1 Q L 7 U B L 9 A N A 4 0 5tev. 2* 10. julija 1932, Knjiga IZ* ZIVUENJE EST SVET —- ilustrovana tedenska revija Izhaja ob nedeljah In stane celoletno (dve knjigi) Din 80.— polletno (ena knjiga) Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezna številka Din 2.—. Naročnina za Inozemstvo: ITALIJA, trimesečno 8 lir, polletno 16 lir, celoletno 30 Ur. FRANCIJA, mesečno 4 franke. CESKO SLO VAŠKA, mesečno 6 kron. AVSTRIJA, mesečno 1 šiling. Amerika in ostalo Inozemstvo letno dolarja. Uredništvo in uprava v Ljubljani, KnafIJeva ul. 5. — ROKOPISI SE NAČELNO NE VRAČAJO. Urednik: Ivan Podržaj. — Izdaja za konsorcij: Adolf Ribnikar. Za »Narodno tiskarno« kot tiskarnarla Fran Jezeršek. .Vsi y Ljubljani. VSEBINA št 2: Dr. Vlad. Travner: Maribor pred 400 leti. — Bertram Sto-wer: črni demant (nadaljevanje). — Kresnice, elektrika naših prednikov. — Tehnične skrivnosti starih narodov. — Ribnati dež. — Maurice de Féraudy t — Hamlet, great problem--Slike iz življenja in sveