljivo, saj sta v uvodu padla 1. nosilca, 17-letna Eduard Guell Bartrina in Louis Tessa, za konec pa v finalu še 2. nosilca Akos Kotorman in
Mladinski ITF-turnir v Novem Sadu, dvojice:
1. krog: Lah/Chepelev - Guell Bartrina/Tessa (Španija/ Francije, 1.) 6:4, 6:1;
četrtfinale: Lah/Chepelev -Malda(Moldovan (Romunija) 7:6(5), 7:6(4);
polfinale: Lah/Chepelev -Liska/Martineau (Slovaška/ Francija) 6:4, 3:6, 10:6;
finale: Lah/Chepelev - Ko-torman/Ruehl (Madžarska/ Nemčija, 2.) 6:3, 6:4.
Tim Ruehl. Slovencu in Rusu bo osvojena lovorika prinesla lepo število točk za mladinsko ITF-lestvico in novo napredovanje.
JM
Namizni tenis
Štirje od sedmih v finalni del
V Rakeku je pretekli konec tedna potekal prvi letošnji odprti turnir v mladinski kategoriji. Nastopilo je 41 deklet in 57 fantov, med njimi so bili tudi mladi predstavniki NTK Ptuj (Katja Krajnc, Daniela Tomanič But-kovska, Marsel Šegula in Gašper Cvetič) in NTK Cirkovce (Nika Belaj, Iva in Ina Unger, Tomaž Strelec) - vsi po vrsti so še mlajši kadeti ali kadeti.
Rezultati, fantje:
1.	krog: Šegula - Jaka Strohsack (PPR) 3:0;
2.	krog. Šegula - Hribar (Krka) 0:3;
finale: Hribar - Paulin (Arri-goni) 3:2.
Dekleta:
1. krog: Iva Unger - Živa Sta-
V skupinah so tokrat obstali Nika, Ina, Gašper in Tomaž, v izločilni del pa so se s 1. ali 2. mestom v skupinah uvrstili Daniela, Katja, Iva in Marsel. Iva Unger je tam obstala na prvi stopnički (17.-22. mesto), korak najprej pa so naredili Marsel Šegula, Katja Krajnc in Daniela Tomanič Butkovska (9.-16. mesto).
JM
niša (Muta) 1:3, Tomanič Butkovska - Taja Vidmar (Letrika) 3:2, Krajnc - prosta;
2, krog: Tomanič Butkovska - Ana Tofant (Mengeš) 1:3, Krajnc - Nika Kobetič (Mengeš) 2:3;
finale: Tamara Pavčnik (Hrastnik) - Aleksandra Vovk (Mengeš) 3:1.
Pred časom smo poročali, da naj bi v ženski drugoliga-ški konkurenci letos nastopalo pet ekip, med katerimi naj bi bila tudi ptujska. A je zaradi odpovedi dveh ekip v zadnjem trenutku prišlo do spremembe.
Ker so v konkurenci ostala le tri moštva, tekmovanje ne bi imelo pravega smisla, zato so se vodilni pri RZS odločili, da bodo preostala drugoli-gaška moštva priključili mladinski ligi. Članice ptujskega rokometnega kolektiva se bodo tako v sezoni 2015/16 pridružile mladinski ligi in tekmovale izven konkurence. Igralo se bo po dvokro-žnem sistemu, ekipa Ptuja bo nastopila v vzhodni konkurenci, kjer bo odigrala 16 tekem. Po tem tekmovanju se bodo srečale vse tri članske ekipe, ki bi sicer igrale v 2. ligi in bodo med sabo odigrale ligo za prvaka za končno uvrstitev. Cilji ŽRK Ptuj Tenzor DP-Logik v letošnji sezoni so jasni, in sicer želijo varovanke Saša Petka
ske državne reprezentantke.
Ptujska ekipa pridno trenira in se pripravlja na tekmovanja. Žal se je med pripravami poškodovala Mateja Se-linšek (koleno), za zdaj pa še ni znano, kako dolgo bo odsotna. Povsem pripravljena ni tudi Manja Grabrovec, saj ima težave z ramo (terapije) in trenutno dela samo vaje za kondicijo in moč.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Mateja Selinšek (ZTK Tenzor DP-Logik Ptuj) na začetku prvenstva ne bo mogla pomagati ekipi.
doseči prvo ali drugo mesto in se tako uvrstiti v 1. A-ligo. Sicer bo v mladinski ligo tekmovanje zelo močno, saj imajo ekipe, s katerimi se bodo srečevale Ptujčanke, večinoma članske ekipe v 1. A-ligi, obenem pa precej mladink nastopa že v članski konkurenci.
Prvo tekmo bodo ptujske članice igrale v sredo, 30. 9., ko je na sporedu pokalna tekma proti ambicioznim Celjan-kam, ki so lani zasedle odlično 4. mesto v 1. ligi. Prvi krog državnega prvenstva pa se začne z gostovanjem, in sicer 3. 10. pri mladinski ekipi iz Zagorja, kjer nastopajo kar štiri mladin-
Sola rokometa
V ptujskem ženskem rokometnem kolektivu vsako leto vabijo k vpisu v šolo Mini rokometa najmlajše, letos otroke letnikov 2005 do 2008 (3., 4., 5. in 6. razred OŠ). V ta namen vabijo na dan odprtih vrat, ki bo 17. 9. ob 15.30 v športni dvorani OŠ Ljudski vrt. Predstavili bodo program šole Mini rokometa, predstavil se bo trener ter povedal o delovanju rokometnega društva.
Atletika • Dobrodelna tekaška prireditev
Tekli in donirali za dober namen
Društvo ZA Ptuj je v soboto organiziralo 3. dobrodelni tek, katerega ves zbran izkupiček bo namenjen tistim, ki, po podatkih Centra za socialno delo Ptuj to najbolj potrebujejo.
Start je bil na Mestnem stadionu na Ptuju, udeležilo pa se ga je okrog 30 tekačev, kar je manj od želja organizatorjev. Izbirali so lahko med trasami različnih težavnosti. Tisti z naj-
manj kondicije so naredili nekaj krogov na stadionu, nekateri so tekli do Rance in nazaj, medtem ko so tisti najbolje pripravljeni obtekli celotno umetno jezero reke Drave. Šlo je za popolnoma rekreativni dobrodelni dogodek, na katerem je tekel tudi ptujski župan in predsednik društva ZA Ptuj Miran Sen-čar, ki je po teku povedal: »Vesel sem, da ideja Sonje
Rokomet • Turnir mladih
Foto: Črtomir Goznik
Na Mestnem stadionu na Ptuju se je letos zbralo okoli 30 rekreativnih tekačev.
V finalu turnirja sedanji in nekdanji igralci
V okviru ptujskega športnega vikenda sta Mladinski svet mestne občine Ptuj in RK Drava Ptuj v sodelovanju z Zavodom za šport organizirala turnir za mlade, na katerem so nastopile štiri ekipe.
V polfinalu sta bili uspešni obe ptujski ekipi, mladinci RK Drava in ekipa MS MO Ptuj, ki je bila v glavnem sestavljena iz nekdanjih igralcev rokometa na Ptuju. Aktualna prvoligaška
mladinska ekipa RK Drava v finalu ni dopustila presenečenja.
Rezultati:
polfinale: RK Drava Ptuj -RK Maribor 33:28, RK Velika
Nedelja - MS MO Ptuj 30:32; tekma za 3. mesto: RK
Maribor - RK Velika Nedelja
23:26;
tekma 1. mesto: RK Drava Ptuj - MS MO Ptuj 33:27.
Ur
Šneberger izpred treh let še živi, kar pomeni, da smo izvedli tretji dobrodelni tek. Mogoče sem pričakoval nekoliko več udeležencev, a nekateri so se zaradi različnih razlogov opravičili, bodo pa vseeno prispevali sredstva, ki smo jih zbirali v tej akciji.«
Zbiranje sredstev še poteka
Na samem dogodku so tokrat zbrali okrog tisoč evrov, pri tem je Mestna občina Ptuj prispevala 500 evrov. Zbiranje sredstev bodo nadaljevali tudi po dobrodelnem teku še ves september, vsak pa jih lahko nakaže na poseben transakcijski račun: DRUŠTVO ZA PTUJ ZA DOBRODELNI TEK: SI56 6100 0001 1581 856.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Finalisti mladinskega turnirja na Ptuju
Mestna občina Ptuj je v tokratni akciji v dobrodelni namen prispevala 500 evrov.
16 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 15. septembra 2015
Ptuj, Podravje • Drugi preventivni dan ZŠAM
Na varnost opozarjali cetrtosolce ptujskih
Da bi zagotovili večjo varnost šolarjev ob začetku šolskega leta, so v ptujskem združenju šoferjev in avtomehanikov pripravili že drugi preventivni dan; to-100 četrtošolcev iz treh ptujskih osnovnih šol, Breg, Olga Meglic in Ljudevita Pivka.
Kot ocenjuje predsednik ZŠAM Ptuj Marjan Pšajd, je
drugi preventivni dan za ptujske šolarje uspel v vseh pogledih: »Prepričan sem, da smo dosegli, kar smo želeli; učenci četrtih razredov treh ptujskih šol so se v spremstvu učiteljev preverjali in urili v varni hoji v prometu ter v upoštevanju navodil, prometnih znakov in pravil. Spoznali so tudi varne šolske poti, njihov namen, vse potencialne nevarnosti ter svojo odgovornost pri hoji v prometu. Predstavili pa smo jim tudi sedež ZŠAM na Ormoški cesti v Ptuju, kjer so si z zanimanjem ogledovali razsta-
vljena vozila, motorje in njihovo opremo, seznanili pa smo jih tudi z varno uporabo odsevnih pripomočkov za večjo vidljivost in varnost v prometu.«
Pri izvedbi preventivnih aktivnosti, na katerih so šolarje opozarjali na varno obnašanje v cestnem prometu, so poleg članov Združenja šoferjev in avtomehanikov sodelovali tudi policisti PP Ptuj, predstavniki avtošole Prednost, člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj ter predstavniki zavarovalnice SIDR. Člani ZŠAM so četrtošol-cem predstavili svoje dejavnosti
ter nekdanje in sedanje metode usposabljanja voznikov motornih vozil. Njihovi inštruktorji so učencem pripravili poučno predavanje o varni poti v šolo, vsebino teoretičnega in praktičnega usposabljanja bodočih voznikov motornih vozil pa so jim predstavili inštruktorji avtošole Prednost. Na varno obnašanje v prometu ter na pomembnost nošenja odsevnih teles, kresničk in trakov, so jih opozarjali tudi predstavniki zavarovalne agencije SIDR, pozornost mladih pa so pritegnili policisti iz PP Ptuj, ki so mladih predstavili del svojih vozil in motorjev. Drugi del
preventivnih aktivnosti je potekal na poligonu Jumicar pred OŠ Mladika, kjer so se mladi lahko preizkušali tudi v poligonski vožnji z več križišči, ki so bila opremljena z različnimi prometnimi znaki in semaforji. Mladi so bili navdušeni, saj so lahko vozili prave mini avtomobilčke na motorni pogon, ob tem pa so lahko preverili, kaj pomeni pravilna uporaba varnostnega pasu. Vsi šolarji, ki so se udeležili dneva odprtih, vrat so prejeli odsevne trakove, kresničke in spominske majice, zagotovili pa so jim tudi toplo malico.
M. Ozmec
Rogoznica • Proslavili 12. praznik četrtne skupnosti
0 nujnih vlaganjih v komunalno opremo
Krajani četrtne skupnosti (ČS) Rogoznica so v minulih dneh proslavili 12. praznik ČS. V sklopu praznika se je zvrstilo več dogodkov športnega, kulturnega in družabnega značaja. Osrednja slovesnost je bila v soboto, 5. septembra, v dvorani gasilskega doma v Podvincih.
Praznične dogodke so začeli 25. avgusta s turnirjem v ruskem kegljanju in šahu. V naslednjih dneh so se zvrstili turnirji trojk v košarki, v kartanju in ročnem nogometu. Zadnjo avgustovsko soboto so organizirali kolesarjenje, septembra so sledili turnirji v namiznem tenisu, pikadu in malem nogometu. Vse naštete prireditve so potekale v organizaciji NK Podvinci in pod pokroviteljstvom ČS Rogoznica, na njih je skupno sodelovalo okrog 260 udeležencev. »Namen praznika je predvsem druženje krajanov,« je dejal predsednik ČS Rogoznica Dušan Fric in pojasnil, da so se športno-re-kreativnih dogodkov v največjem številu udeležili krajani naselja Pacinje. Sodelovali so
na vseh turnirjih in drugih aktivnostih.
Predsednik ČS Rogoznica pravi, da je namen praznika tudi pregled dela na področju infrastrukture. »V minulem obdobju se je na območju naše ČS zgradilo primarno kanalizacijsko omrežje, na katero se lahko uporabniki že priključujejo: v Rogoznici, Žabjaku in Kicarju. Gre za okrog 30 odstotkov gospodinjstev. Da se bo na sistem lahko priključilo preostalih 70 odstotkov uporabnikov, bo treba zagotoviti še sekundarne vode. Na odsekih, kjer se je zgradil primar, so se na novo asfaltirale ceste, uredila se je javna razsvetljava in položilo optično omrežje. V delu Kicarja (Stok) so zamenjali vodovodne cevi. S postorjenim
ne moremo biti v celoti zadovoljni, saj bo na področju zagotavljanja varnosti v cestnem
prometu treba postoriti še marsikaj. Med drugim zgraditi številne odseke pločnikov: od
gostinskega lokala Krona skozi Slovenjegoriško cesto do odcepa Eldar, drugo fazo pločnika ob glavni cesti v Podvincih, pločnika v smeri iz Podvincev proti Spodnjemu Velovleku ter iz Podvincev proti železniškemu prehodu. Nadalje bi bilo treba zgraditi pločnike v Paci-nju (ob državni cesti), v Novi vasi, ob lokalni cesti Žabjak in v Čarmanovi ulici. Za zagotovitev varnosti otrok v cestnem prometu je treba čez cesto pri nogometnem igrišču Rogoz-nica ter pri domu krajanov v Rogoznici zarisati prehod za pešce. V prihodnjih dneh pričakujemo realizacijo postavke, ki je namenjena delovanju ČS. V skladu z načrtom bomo pri nogometnem igrišču v Pod-vincih uredili parkirišče, pre-
plastili cestni odsek proti Dor-navski cesti in namestili javno razsvetljavo. Želja po ureditvi komunalne infrastrukture je še veliko več, praktično v vseh naseljih na območju ČS. Vlaganja so več kot potrebna.«
Na osrednji prireditvi ob prazniku ČS Rogoznica so se v kulturnem programu predstavili pevci MoPZ Rogozni-ca, slavnostni govornik je bil predsednik ČS Dušan Fric. V imenu Mestne občine Ptuj je zbrane pozdravil in nagovoril podžupan Marjan Kolarič. Ob prazniku so podelili tudi priznanja. Prejeli so jih Franc Benko iz Sp. Velovleka in Stanko Vojsk iz Kicarja za delo nas društvenem področju ter PGD Pacinje za 80 let delovanja.
Mojca Zemljarič
Foto: arhiv CS Rogoznica
Prejemniki priznanj v družbi s predsednikom ČS Dušanom Fricem in podžupanom MO Ptuj Marjanom Kolaričem
Ormož • Županov sprejem zlate Vanje Zelenik
To je največji uspeh v zgodovini Ormožanov
Sredi tedna je župan občine Ormož Alojz Sok v prostorih občine sprejel atletinjo Vanjo Zelenik, ki je v Los Angelesu na Svetovnih poletnih igrah specialne olimpijade več kot uspešno zastopala barve Slovenije. Domov se je namreč vrnila s tremi medaljami: z dvema bronastima in eno zlato.
Kot smo v Štajerskem tedniku že pred časom poročali, je Vanja Zelenik, članica društva Sožitje Ormož, na Svetovnih poletnih igrah specialne olim-pijade v Los Angelesu v teku na 400 metrov in v štafeti (4 x 100 metrov) osvojila bronasti
priznanji ter zlato priznanje v
teku na 800 m. Gre za največji uspeh v zgodovini Ormožanov, je bilo slišati na sprejemu pri ormoškem županu. Športnici sta za odličen uspeh čestitala
župan Alojz Sok in podžupan Mirko Novak. Sprejema sta se poleg ponosnih staršev zlate Vanje Stanke in Slavka Zelenika udeležila tudi Vanjina trenerka in predsednica tamkajšnjega
Sožitja Andreja Resman ter Va-njin stric Andrej Pučko, ki se je trudil za promocijo in zbiral sredstva s pomočjo sponzorjev in donatorjev.
Monika Levanič
Zlati atletinji Vanji Zelenik sta na sprejemu, ki so se ga udeležili Vanjina starša Stanka in Slavko Zelenik, trenerka Andreja Resman in stric Andrej Pučko, za odličen športni dosežek čestitala župan Alojz Sok in podžupan Mirko Novak.
Foto: ML
Iščemo naj pridelek
'A0IOPTUJ
, 89,8-98,2'104,3

^JIL
Foto: pab
Krompir v obliki ovčke
Družba Radio-Tednik Ptuj letos znova išče vaš naj pridelek. Do naslednjega četrtka še lahko k nam prinesete najbolj zanimiv pridelek, ki od drugih izstopa po velikosti, teži, obliki ali čem drugem. V petek bomo v Štajerski budilki najboljšega nagradili s košaro presenečenja Kmetijske zadruge Ptuj. Tokrat jo prejmeta Tia in Maša Golob iz Bre-zovcev, ki sta pridelali krompir v obliki jagnjeta.
pab
torek • 15. septembra 2015
Ljudje in dogodki
Štajerski FEDNIK 17
osnovnih šol
krat se je izobraževalnih dejavnosti udeležilo okoli
Foto: M. Ozmec
Mladi šolarji so si z zanimanjem ogledovali razstavljena vozila, motorje in njihovo opremo.
Inštruktorji pa so učencem pripravili tudi poučno predavanje o varnosti na poti v šolo.
Ptuj, Podravje • Motivacijsko predavanje Šole zdravja
„Vsak trenutek je lahko nov začetek"
Društvo Šola zdravja, ki mu predseduje Zdenka Katkič, je 11. septembra v Narodnem domu na Ptuju izvedlo motivacijsko predavanje pod naslovom Vsak trenutek je lahko nov začetek. Predaval je zdravnik Nikolay Grishin, utemeljitelj telovadbe „1000 gibov", s pomočjo katere v 30 minutah razgibamo vse dele telesa.
Projekt „1000 gibov" podpira Ministrstvo za zdravje RS, ki si skupaj z drugimi resorji prizadeva za ozaveščanje na področju krepitve zdravja in preprečevanja kroničnih in nena-
lezljivih bolezni. Kot poudarja Vesna Kerstič Petrič, vodja Sektorja za krepitev zdravja ter obvladovanje kroničnih nenale-zljivih bolezni in stanj Ministrstva za zdravje, je društvo Šola
zdravja odličen primer, kako se lahko skupnost samoorgani-zira in ljudem omogoči postopne spremembe v življenjskem slogu. Projekt „1000 gibov" je razširjen po vsej Sloveniji, trenutno deluje že 95 skupin z blizu 2000 udeleženci, od tega na Ptujskem v Kidričevem, Hajdi-ni in v MO Ptuj, kjer je aktivnih že pet skupin. Oranževci, kot jim pravijo, saj nosijo oranžne majice, vadijo vsako jutro med 7.30 in 8.00 oz. med 8.00 in 8.30, pod vodstvom voditeljev prostovoljcev na prijazen in neboleč način. Po anketi, ki so jo izvedli, med oranževci prevladujejo ženske, kar 86 % jih je, največ udeležencev vadbe je starih med 60 in 70 let.
Kot je povedal utemeljitelj vadbe zdravnik Nikolay Gris-
hin, je lahko vsak trenutek nov začetek. Šola zdravja naj bi postala ustanova, kamor bi ljudje lahko prihajali po nasvete. Ob upoštevanju določenih pravil igre je lahko življenje vsakega posameznika boljše, kakovostnejše in brez bolezni. Največ lahko za svoje zdravje naredimo sami. „Številna društva so propadla, mi pa rastemo. Ponosni smo na to, da je naš projekt prepoznalo tudi Ministrstvo za zdravje. V letu 2016 si želimo, da bi vse skupine vadile tudi s svojimi župani. Gibanje je rešilna bilka našega telesa," je še posebej izpostavil Nikolay Gri-shin, ko je predstavljal koristne nasvete za vsakodnevno jutranje gibanje za več zdravja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V Narodnem domu na Ptuju je predaval zdravnik Nikolay Grishin, utemeljitelj telovadbe „1000 gibov" za več zdravja.
Sveti Tomaž • Z devetega regijskega orientacijskega teka gasilske mladine
Na progo kljub dežju rekordno število tekmovalcev
Dežne kaplje in razmočen teren minulo soboto niso pregnali udeležencev Podravskega regijskega tekmovanja v orientacijskem teku za gasilsko mladino, ki je potekal v Pršetin-cih v občini Sveti Tomaž. Teklo je kar 41 ekip.
Prostovoljno gasilsko društvo Pršetinci je v sodelovanju z GZ Sveti Tomaž minuli konec tedna organiziralo že deveto Podravsko regijsko tekmovanje v orientacijskem teku za gasilsko mladino. Letos se je tekmovanja udeležilo rekordno število ekip. Sodelovalo je namreč sedem gasilskih zvez, torej kar polovica iz regije. „Na progo se je podalo skupno 41 ekip, ki so tekmovale v različnih kategorijah. Ekipe v kategoriji mladink in mladincev ter pripravnic in pripravnikov so sestavljene
iz treh članov, pri najmlajših pionirkah in pionirjev pa je član ekipe tudi mentor, ki se z njimi poda na pot," je povedala predsednica MK podravske regije Aleksandra Belšak in še dodala, da so udeleženci kljub dežju in razmočenemu terenu pošteno uživali: „Vremenski pogoji tekmovanja pa so jim na neki način interpretirali tudi vzdušje intervencij, s katerimi se bodo sami spopadali čez nekaj let, saj so tudi tam potrebni hitrost, zbranost ter predvsem razmišljanje."
Najboljši na državno
Med pionirji so slavili pionirji Majšperk-Breg 1 in Majšperk-Breg 2, oboji GZ Majšperk. Med pionirkami so se na prvo mesto uvrstile pionirke iz Pr-šetincev, GZ Sveti Tomaž, na drugo pa pionirke iz Ivanjkov-cev, GZ Ormož. Med mladinci so prvo mesto zasedli mladinci iz Pršetincev, drugo pa druga ekipa mladincev iz Koračic, obe ekipi prihajata iz GZ Sveti Tomaž. Med mladinkami pa sta si nastop na državnem tekmovanju priborili ekipi Pršetinci
1 in 2, GZ Sveti Tomaž. Med gasilci pripravniki so prvo mesto osvojili gasilci s Pragerskega, GZ Slovenska Bistrica, drugo pa gasilci iz Lovrenca na Dravskem polju, GZ Kidričevo.
Ekipe, ki so dosegle prvo in drugo mesto v vsaki kategoriji, so si prislužile nastop na državnem tekmovanju iz orientacije, ki bo 19. septembra v Dolah pri Litiji. „Za nagrado bodo tako deležni lepega izleta, upajmo, da tokrat brez blatnih dogodivščin."
Monika Levanič
__mam
nKn_____________
Foto: Arhiv PGD Pršetinci
Svoje znanje iz orientacije in gasilskih vaj je minuli konec tedna v Pršetincih preizkušalo 41 ekip, ki so tekmovale v treh starostnih kategorijah.
Markovci • Drugo srečanje domačinov
Doma je najlepše
Konec avgusta je bilo v Markovcih drugo veliko srečanje Markovčanov. Zbralo se jih je 244. Na letošnje srečanje so bili povabljeni tudi vsi nekdanji vaščani, ki jih je življenjska pot iz domače vasi ponesla v druge kraje po Sloveniji in v tujino. Organizatorji so poskrbeli za domačnost in nepozabno druženje.
Markovčani so prišli od blizu in daleč; iz vse Slovenije, pa tudi iz tujine - celo iz Avstralije.
Priprave je desetčlanski odbor začel že januarja. Najprej so naredili seznam prebivalcev vasi, pripravili so tudi posebno spletno stran s kontaktnim obrazcem, preko katerega so se lahko na srečanje prijavili vsi Markovčani iz tujine. Do 15. avgusta je bila zbrana večina vseh prijav in bilo je jasno, da je
na skupni fotografiji, saj je opaziti le malo roza pikico. Zvečer pa je vse prijetno presenetil prihod Markovčanke, ki je teden pred srečanjem praznovala 90 let.
dvorana gasilsko-vaškega doma premajhna. Na info točki so prihajajoče veselo sprejeli člani pripravljalnega odbora ter jim ponudili aperitiv. Markovske gospodinje so se izkazale, saj so za številne zbrane pripravile veliko okusnega peciva. Takoj zatem je sledilo skupno fotografiranje s panojem. V imenu pripravljalnega odbora je prisotne v domačem narečju nagovorila Milka Liponik, v imenu zbranih pa je spregovorila nekdanja Markovčanka Karolina Pičerko, ki je po domače poimenovala vse družine v vasi. Markovčanu, ki je na srečanje prišel od najdlje, so izročili zbornik občine Markovci in majhnega koranta. Na srečanju je bila za kratek čas prisotna najmlajša Markovčanka, stara manj kot mesec dni, in ko bo zrasla, se bo s težavo našla
Glavna točka programa je bila tombola z bogatimi dobitki, v dvorani so bile na ogled fotografije z lanskega srečanja, veliko zbranih pa si je ogledalo nekajminutni film o starih običajih,
posnet v Markovcih in Lancovi temveč predvsem zaradi snide-
vasi leta 1948. Seveda se je tudi plesalo, zabavalo ob igrah, ob nastopih harmonikarjev.
Zagotovo pa Markovčani niso prišli zaradi tombole, plesa,
nja, druženja in obujanja spominov. Bilo je nepozabno, živahno, vroče, razigrano, sproščeno, domače, čisto »markovsko«.
LM
18 Šta/m&TEDNlK
Zeleni tednik
torek • 15. septembra 2015
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Vrtnarjenje v rastlinjaku
Rastlinjaki postajajo vse bolj tudi del naših vrtov, niso namenjeni samo za profesionalne pridelovalce zelenjave.
Vendar je popolnoma napačno razmišljanje, da so rastlinjaki namenjeni samo poletni pridelavi plodovk, kot se
pri nas pogosto dogaja. Še veliko bolj koristni so zgodaj spomladi in pozno v jesen. Takrat si v njih še vedno lahko
pridelamo veliko zdrave, sveže zelenjave.
Uporaba rastlinjaka
Za kaj vse lahko uporabljamo
rastlinjak:
1.	Najpogosteje v njem res pridelujemo vrtnine in tudi cvetlice izven rastne sezone. Tako imamo lahko paradižnik, papriko, bučke in kumare prvi, pa tudi zadnji med sosedi, kar mnogim veliko pomeni.
2.	Še pomembnejši pa je za pozno jesensko in zgodnjo spomladansko zelenjavo. V njem zelo zgodaj pridelamo prvo solato, prvi motovilec, režemo rukolo, blitvo, peteršilj, izpulimo mlado čebulo, poberemo prvi grah in še marsikaj boste z malo dobre volej odkrili tudi sami.
3.	Mnogi spomladi potrebujejo kar veliko denarja, da nakupijo vse sadike, ki jih za svoj zelenjavni, predvsem pa okrasni vrt potrebujejo. Veliko ceneje je, da si sadike vzgojimo sami. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti, da vzgoja sadik potrebuje veliko znanja, če želimo, da bo naš vrt takšen, kot si želimo.
4.	V rastlinjaku lahko prezimu-jemo tudi mnoge posodovke, za katere garaže in kleti niso najidealnejša prezimovališča. Pod mizami lahko ustrezno zavarovane hranimo tudi gomolje poletnih čebulnic: da-lij, kan in gladijol.
5.	V jeseni v rastlinjake prestavimo (presadimo s koreninami in vsem listjem) tudi endivi-jo, radič, kitajski kapus in zelje, tam te rastline praktično skladiščimo veliko dalj časa.
6.	Tudi za sušenje doma pobranega semena, čebulnic in gomoljev, populjenega česna in čebule ter porezanih zelišč
Foto: Miša Pušenjak
Sele zdaj je primeren čas za setev rukole, tudi v rastlinjakih.
7.
in dišavnic so idealni prostori pod mizami v rastlinjaku ali pa za ta namen zasenčimo del rastlinjaka.
Rastlinjak je uporaben tudi za nakaljevanje zgodnjega krompirja, dalij, gomoljev begonij in kan spomladi. Kot vidite, je rastlinjak pripraven tudi na domačem vrtu in ni dober samo za pridelovanje paradižnika.
Kaj raste v rastlinjaku pozimi
V zgodnji jeseni ali na koncu poletja je čas, ko je treba v rastlinjaku poskrbeti za to, da v njem tudi pozimi ne bo zmanjkalo sveže zelenjave.
Da bo rastlinjak tudi pozimi poln, sadimo paradižnik, papriko in jajčevec samo na polovici površine, na drugi strani pa imamo poleti kumare, bučke, lubenice, melone in dolgo vigno.
September Kimavec				2015
1 torek	0 &	17	FRANČIŠKA četrtek	
s-] JlEFAN Z sreda	* *	18	petek	*
3 četrtek	*	19	sobota	
petek		20	sveTuw» nedelja	
c m sobota	Jo	21	ponedeljek	J9. iteeo
6 nedelja	*	22	torek	- «t
7 ponedeljek		23	sreda	*
8 torek	"t*	24	četrtek	* s£
«TER sreda		25		s*
"I rt NilllJlAJ 1 L/ Četrtek		26	sobota	* m
1 petek		27	nedelja	
12 sobota		28	ponedeljek	»„»i #
13 nedelje	«G	29	torek	
14 ponedeljek		30	sreda	*
"1 fT N1KOOEM 1 O torek	'a*			
IG sreda				
Dodamo lahko še peteršilj, blitvo, tudi pozno endivijo in radič. Zanimiva je tudi novozelandska špinača, ki lahko namesto zastir-ke prekriva tla pod plodovkami. Da boste v jeseni lahko ob paradižniku posadili tudi zimske solatnice, paradižniku po vsakem obiranju plodov potrgate vse liste do tam, kjer plodov več ni. Tako je zdaj ob tleh že lepo zračno, predvsem pa svetlo. Paradižnik seveda še rodi, a spodaj je dovolj prostora za sadike solate, setev motovilca in/ali špinače. Špinača in motovilec, posejana zdaj, sta namenjena jesenski porabi. Za setev motovilca obvezno uporabimo staro seme, saj novo seme v topli zemlji in dolgem dnevu ne kali.
Ob robu grede posejemo majski srebrnjak in zimsko čebulo. Majski srebrnjak poznamo vsi, to je mlada čebula, ki spomladi tako tekne na prvih piknikih ali pa ob narezkih. Zimska čebula pa ostane »mlada« celo leto. Ko se izprazni greda na drugi polovici, sadike obeh razsadimo tja. Dolga vigna je nekoliko posebna stročnica, ki ljubi vročino in toploto. Ko se dan skrajša, običajno preneha roditi. Takrat jo hitro pospravimo, na njeno mesto pa posejemo rukolo, blitvo in
peteršilj. Tako bomo poskrbeli za pozno jesenko in prvo spomladansko zelenjavo. Rukolo in blitvo bomo lahko rezali še dolgo v zimo.
V januarju lahko že sejemo prvo zimsko solato, grah in bob, če je le kaj sonca na razpolago. Čez setev naredimo še dodatni tunel. Najhladnejše noči pa prebijemo z navadnimi svečami. Manjše rastlinjake zelo dobro ogrejejo.
Zelo pomembno je, da rastlinjak tudi pozimi redno zračimo. Izkoristimo vsak sončen dan in ga takoj, ko se temperature dvignejo nad 0 oC, odpremo in temeljito prezračimo. Zalivamo izredno malo, seveda pa se zemlja popolnoma ne sme posušiti. Prezimnih vrtnin tudi ne gnojimo. Poskrbimo pa, da je kljub zalivanju, ki je potrebno, zemlja ves čas rahla.
Spomladi v rastlinjaku nakal-jujemo zgodnji krompir, dalije in kane.
Če je še kaj prostora, posejemo tudi rastline za zeleni podor
Pridelava v rastlinjaku je zelo intenzivna. Prav je, da del pros-
tora v njem vsako leto vsaj v jeseni namenimo rastlinam za zeleni podor. Tako ohranimo raven humusa v tleh, izboljšamo strukturo zemlje in predvsem omogočimo tudi zemlji kakovosten zimski počitek. Gola zemlja je namreč pozimi zelo izpostavljena vremenskim dejavnikom, ki nanjo in na življenje v njej vplivajo zelo slabo. Dve rastlini bi posebej izpostavila v ta namen. Prva je bela gorjušica, ki zemljo prerahlja, pogosto pa negativno vpliva na škodljive glivice in celo škodljivce v tleh. Sejemo jo od septembra do začetka novembra. Posejemo precej na gosto, zalijemo in pustimo, da v rastlinjaku kar premrzne. Tudi suha masa bo tla varovala pred zimskimi nevšečnostmi. Verjetno pa bo mnogim bolj prav prišla pšenica oziroma katerokoli pre-zimno žito. Tega lahko sejemo še daleč v november, pa bo od njega še velika korist. V jeseni je dokaj težko najti prostor za setev bele gorjušice, v oktobru ali novembru pa je setev gorjušice prepozna. Žita pozimi z zeleno odejo varujejo zemljo, spomladi pa njihova zelena masa obogati zemljo z organsko snovjo. Rastline za zeleni podor imajo več namenov. Pokrita zemlja je zavarovana. Ob enem pa te rastline za svojo rast uporabijo neporabljena hranila, jih vežejo v svojo rastlinsko maso, ta pa je potem ob razpadanju poleti kot hrana na razpolago našim vrtninam. Zato jim tudi rečemo rastline za zeleni podor. Organska snov tleh, humus, pa tudi rahlja zemljo in ohranja v njej dovolj zraka za uspešno rast koreninskega sistema zelenjadnic.
KGZS obvešča
Rastlinjak za prezi-movanje ozimnice
V	rastlinjaku lahko, če imamo dovolj prostora seveda, skop-ljemo jamo (do 50 cm globine, ne več), vanjo naložimo korenje, črno redkev, repo ..., prekrijemo z zemljo in s slamo. Taka »zasip-nica« je dostopna tudi pozimi v snegu. Seveda je treba vedeti, da gomoljev in korenov ne nalagamo višje od 40 cm, da se spodnji zaradi teže ne poškodujejo.
V	kot rastlinjaka kar s koreninami vred posadimo glave zelja, ohrovtom in jih pokrijemo s slamo. Vse do božiča in novega leta bodo prav gotovo ostale tam, velikokrat pa tako tudi prezimi-jo. Enako lahko naredimo tudi z rdečim glavnatim radičem, le da zdrži nekaj manj časa.
V	kot rastlinjaka lahko, če ga niste posejali na novo, presadimo tudi nekaj rastlin peteršil-ja, drobnjaka in še kakšne nam najljubše začimbnice. Tako nam bodo na razpolago do pozne jeseni in spet zelo zgodaj spomladi.
V	ustrezne posode, napolnjene z listjem, slamo ali senom, lahko shranimo tudi gomolje dalij, gladijol in korenike kan. Seveda pa potem vse skupaj še dobro zavarujemo s slamo, da ne pomrznejo.
Sama bi v bližino rastlinjaka nastavila tudi krmilnico za ptice. Te bodo potem poleti skrbele, da bo škodljivcev v rastlinjaku manj. Tudi kakšen kup lesa, slame prav ob rastlinjaku bo zadržal tam koristne žuželke. Zdaj namesto tega postavljamo hišice oz. hotele za koristne organizme.
Miša Pušenjak
Spremljamo sladkorno 3CWR « groidnefi soku in pričnemo 5 trgat vno t» ko doseže» primerno sladkorno ¡.locio Obiramo jabolka za Oiimnifts. Ot ter poberemo in DijAmo orerie in letnike.
CVETJE irt OLJNICE
L Sončnice, dišai/niee.

PODTALNI PLODOVI
Krompa, korenje, pesa. iesefi, čebula, redkev...

PLODOVKE in SADJE
Paorika, pmdčnik. grah. fižol, vse vrste sadja...
LISTNATE RASTLINE
Solate, rrotov i 1 ec. otvovr.
zelje, cvetača, blitvi
Foto: Miša Pušenjak
Mah, lišaji na zemlji niso znak kisle zemlje, kot mnogi menijo, so znak porušene strukture; pomagajo rastline za zeleni podor ne pa apnenje.
Tretji podeželski parlament
Tretji Slovenski podeželski parlament bo letos zasedal v Podčetrtku 7. in 8. oktobra 2015. Dogodek organizirajo MKGP, Društvo za razvoj slovenskega podeželja in partnerstvo Mreže za podeželje z aktivno vlogo Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije ter Zadružne zveze Slovenije.
Okoli 250 predstavnikov slovenskega podeželja, vključno z vidnimi predstavniki strokovne in politične javnosti, bo razpravljalo o aktualnih izzivih slovenskega podeželja. Prisluhnili bodo uglednim gostom, poglabljali znanja na desetih tematskih delavnicah in iskali rešitve na javnih soočenjih.
Temeljni cilj podeželskega parlamenta ostaja ustvarjanje prostora za intenzivno izmenjavo mnenj in usklajevanje vizije slovenskega podeželja v prihodnosti. Skozi razpravo o raznolikih vprašanjih predstavnikov slovenskega podeželja želimo oblikovati priporočila ključnim nosilcem razvoja podeželja v obliki posebne deklaracije.
Dan koruze Rakičan
KGZS - Zavod Murska Sobota, Biotehniška šola Rakičan, Kmetijski inštitut Slovenije in Skupina Panvita vabijo na dan koruze. V strokovnem delu srečanja bodo spregovorili o pogojih pridelave koruze v letu 2015, o možnostih zmanjšanja emisij amoniaka pri gnojenju z gnojevko ter o natančnem kmetovanju v luči varovanja okolja. V praktičnem delu bodo predstavili sorte koruze v poskusih in prikaz delovanja škropilnice za precizno kmetovanje.
Sojino dopoldne
Biotehniška fakulteta v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo pri KGZS organizira srečanje za pridelovalce in ljubitelje soje. Doc. dr. Darja Kocjan - Ačko skupaj z rednim profesorjem dr. Francem Bavcem in kmetijsko svetovalno službo vabi na »Sojino dopoldne«. Ogled in predstavitev poljskih poskusov bosta potekala v četrtek, 17. septembra 2015, ob 9. uri na poskusnem polju ljubljanske Biotehniške fakultete.
KGZS
Vir: splet
torek • 15. septembra 2015
Na sceni
Štajerski TEDNIK 19
S svetovne glasbene scene
Slavni kanadski rock glasbenik Bryan Adams s singlom Brand new day napoveduje izid svojega novega studijskega albuma. Novi, že 13. album tega popularnega glasbenika bo izšel 16. oktobra. Na plošči z naslovom Get up bo 13 skladb, od tega jih bo devet popolnoma novih, studijskih in štiri akustične verzije. Adams je ob tem dejal, da je na vse skladbe z novega albuma izjemno ponosen, producent nove plošče je znani Jeff Lynne, ki je že sodeloval s takšnimi legendami, kot so The Beatles, Paul Mccartney in Tom Petty.
Popularni italijanski pevec Eros Ramazzotti v teh dneh pričenja svojo veliko svetovno koncertno turnejo, na kateri bo predstavljal svoj zadnji studijski album Perfetto, ki je izšel maja letos. Posnel je tudi že prvi videospot za skladbo Sei un pensiero speciale. Zanimivost albuma je tudi ta, da ga je zanj fotografiral Bryan Adams, za katerega mnogi ne vedo, da se ukvarja tudi s fotografijo, saj so pred njegovim objektivom stala že številna znana imena. Kot smo v naši rubriki že pisali, bo Eros Ramazzoti v sklopu svoje turneje 22. septembra nastopil tudi v Sloveniji.
Eros Ramazzotti
1997, ko so izdali album Reu-ninon, na katerem je bila tudi skladba Iron Man, za katero so tistega leta prejeli tudi grammyja za najboljšo heavy metal skladbo.
V zadnjih tednih se je veliko špekuliralo o tem, kdo bo zapel naslovno skladbo za novi film o tajnem agentu Jamesu Bondu. Ugibanjem je naredil konec britanski pevec Sam Smith, ki je na družabnih omrežjih svojim oboževalcem razkril, da je 8. septembra objavil naslovno skladbo za novega agenta 007. Skladbo Writing's on the wall bomo lahko slišali v novem filmu o tajnem agentu 007 z naslovom Spectre.
Avstralska pevka Sia je v sklopu promocijskih dejavnosti obiskala filmski festival v Benetkah. Ob tem je poskrbela tudi za dobro voljo med svojimi privrženci, saj je napovedala, da lahko v kratkem pričakujejo njen novi studijski album. Prav tako je izdala, da bo prvi singel z novega albuma nosil naslov Alive in bo objavljen 26. septembra. Sia je svoj debi-tantski zelo uspešen album 1.000 Forms of fear izdala leta 2014. Na albumu sta bili tudi skladbi Chandelier in Elastic heart, ki sta jo izstrelili med najpopularnejše svetovne pop izvajalke.
Janko Bezjak
Foto: splet
®@®
Kot vse kaže, se bo v kratkem s svetovne glasbene scene poslovila še ena legendarna skupina. Svoje slovo so namreč napovedali člani legendarne angleške heavy metal zasedbe Black Sabath. Še pred tem se bodo Ozzy Osbour-ne in druščina podali na veliko poslovilno koncertno turnejo, v okviru katere bodo nastopili na 24 koncertih v ZDA, Kanadi, Avstraliji in na Novi Zelandiji. Zasedba Black Sabbath je bila v sestavi Ozzy Osbourne (vokal), Tony Iommi (kitara), Terence »Geezer« Butler (bas) in Bill Ward ustanovljena leta 1968 v Birminghamu. Člani zasedbe so se večkrat razšli, a so se v prvotni zasedbi ponovno zbrali leta
|_ 6 S t V j
V NAJ
1.	REALITY - LOST FREQUENCIES feat. J DEVY
2.	MARVIN GAYE - CHARLIE PUT feat. MEGHAN TRAINOR
3.	PHOTOGRAFH - ED SHEERAN (FELIX JAEHN REMIX)
4.	SUGAR - ROBIN SCHULZ feat. FRANCESCO YATES
5.	CAN'T FEEL MY FACE - THE WEEKND
6.	SHIP TO WRECK - FLORENCE + AND THE MACHINE
7.	DON'T BE SO HARD ON YOURSELF - JESS GLYNNE
8.	COME AND GET IT - JOHN NEWMAN
9.	SONG FOR SOMEONE - U2
10.	SHUT UP & DANCE - WALK THE MOON
11.	SHINE -YEARS & YEAR
Vsako nedeljo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8098,2010^3 bo Janko Bezjak
(Ne)odkriti obrazi podravja - Marta BosiLj iz Zavrča
Naturalizirana Polanka sredi haloških gričev
Čeprav je bila rojena v Gajevcih, v sosednji gorišniški občini, bo to jesen že pol stoletja, odkar živi v haloškem Zavrču, zato jo imajo za naturalizirano polansko Haložanko. In čeprav ji je pred leti življenje obrnilo hrbet, je ostala pokončna in delovna.
»Ko se oziram nazaj, na svoja rosno mlada leta, se mi zdi, kot da je bil včasih Zavrč veliko dalje, kot je danes. Vozili smo se v glavnem z avtobusi, prek Drave smo se prevažali z brodom, pozneje z ladjo, nato prek lesenega in šele zatem prek današnjega, betonskega mostu, brez katerega si menda življenja sploh ne znamo več zamišljati. Časi se spreminjajo, tako kot se spreminjamo ljudje, a od vsakega posameznika je odvisno, kako bo sprejel in obračal svojo usodo. Iz osebnih izkušenj vem, da brez velike mere optimizma ne gre.«
Sicer je bila Marta vse svoje življenje predana učiteljskemu poklicu, kar je tam sredi Haloz še toliko težje kot kje v mestu ali primestnih šolah. In čeprav ji je življenje pred leti obrnilo hrbet, je vedno ostala pokončna in odločna ženska, direktna, in kot pravijo, brez dlake na jeziku. Kar si je zastavila, je vedno tudi dosegla, saj se menda to za pravo Haložanko tudi spodobi.
»Ko sem leta 1965 prišla prvič sem, na šolo v Zavrču, je bilo vse zelo drugače, vse je bilo bolj ubogo, a polno življenja, saj smo kljub samo petim razredom tedaj imeli na šoli kar 145 učencev; nekateri pa so se vozili še v šolo tudi Cirkulane ali celo v mesto. Za deco v Halozah ni bil problem.«
Življenje Haložanov se je obrnilo na bolje
A od takrat do danes se je v Halozah vse zelo spremenilo. Hvala bogu na bolje. Tudi po zaslugi Marte Bosilj, ki je znala biti vedno dovolj vztrajna in prepričljiva, zatoje skoraj vedno dosegla to, kar sije zastavila. Ob izredno dejavnem učiteljskem poklicu pa je bila aktivna tudi drugje, saj je delovala na nekdanji krajevni skupnosti, pa v samoupravni interesni skupnosti za vzgojo in izobraževanje nekdanje velike ptujske občine. Aktivna je bila tudi v kulturnem društvu, na završki šoli je vodila pionirsko hranilnico in krožek za tehnično kulturo, po njeni zaslugi so na šoli
»Ko sem leta 1965 prišla prvič sem, na šolo v Zavrču, je bilo vse zelo drugače, vse je bilo bolj ubogo, a polno življenja, saj smo kljub samo petim razredom tedaj imeli na šoli kar 145 učencev; nekateri pa so se vozili še v šolo tudi Cirkulane ali celo v mesto. Za deco v Halozah ni bil problem.«
začeli množično igrati šah. Pa to še zdaleč ni vse, saj vedo starejši Zavrčani povedati, da so pred mnogimi leti prav po zaslugi Martine vztrajnosti v Zavrču dobili prvi telefon; sicer šele leta1983, pa vendar. Le redki še vedo, a vendarle vedo, da so prav po njeni zaslugi od Mariborske škofije dobili podarjeno zemljišče, na katerem igra danes zelo uspešen nogometni klub Zavrč: »Za pridobitev tega zemljišča sem
si prizadevala predvsem zato, ker naši otroci na šoli včasih niso imeli nobenega igrišča, s tem pa smo ga pridobili. In zato sem danes še posebej ponosna, saj nam je uspelo pridobiti zemljišče brezplačno.« Marta je bila tudi med pobudniki za prvi asfalt v samem Zavrču, do Dubrave, na njeno pobudo pa so v Zavrču ustanovili tudi društvo gospodinj, ki je danes med aktivnejšimi v občini.
Učiteljevanje in politika - ni enostavno, a gre
Njeno vsestransko sposobnost in pokončnost so kmalu spoznali tudi na občini Zavrč, kjer so jo leta 2000 za njeno večletno aktivnost in predanost na področju vzgoje in izobraževanja nagradili z občinsko plaketo. Le dve leti zatem je bila izvoljena za članico občinskega sveta, ker je bila pridna, delovna in sposobna. In ker si je pridobila veliko zaupanje župana Mirana Vuka kot drugih svetnikov, je bila od leta 2006 do 2014 tudi podž-upanja. Sicer pa je tudi danes Marta še vedno aktivna, saj je skoraj vsak dan na občini, kjer je predsednica nadzornega odbora. Aktivna je tudi v društvu gospodinj, pri pripravi občinskih in drugih proslav in še kje.
Ponosna na hčerko in na svoja vnuka
Čeprav je še vedno precej aktivna in to počne z velikim veseljem do dela, pa je najbolj srečna, ko jo ob koncu tedna, če le utegne, obišče hčerka Damjana, ki je zaposlena v ptujski bolnišnici: »To je zame največja sreča, ponosna sem na Damjano, saj vem, da je v svojem poklicu zelo prizadevna in uspešna, še posebej pa sem ponosna na moja dva vnuka, onadva sta sedaj moje največje veselje, to sta moja sončka, ki ju ima babica neizmerno rada.«
Martin Ozmec
20 Šta/m&TEDNlK
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
torek • 15. septembra 2Q15
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^—j	NEDELJA	PONEDELJEK
turške mesne	hrustljavo ocvrt file	makaronovo meso,	gobov golaž,	pečeni polpeti, bučke	juha, ocvrt piščanec,	skutini štruklji,
kroglice, solata,	lososa, slan krompir,	riban sir, solata,	testenine, slastna	v omaki, pire krompir,	dušen riž s sojino	kremna špinača,
palačinke	blitva, sadje	sladica	jabolčna pita	sadna solata s	omako, endivija,	jabolčni zavitek
				sladoledom	grozdje	
Turške mesne kroglice
Sestavine: 6 srednje velikih kromprijev, 2 papriki, 2 čebuli, sol; kroglice: 250 g mlete jagnjetine, 400 g mlete govedine (lahko kakšna drugačna mešanica mesa), manjša skodelica krušnih drobtin, 2 čebuli, 4-5 strokov česna, 4-5 žlic peteršilja, 3 žlice mete, 1 žlica mlete paprike, 2 žlički kumine, sol (ali vegeta); omaka: 800 g pelatov iz konzerve, 1 žlica origana, 500-700 ml piščančje juhe (lahko iz kocke), 1-2 žlički čilija, 1 žlička cimeta, 2 žlički sladkorja, 1/2 žličke popra, sol (po potrebi). Krompir olupimo in narežemo na manj kot centimeter debele rezine. Popražimo ga na olju po obeh straneh. V večji posodi zmešamo meso in mu dodamo čebulo in česen, ki smo ju sesekljali v mikserju skupaj z drobtinami in začimbami (ne na roko, ker bodo preveliki koščki). Pustimo stati najmanj 5 minut, nato naredimo kroglice, jih pokrijemo s folijo in pustimo počivati 15 minut. Med tem časom pripravimo omako iz vseh naštetih sestavin (previdno s čilijem!) in jo kuhamo 5 minut. Večji pekač pomažemo z oljem in vanj naložimo popečen krompir, nanj podevamo kroglice, potresemo z narezano papriko in sesekljano čebulo in zalijemo s paradižnikovo omako. Pri 200 stopinjah Celzija dušimo v pečici okrog pol ure. Preden postrežemo, pustimo stati vsaj 15 minut.
Slastna jabolčna pita

Testo: 350 g moke, 0,5 zavitka pecilnega praška, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, 120 g sladkorja v prahu, 150 g margarine ali masla, 2 rumenjaka, 4 žlice kisle smetane; nadev: jabolka, 80 g sladkorja, 1 žlica drobtin, ščepec cimeta.
Moko in pecilni prašek presejemo na delovno površino. Dodamo margarino ali maslo, sladkor, vani-Ijev sladkor, rumenjaka in kislo smetano ter zamesimo testo. Testo naj malo počiva na hladnem. Za nadev jabolka naribamo, dodamo sladkor, cimet ter drobtine. Testo razdelimo na dva dela in razvajamo. V pekač položimo prvo plast, nadevamo z jabolčnim nadevom ter pokrijemo z drugo plastjo. Pečemo pri 180 stopinjah približno 60 minut. Po želji postrežemo s kepico sladoleda ali smetano.
Pod drobnogledom ZPS • Lesni peleti
Nakup »na slepo« odsvetujemo!
Lesni peleti kot obnovljiv vir energije so v zadnjih letih postali priljubljeni tudi v Sloveniji, zato so jih na ZPS skupaj z Gozdarskim inštitutom Slovenije že tretjič postavili pod drobnogled. Na testu so tokrat preverili skoraj 50 vzorcev, polovico so jih kupili v Sloveniji, preostale pa na Švedskem in Češkem.
Test je pokazal, da se na trgu povečuje število peletov, ki ustrezajo kakovostnemu razredu A1, a hkrati je še vedno mogoče najti številne slabe izdelke Pre-
izkušeni švedski in češki peleti so se na testu izkazali za bistveno kakovostnejše, saj je povprečna ocena pri švedskih dosegla 70 %, pri čeških še vedno dobrih
66 %, povprečna ocena slovenskih peletov pa je zgolj 44 %!
Ponudba je raznovrstna, cene tudi (od 3,2 do pet evrov za 15-kilogramsko
MŽT|test LESNI PELETI V 15 kg VREČAH	o >o 2 > » M cfl C 3 O	Vsebnost v fa ge		ro a EL CP 0. o C s s		Mehanska obstojnost		ta I C af B in o V		KAKOVOST	o a. -o p N S II ra S ar tí	m z LU f z s	SKUPNA OCENA
									90% 10%				%
German Pellets Premium Holzpellets	4.5	5,82	++	0.41	++	90,39 !	++	672.0	+	ra	A1	ra	es
GMG Premium Holzpellets	1,0	6.80	+	0,3/	++	33.41 I	++	61/,8	-	ES3	A1	EE	se
Schweiglioter Pellets Hot Material	4,5	e.72	+	0,4?	++	99,45	++	63 3,1	0	" m "	Al	CE	06
Peleti Ekspres Lesni peleti	4 ,2	7,31	+	0,34	++	95,87		617.0	-	ED	A1	EE	83
Hasslacher Bio Pellets	4,4	7,54	+	0,37	++	38,71	++	661,3	+	ES	Al	ra	82
FZ Pellets	4.S	6.96	+	0,37	++	99,10	++	634,3	0	ES	A1	ra	82
Cugrrtajster Eco Peleti Red Devil	4,2	5,80	+ +	0,80	4.	98,23	+ +	645,7	0	ra	A2	ra	
Profiles BioProtit	3,7	5,45	++	0,78	+	99,01	++	668,2	+	D	A2	m	
Nanix wood Pellet Class - A1	3,8	5.77	++	0,81	+	97,55		551,4	+	ra	A2	El	
Ererles Peleti iz eiste jelke	3,3	3.01	0	1,05	+	93.53	++	636,0	0	n	A2	EU	
Fas Pellet Natura	4.0	6.53	+	0,33	+	93,55	++	664,1	+	D	A2	ra	
EN WO Pellet di Legno	3,5	7,17	+	1.15	+	98,13	++ .	636,1	0	D	A2	ra	59
□ iron N-Eko peleti	4,0	6.04	+	0,58	+ +	97.43	0	653.9	+	EI	a	ra	53
Sisarka Pellet di Furo Legno	4.0	6,47	+	1.58	-	99,13	+ 4-	512,5	-	ra	s	El	37
Energija narava Paleti	4,2	8.43	0	1.15	+	96,73		519,0		ra	B	ra	29
Forest Pellet	5,0	4,56	++	1,84	-	99,33 !	++	666,7	+	ra	B	ra	29
Bioles Horizont Pelletl Mix	3,7	10.19	—	1,70	-	97,98	+	628.3	0	ra	ne ustre7a	m	12
Bio pellets Holzpellets	3,2	7,14	+	1,18	+	95,17	--	645.2	0	m	ne ustreza	ca	6
Gamauf Pellet	3, S	5,74	+	1,62		95,04		650.5	+	m	rte ustreza	B	1
9KLIK Lesni peleti	3,8	3,12	0	2,71	--	33,76 1	--	561.1	--	ra	ns ustreza	m	O
Eko pelet	4,4	7,08	+	0,52	++	92.53	--	586,2	—	ra	nB ustreza	EI	o
Ensa Pellet Natural Energy	3.3	6.48	-t-	1.88	-	95.99	K ^ !	584.6	—	m	ob ustreza	O	□
Gatls Pellet Classic +	3.4	8,43	0	2,20	--	97,55	+	533.3	—	BS	ne ustreza	O	D
ICA Mehki les	3,9	7,51	+	2,27	--	95,89	—	654.8	+	ra	ne ustreza	ra	□
ICA Clastc (masani)	3,8	6.67	+	2,22		95,80		627,0	0	ra	ne ustreza	ra	0
®
O Zmagovalec I. ' I ' @ Oohro raimprje kaVovosr/cena
3 zelo dobro (BO -100 %) (Thro (60 - 79 %) i povprečno (40- £9%) a pomanjkljiva {20 - 39 %) m nezadovoljivo 10 -19%)
vrečo), označevanje pomanjkljivo, kakovost pogosto vprašljiva. Med 25 v Sloveniji kupljenimi vzorci je bilo šest zelo dobrih in kar devet neustreznih.
Nasvet ZPS in Gozdarskega inštituta Slovenije potrošnikom: Ne kupujte na slepo. »Potem ko se je po lanskem letu zdelo, da se je kakovost pri nas prodajanih peletov izboljšala, lahko tokrat spet ugotavljamo, da bodo potrošniki pri nakupu bolj verjetno naleteli na pelete, ki ne ustrezajo nobenemu standardu kakovosti kot na takšne, ki s svojimi lastnostmi sodijo v razred Al ali A2 - ta dva tudi edina priporočamo za nakup, saj zagotavljata najkakovostnejše in okolju bolj prijazno ogrevanje,« je predstavil rezultate Boštjan Okorn, vodja testiranja pri Zvezi potrošnikov Slovenije in dodal: »Vsi najboljši peleti imajo na vre-1 či vidno označen certifikat ENplus Al, kar je še vedno najbolj zanesljivo vodilo pri nakupu.«
Težavi: ostanek pepela in mehanska obstojnost
Večina vzorcev, ki po kakovosti ne ustreza nobenemu razredu, je padla pri testu preostanka pepela. Razlika med posameznimi vzorci je več kot občutna: za najboljšim ostane zgolj 0,37 odstotka pepela, za najslabšim pa več kot sedemkrat več oziroma 2,71 odstotka pepela. »To pomeni, da boste morali tudi posodo za pepel sedemkrat pogosteje prazniti, poleg tega pa je zaradi večje količine
pepela možnost nastanka žlindre večja - zaradi česar se lahko učinkovitost peči občutno spremeni,« je poudarila Nika Krajnc z oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije in dodala: »Druga težava pele-tov s slovenskega trga je slaba mehanska obstojnost. Po preizkusu s posebno napravo, ki jo opredeljuje evropski standard, je kar pet vzorcev dobilo oceno nezadovoljivo. Peleti s slabšo mehansko obstojnostjo so hitro lomljivi, v vreči ali skladiščnem prostoru pa pogosto nastanejo večje količine drobnih delcev.« S količino peletov v vreči je povezan tudi test gostote nasutja, ki se je letos presenetljivo izkazala za precej kritičen dejavnik. Čeprav se morda zdi, da ta podatek ni ravno pomemben, pa se pri letni količini peletov (okrog pet ton na gospodinjstvo) potreben skladiščni prostor zaradi prenizke gostote nasutja lahko poveča za skoraj 2 m3.
Oznakam ne moremo zaupati
Ta podatek je pomemben predvsem za tiste, ki kupujejo kakovostne palete »na slepo«, brez informacije o rezultatu testa. »Za potrošnika najzanesljivejši podatek sta certifikata kakovosti ENplus ali DINplus.« Boštjan Okorn še dodaja: »V Sloveniji imamo veliko majhnih proizvajalcev peletov brez certifikata, ki zelo težko zagotavljajo stalno kakovost peletov. Slovenski ponudniki peletov se, žal, prepočasi zavedajo, da mora strošek pridobitve certifikata postati nujen za vse, ki v poslu mislijo resno. Zato je Gozdarski inštitut Slovenije registriral domačo tržno znamko S4Q, ki je namenjena prav tem manjšim proizvajalcem in ki dokazuje kakovost peletov.«
Če na vreči ni podatka o certifikatu, lahko kupcu pomagajo na vreči označene vrednosti najpomembnejših kriterijev (vsebnost vlage, ostanek pepela, mehanska obstojnost in gostota nasutja), a seveda le, če držijo tudi v praksi.
ZPS
Primerjalni test lesnih peletov ZPS in Gozdarskega inštituta Slovenije: Na trgu je več slabih kot zelo kakovostnih peletov
torek • 15. septembra 2015
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Vidi se ...
... da v nekaterih zunanjih občinah ne čutijo pomanjkanja prehodov za pešce tako kot v MO poetovionski; vsaj enega odveč imajo Šterntalčani, saj ta na posnetku očitno ne vodi v pravo smer.
Govori se ...
... da je imel mestni župan na otvoritveni slovesnosti Dne-vov poezije in vina tako poetičen govor, da so se prisotni spraševali, ali ga je navdihnila poezija ali vino. Potem smo izvedeli, da mu ga je šepnila oseba iz knjižnice, kjer so zelo na-čitani. Tako zelo, da si "svoje" misli izposodijo kar pri kaki
kolegici ...
. da bi se tudi nam lahko pisali boljši časi, če bi bili tisti, ki nam krojijo usodo, tudi pri montiranju novih tovarniških hal tako uspešni, kot so pri montiranju sodnih procesov.
... da nas po rezultatih vse bolj presenečajo vsaj naši športniki; politiki pa tudi.
... da je basen »mačka miško, miš pšeničko« prisotna tudi v prisluškovalnih aferah. Hrvati Slovence, mi Avstrijce, dedek in babica pa sta Obama in Merklova.
Vroča linija Radia Ptuj
Vroča linija na Radiu Ptuj v četrtek ob 16. uri z Estero Korošec.
Kako pospešiti razvoj Slovenskih goric?
roci liniji boste lahko sodelovali tud
. da vrtičkarji na svojih vrtovih od nekdaj ne marajo mramorjev, zato se tudi v sindikalnem vrtu Mramorja na vse kriplje otresajo.
... da vodijo upokojenski DeSUS relativno mladi ljudje, sindikat pa taki, ki so že zdavnaj dozoreli za upokojitev.
... da so ob ovadbi župana pri sv. Vidu niže Ptuja nekateri že začeli nazdravljati, in to kar z majolikami.
. da je bila komisija Turistične zveze Slovenije ob ogledu starega poetovionskega jedra zelo kritična; kakšna bi bila šele, če bi videla staro mestno pokopališče?
Foto: Tajno društvo PGC
... da so slovenski volivci odplaknili LDS, Drava pa bo zaradi Rance morda odplaknila tudi nekdaj njihovega zvestega člana.
... da bodo člani poetovion-ske ekspertne skupine za smeti edini od številnih komisij prejeli visoke nagrade; nič čudnega, saj je odvoz smeti edina dejavnost z dodano vrednostjo.
... da je pri zaposlovanju v majšperški hiši učenosti (tako kot marsikje drugje) zmagala ravnateljičina »žlahta«; marljiva delavka, ki je v upanju, da jo bodo zaposlili, leto dni garala kot živina, pa se je morala obrisati pod nosom.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik. si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
»Tako turisti v morju čistijo ribe. Fotografija je nastala letos avgusta v Biogradu na morju,« je ob današnji fotografiji tedna pripisal njen pošiljatelj Nino Kokol.
Foto: Bralec Štajerskega tednika
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
6	7			1				8
9							4	
					8	2		
			5		1	3		
1				7				6
		4	6		2			
		5	3					
	1							7
3				6			8	9
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	v	©©©	€€€	GG
Bik	vv	©©©	€	G
Dvojčka	v	©©	€€€	GG
Rak	vvv	©	€€	GGG
Lev	vv	©	€€€	GG
Devica	vvv	©©	€€€	G
Tehtnica	v	©©©	€	GG
Škorpijon	vvv	©	€€	GGG
Strelec	vv	©©©	€	GGG
Kozorog	v	©©	€€€	G
Vodnar	vv	©©©	€	GGG
Ribi	vvv	©©	€	GG
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 15. do 21. septembra 2015 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Prireditvenik		
Torek, 15. september		
8:00 Voličina, OŠ: dan odprtih vrat učnih vrtov pri sv. Rupertu, naravoslovni dan z delavnicami
17:00 Ormož, avla občine: krajevni praznik KS Ormož, odprtje
razstave Znameniti Ormožani 17:00 Ptuj, Šolski center Ptuj, Vičava: informativni dan Visoke šole na
Ptuju, bionika v tehniki 17:00 Voličina, OŠ: predavanja Heliodorja Cvetka Kako pomagati
otroku do uspeha v šoli 18:00 Sp. Voličina 76, Čučkova uta: literarna čajanka Ko so lipe
cvetele, KD Rojs Srečko Niko Voličina 19:00 Črešnjevec, avla OŠ: 6. krajevni praznik, potopisno predavanje Srečka Štajnbaherja s popotovanja po Tanzaniji 19:00 Ptuj, CID: okrogla miza o trendih med mladimi danes, doma in v EU
Sreda, 16. september
8:00 Slovenska Bistrica, amfiteater Srednje šole: Teden mobilnosti,
interaktivna delavnica na temo trajnostne mobilnosti ... 10:00 Ptuj, sejna soba MO: evropski teden mobilnosti, Potuj trajno-
stno, posvet o javnem mestnem potniškem prometu v MO Ptuj 11:00 Ormož, ribnik: krajevni praznik KS Ormož, ribiško tekmovanje
za pokal KS Ormož 18:00 Ormož, muzej: krajevni praznik KS Ormož, likovna razstava članov društva LIKUDO Četrtek, 17. september
9:00 Sp. Voličina, pred pisarno DU: kolesarjenje po poteh KS
Voličina za posameznike, skupine in društva, DU 10:00 Ptuj, poročna dvorana MO: evropski teden mobilnosti, Potuj trajnostno, posvet o razvoju kolesarstva in Dravska kolesarska pot
15:00 Črešnjevec, Lovski dom: 6. krajevni praznik, pohod s Čre-
šnjevca preko Pretreža na Farovec, DU 17:00 Ormož, prostori OZVVS: krajevni praznik KS Ormož, osamosvojitev Slovenije, predstavitev raziskovalne naloge in razstava 18:00 Ptuj, Miheličeva galerija: razstava Franceta Miheliča iz fundusa Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in Loškega muzeja iz Škofje Loke Petek, 18. september
12:00 Pragersko, prostori DGMŽ: odprtje razstave malih živali, do 18.00
12:00 Ptuj, pred Mestno hišo: evropski teden mobilnosti, Potuj traj-nostno, organizirano kolesarjenje ob dnevu brez avtomobila 16:30 Črešnjevec, Kulturni dom: 6. krajevni praznik, odprtje razstave slik likovne sekcije ter razstava zdravilnih rastlin, ob 18.00 večer ljudskega petja 18:00 Ormož, Dom kulture: krajevni praznik KS Ormož, proslava 18:00 Pragersko, vodni stolp: predstavitev prenovljene zbirke železniških eksponatov 19:00 Voličina, kulturni dom: Proslava ob prazniku KS Voličina in podelitev priznanj Mestni kino Ptuj
Četrtek, 17. september: 19:00 Nova prijateljica. Petek, 18., sobota, 19., in nedelja, 20. september: 17:00 Labirint, Pogorišče; 19:15 Nova prijateljica; 21.05: Dežela tujcev.
Iskrice
(Vir: www.pregovor.com)
•k**
»Nobena vez ne združuje dveh človeških src tako močno, kot družba v bolečini.« Robert Southey
»Nič nas ne dela tako velikih kot velika bolečina.«
Alfred de Musset
»Svet je dober in slab, črn in bel, vmes pa cela paleta odtenkov. Nobena stvar ni samo dobra ali slaba. Zato nosijo tudi najtežje preizkušnje s sabo neko spoznanje, ki ti bo pomagalo živeti. Sprejmi ga, tvoje je!!!« Renata Ažman
»Nihče ni tako nesrečen kot človek, ki ni nikoli
trpel.« Joseph de Maistre
»Če bi bili sposobni trpeti, bi bili še bolj sposobni biti srečni.« Jeanine Caretta
»Izrazi svojo bolečino z besedo! Bol ki ne govori, duši polno srce dokler ne poči.« William Shakespeare
»Mislimo, da spoštujemo bolečino. Bolečina ni vredna spoštovanja, velika postane samo tisti trenutek, ko jo premagamo.« Hans Haibe
»Človek z lahkoto prenaša le eno bolečino, to je bolečino drugih.« Rene Leriche
22 ŠtajerskiTEDHiK
Poslovna in druga sporočila
torek • 15. septembra 2015
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
	O)
	o
	ui
	7-
	
	H
	cr
	O
	I-
Tudi letos bomo peli slovenske pesmi in se veselili. Če nas je lani prepevalo več kot 200 bomo letos še množičnejši. Če nam je lani aplaudiralo več kot 3000 obiskovalcev nam bo letos še več.
Skupaj z občinami kmalu začnemo s projektom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
^Diopnjj St&MT,
www.radio-tednik.si
08:00 Otvoritev vrtca na Destrniku 10:00 Utrip iz Ormoža 11:00 Gostilna pri Francetu 11:30 Video strani 18:00 Majšperk - Iz domače Skrinje 20:00 Kimavčevi večeri na Destrniku 21:30 Oddaja Iz preteklosti 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.siptv.si
	cn
	o
	r^i
	T-
	X
	LJ
	H
	K
	
	LJ
	■O
08:00 Hajdina-Gandinov tabor 10:00 Dobrodelni koncert v Staršah.l.de 11:30 Glasbena oddaja 12:00 Video strani 17:00 Seja sveta Markovci - V ŽIVO 19:00 Dobrodelni koncert v Starša h, 2 de 20:00 Oddaja iz občine H ajdi na 21:00 Polka in Majolka 23:00 Video strani 08:00 Folklorni večer v Podgorcih 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 11:30 Video Strani
18:00 Dornava - Oddaja iz preteklosti 20:00 Folklorni večer na Ptuju 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@slptv.si
kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
/ffoi
TRGATEV oblecite in obujte se
nepremočljive hlače AKCIJA 4 EUR delovne hlače in bluze predpasniki visoki
v ■	■■	■ v	v	■■■
skornji, gleznar čevlji rokavice
POSEBNO ZNIŽANE CENE
Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13
MALOPRODAJA vsak delovnik med 7. In 16.uro
Se želite naučiti kuhati?
Morda le dobiti kakšn kuharsko idejo?
Potem spremljajte Kuharsko preobrazbo na Radiu Ptuj vsak torek med 16. in 17. uro.
Vsak torek zvečer bomo v prostorih ŠC Ptuj, Biotehniška šola, šolski dom Grajenščak kuhali pod vodstvom priznanega kuharja Vlada Pignarja, skupaj z izbranimi
kandidati.
Na zaključni Kuharski preobrazbi pa ste z malo sreče lahko prisotni tudi vi. Izpolnite kuponček (nefotokopiran) in ga pošljite na Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Izmed vseh prispelih bomo izžrebali dva, ki bosta v zadnji oddaji kuhala z nami.
Vaše prijave sprejemamo do ponedeljka, 19. oktobra.
Na RADIU PTUJ Iščemo NAJ PRIDELEK
(zelenjava, sadje, gobe itd.)
Kdo ima
največji krompir? Kdo najbolj debelo bučo? Kdo najdaljšo kumaro?
Kmalu bomo našli odgovor!
RADIOPTUJ
^ 89,8 98.2 104,3
www.radio-ptuj. si
Vabljeni k sodelovanju v naši poletno-jesenski nagradni igri Naj pridelek. Do četrtka prinesite na sedež družbe Radio-Tednik Ptuj vaš najzanimivejši pridelek, ki od ostalih izstopa po velikosti, teži, obliki ali čem drugem! Vsak petek bomo v Štajerski budilki najboljšega nagradili!
25 LET
BIG

FOOT MAMA
2. OKTOBER HALA TIVOLI
>	Peter Lovšin > Vitezi obložene mize
>	Fantje s Praprotna > Neisha > Gušti
>	Tomi M. / Tokac / Borut Marolt / Tone & Dimek
>	Irena Preda > Davor Klarič > Nina Kay
>	Slaviša Stojanovič / Matej Mršnik / Slaven Kalebič
>	Martin Janežič - Buco > Brasci > Rok Gerbec
>	Prva postava Big Foot Mame 1990
Pridobljene osebne podatke prijavljenih ne bomo posredovali tretji osebi in so namenjeni zgolj izbiri kandidatov, ki bodo sodelovali pri preobrazbi.
www.tednik.si
tednik@tednik.si
torek • 15. septembra 2015
Poslovna in druga sporočila
ŠtajerskiTEBUlK 23
REZULTATI ŽREBANJA
(objavljene 4.9.2015 v Štajerskem tedniku)
Med prispelimi dopisnicami nagradne križanke (pravilno geslo se je glasilo: PC MAMBO, PLES ZA VSE GENERACIJE) smo
izžrebali naslednje nagrajence:
3. nagrada - Bon za storitve PC Mambo v vrednosti 20 € Angela Pavovic, Videm 13 b, 2284 Videm pri Ptuju
2. nagrada - Bon za storitve PC Mambo v vrednosti 30 € Jožica Boksa, Pavlovci 12, 2270 Ormož
1. nagrada - Bon za storitve PC Mambo v vrednosti 40 € Anica Rižnar, Moškanjci 62, 2272 Gorišnica
Nagrajencem iskreno čestitamol Nagrajenci prejmejo nagrade po pošti.
PISANA ■ ? A Ü ftY NA ■ AKTUALNA
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:30 Kuhinjica, pon. 9:55 5o!a, da se ti zrola:
Oratorij, pon. 10:50 Modro, pon. 11:15 Pregled tedna, pon 11 :40 Utrip Ormoža 12:40 Info kanal 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Kuhinjica
18:45 Poletni utrip Ptuja: Festival Dnevi poezije in vina, pon. 19:30 Glasbena 8 (sio), 58. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Cista umetnost, 47. odd,, pon.
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:30 Kuhinjica, pon. 9:55 Glas iz zamejstva: Zrvijenje v Varaždinski županiji, pon. 10:15 Gostilna »Pr Francetu, pon. 11:15 Modro, pon. 11:40 Programska koalicija
Mestnena sveta Mu Ptuj, pon. 12:00 Info kanal 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:20 Pravična trgovina, pon. 18:40 Glasbena 8 (tujaj, 57. oddaja, pon. 19:10 Poletni utrip Ptuja: Art Stays2015, pon.
nn	■ I I____"I
20:45 Glasba za vse, i8. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 21:15 VIII. Rimske iqre	20:20 Cista umetnost, 47. odd., pon.
n Tri n______i; jf • i_______in. a c s* i__I________f ^__1 _ \
VIII. Kimske igre 21:30 Pomurski tednik, pon. 22:10 Info kanal
20:45 Glasbena osmica (slo),
58. oddaja, pon. 21:15 Po zdravje:
Samospoštovanje, pon. 21:45 Otvoritev podhoda, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Reqi IV Gorišnica 23:20 Info kanal
23:20 Info kanal
9:55 Obzornik TV Dravograd 10:15 Regi TV Gorišnica, pon. 11:15 Modro, pon. 11:40 VIII. Rimske igre, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Povabilo na kavo: Silva Razlag, pon. 19:10 Glasba za vse, 18. oddaja, pon. 19:40 Okrogla miza o športu 20:00 Ptujska kronika, pon.
20:20 Poletni utrip Ptuja: Festival Dnevi poezije in vina, pon
21:05 Glasbena osmica (tuja), 58. oddaja
21:35 Cista umetnost, 47. oddaja, pon.
22:05 Ptujska kronika, pon.
22:25 Info kanal
Ptujska -televizija PETY T: 02 590 880 2ß. infoifpetv.tv, www.petv.tv TilifijSfS O -i i
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d.
Tel. 051 667 170._
NOVO NA PTUJU - taksi storitve, avtobusni prevozi in kombi prevozi ŠPONEK, Marko Golc, s. p., Prvenci 12, Markovci, GSM 031 245 015.
KMETIJSTVO
KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._
PRODAM 3 ha koruze za silažo ali zrnje. Tel. 041 668 289 ali 02 768
07 41._
KUPIM traktor, lahko IMT, Ursos, Ze-tor, Deutz ali podobno, kosilnico in ostale priključke. Tel. 031 851 485. PRODAM grozdje laški rizling, Gradišča pri Cirkulanah, trgatev ta vikend. Tel. 031 645 594.
PRODAMO več inoks cistern (iz nerjaveče pločevine) za vino, različnih
velikosti. Tel 01 541 57 60._
PRODAM odojke od 25 do 50 kg. Tel.
041 370 954._
PRODAM teličko simentalko, težko
130 kg. Tel. 031 269 480._
PRODAM opaž, ladijski pod in bruna. Možna dostava. Telefon 051 890
761._
PRODAM koruzo za siliranje v okolici Placarja. Tel. 051 205 428.
DOM-STANOVANJE
NA VOLKMERJEVI cesti na Ptuju oddamo v najem garsonjero z nekaj opreme za dobo do enega leta. Tel. 031 503 142.
NEPREMIČNINA
PRODAMO kmetijsko zemljišče v izmeri 2 ha in dvakrat zazidalna parcela po 15 arov. Tel. 02 761 01 98 ali 031 453 601.
RAZNO
PRODAM sivo zajkljo za pleme. Tel. 031 829 984.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318.
SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj
od 1. aprila na novi telefonski številki!
Od aprila dalje lahko vašega slavljenca sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
sg.s-gs.e-iCHs
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www.radio-ptuj.si
SMS glasbene želje na Radiu Ptuj
od 1. aprila na novi telefonski številki!
Od aprila dalje lahko sporočite vašo glasbeno željo tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8-98,2 °KH3
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www.radio-ptuj.si
SMS nagradne igre na Radiu Ptuj
od 1. aprila na novi telefonski številki!
Od aprila dalje lahko sodelujete v SMS nagradnih igrah tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje in osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04j3
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www.radio-ptuj.si
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICAZA
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj c Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
(J. W. Goethe)
V SPOMIN
14. septembra sta minili že dve leti, odkar je odšel od nas naš dragi mož, oče, tast in ljubljeni dedek
Franc Roškar
IZ MEZGOVCEV OB PESNICI 70 B
roj. 1941
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu ter prižigate sveče.
Vsi njegovi
Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš nam pa solza lije iz oči, dom je prazen, otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega
Branka Mlinarica
IZ ŠTUKOV 35
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem Perutnine Ptuj, Javnih služb Ptuj in Vrtca Ptuj za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Iskrena hvala vsem patrom za opravljen cerkveni obred, govornikom za besede slovesa, hvala pevcem in godbeniku za odigrano Tišino ter delavcem podjetja Javne službe Ptuj za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
ŠtajestAlai budilka
VAMI	1	Nfl	1	DELU
Za vas v Štajerski budilki predstavljamo različne poklice, v katerih se preizkušajo tudi naši Budilkarji!
Ta petek med 8. in 9. uro se bo Kristijan Šmid preizkusil v vlogi zavarovalnega zastopnika v podjetju SL0FIN NA PTUJU.
Vsa podjetja, ki bi želela, da predstavimo tudi poklic Iz njihovih vrst, vabimo, da nam pišejo na narocila@radio-tednik.si!
www.slofin.net
Fz nami je. laaje
ZAVAROVANJA PO VAŠI MERI
BtRakova ul. Z, 2250 Ptuj (nasproti Super mesta)
www.radio-tednik.si
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o..
Poraba energije za ogrevanje:
02/ 749 34 10	v 101,00 kWh/m2 na leto ,
Ptuj • Sojenje v primeru zdravniški recepti v sklepni fazi
Jutri predvidoma zaključni govori
Sojenje v primeru ponarejanja zdravniških receptov in neupravičene izdaje zdravil s prvoobtoženim zdravnikom Dejanom Ognjenovikom se preveša v sklepno fazo. Za jutrišnjo obravnavo je okrožna sodnica Katja Kolarič napovedala zaključne govore, vendar izreka sodbe najverjetneje še ni pričakovati. Obdolženi Ognjenovik je napovedal, da bo za zaključno obravnavo imel pripravljenih od 16 do 20 strani zagovora, ki ga namerava prebrati.
Na obravnavi minuli četrtek so zaslišali tri priče: Ognjenovikovega znanca oz. prijatelja Redžaila (Redža) Fe-tahija, Cirilo Mali iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ter direktorja pravne službe zavarovalnice Vzajemna Janeza Gregorčiča. Fetahija je zaslišala okrožna državna tožilka Diana Šeruga Sagadin. Vprašanja so se nanašala predvsem na njegovega pokojnega očeta Skenderja, ki naj bi mu Ognjenovik izročil nekaj receptov, za katere pravi, da naj bi bili izpolnjeni le v administrativnem, ne pa tudi v strokovnem delu. Redžo Fetahi je zanikal, da bi kdaj pri svojem očetu videl neizpolnjene bianco recepte na imena drugih oseb ali da bi Skender recepte naročeval
za kakšne druge osebe ali da bi mu zdravnik Ognjenovik kdaj izročil kakšne recepte. Tožilko je zanimalo, ali je tudi zdravnik Kiril Georgijev (tako kot Ognjenovik) zahajal na piknike k Skenderju Fetahiju. Odgovor je bil pritrdilen. Nadalje je Redžo povedal, da že več let pozna Zdenka Kolarja, in sicer iz posla, povezanega z urejanjem lizingov, kreditov, uvoza avtomobilov ... Preiskovalci so ugotovili, da je Redžo konec junija 2014 Ko-larju poslal SMS z naslednjo vsebino: »Kak je situacija? Kaj se je spet zalomilo? Javi, kak je.« Kot priča je Redžo Fetahi pred sodiščem povedal, da se je vsebina sporočila nanašala na vračilo denarja. »Kolar mi je bil dolžan 25.000 evrov. Obljubljal je, da mi bo denar
O ZZZS-jevi nedoslednosti
Kot smo že poročali, je Neda Toplek, ki je opazila neupravičeno predpisovanje dragih zdravil, o primeru najprej obvestila ZZZS. Kljub prijavi in uvedbi nadzora so zdravila iz sistema uhajala še naprej. Po enem letu je nato Toplekova vložila prijavo na policijo. Vodja oddelka za zdravila na ZZZS Jurij Fürst je med pričanjem na ptujskem sodišču dejal, da upravičenosti izdaje vsake škatlice zdravila ne morejo nadzorovati. ZZZS-ju se je zdaj pripetila še ena nerodnost. V skladu z obtožnico so se zdravila neupravičeno izdala na 72 receptov, pri štirih receptih je bil ugotovljen poskus dviga zdravil. Cirila Mali iz ZZZS je v četrtek na sodišču navedla, da vlagajo premoženjsko-pravni zahtevek za 74 receptov. Ker se številka s tisto v obtožnici ni skladala, je sodnica Kolaričeva predlagala in dovolila, da je Malijeva še enkrat pregledala zahtevek. Odvetnik obdolženega Vladimirja Jolica Stanislav Kle-menčič je nastalo situacijo komentiral z besedami: »To se zdaj vidi, kakšne evidence imajo.« Naknadno je nato Malijeva ugotovila, da gre res za 72 in ne 74 receptov ter za takšno število vložila premoženjskopravni zahtevek.
Kje so tiskali recepte?
Okrožna sodnica Katja Kolarič je na četrtkovi obravnavi prebrala dopis, ki ga je sodišče prejelo od Splošne bolnišnice Ptuj. V dopisu je med drugim navedeno, da iz evidenc programa Medis izhaja, da so računalniki, na katerih so se tiskali sporni recepti, nameščeni na ginekološko-porodnem oddelku. Dva recepta sta bila obravnavana tudi v računalniku na kirurškem oddelku (pisarna dva), vsi ostali pa na ginekološkem oddelku in v ginekoloških ambulantah.
pa naj bi jih dal naprej svojemu zdaj že pokojnemu očetu Skenderju. Slednji naj bi jih nato domnevno izročil Ognje-noviku. »To ne drži,« je dejal Redžo, ki ga je sodnica Kola-ričeva med zaslišanjem sicer nekajkrat opomnila, da krivo pričanje pomeni kaznivo dejanje. Ognjenovik je pri tem v svoj bran povedal, da naj bi Kolar krivdo za pomoč pri kaznivem dejanju priznal zaradi ponujene milejše kazni. Da pa to, kar je priznal Kolar (in kar je pravnomočno, op. a.), po Ognjenovikovih besedah naj
vrnil.« Tožilka ga je nato povprašala, ali mu je Kolar kdaj izročil kakšne zdravstvene izkaznice. »Ne,« je odgovoril Fetahi, tožilka je nadaljevala: »Kako komentirate izpoved-bo Zdenka Kolarja, da je zdravstvene izkaznice izročal vam, vi pa naprej Dejanu Ognjeno-viku.« »»To nikakor ni res, to je izmišljotina,« je odgovoril Fetahi. Kolar, ki je pomoč pri kaznivem dejanju priznal in je v zvezi s tem pravnomočno obsojen, je avgusta na sodišču povedal, da je 12 zdravstvenih izkaznic izročil Redžu, ta
ne bi držalo.
Zastopnika Vzajemne in ZZZS, Gregorčič in Malijeva, sta na četrtkovi obravnavi priglasila zneske premoženj-sko-pravnih zahtevkov. Če bo krivda po obtožnici dokazana, bodo vpleteni dolžni zavarovalnicam povrniti nastalo materialno škodo. Zahtevek ZZZS znaša dobrih 367.000 evrov, zavarovalnice Adriatic Slovenica pa dobrih 48.000 evrov. Vzajemna je do Ognje-novika priglasila zahtevek v znesku 65.000 in do Jolica 6.000 evrov.
Mojca Zemljane
Osebna kronika
Rojstva: Aleksan-• . dra Šamperl, Drbe-'» " tinci 57, Vitomarci
-	deklica Izabela; Nataša Butolen, Volkmerjeva cesta 21, Ptuj - deklica Sofia; Nataša Osojnik, Dornava 136, Dornava - deček Tin; Marie Gjinaj, Ul. Pohorskega odreda 9, Slovenska Bistrica - deček Robert; Saša Orlač, Osojniko-va c. 26, Ptuj - deček Filip; Nataša Šegula, Cunkovci 14, Gorišnica - deklica Klara; Danijela Šmigoc, Soviče 19 a, Videm pri Ptuju - deklica Larisa; Natalija Pongračič, Kovača vas 78 a, Slovenska Bistrica - deklica Ema; Tea Horvat, Pobrežje 92 a, Videm pri Ptuju - deček Nai.
Umrli so: Fran-rU čiška Fuks, roj. Le-tonja, Ptujska Gora 59, roj. 1925 - umrla 2. septembra 2015; Stanislav Širovnik, Rodni Vrh 17 a, roj. 1936 - umrl 2. septembra 2015; Julijana Donaj, roj. Kocmut, Ptuj, CM D 6, roj. 1929 - umrla 3. septembra 2015; Jožef Novak, Ptuj, Gregorčičev dr. 11, roj.
1931	- umrl 3. septembra 2015; Pavla Voda, roj. Vnuk, Ptuj, Žnidaričevo nab. 7, roj. 1946 - umrla 4. septembra 2015; Rudolf Serdinšek, Nova vas pri Ptuju 56, roj. 1967 - umrl 4. septembra 2015; Elizabeta Požegar, roj. Murko, Bišečki Vrh 30 a, roj. 1921 - umrla 4. septembra 2015; Veronika Kodrič, roj. Prevolšek, Kočice 15, roj. 1929 - umrla 5. septembra 2015; Boris Krajnc, Maribor, Borova vas 27, roj. 1955 -umrl 3. septembra 2015; Otmar Rimele, Ptuj, Spole-nakova ul. 17 a, roj. 1936
-	umrl 5. septembra 2015; Branko Kovačič, Polenšak 45, roj. 1943 - umrl 5. septembra 2015; Julijana Ribič, roj. Letonja, Dolena 55, roj.
1932	- umrla 6. septembra 2015.
Poroki - Ptuj:
Stanislav Zajšek, Sedlašek 120, in Katja Glažar, Podlehnik 22 a; Vasja Fric in Lidija Kozel, Dežno pri Podlehniku 1 f.
Poroka - Ormož: Marko Trunk in Janja Žohar, Zamu-šani 13 a.
Letos že 92 mrtvih na cestah
Foto: OM
Fotografija je simbolična.
Slovenija - Na slovenskih cestah se je minuli teden zgodilo pet prometnih nesreč, v katerih je umrlo pet oseb, so sporočili z Generalne policijske uprave. S tem se je letošnja tragična statistika umrlih na slovenskih cestah še povečala. V enakem obdobju prejšnjega leta je umrlo 75 oseb, letos pa že 92. (sta)
Napoved vremena za Slovenijo
Kdor po mali maši kosi, ta za pečjo suši.
Danes dopoldne bo pretežno oblačno, predvsem v zahodni in južni Sloveniji bo občasno še deževalo. Popoldne bo delno jasno in večinoma suho. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, ob morju do 19, najvišje dnevne od 19 do 24, v vzhodni Sloveniji in ob morju do okoli 26 stopinj C.
Opozorilo
Danes sredi dneva so v severozahodni Sloveniji ob nevihtah možni močnejši in dolgotrajni nalivi. Ob tem lahko hitro narastejo manjši vodotoki.
Obeti
V sredo bo v zahodni in ponekod v osrednji Sloveniji zmerno do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma nevihtami, drugod bo večinoma sončno. V četrtek bo sončno in toplo, le v zahodnih krajih bo več oblačnosti. Oba dneva bo pihal jugozahodnik.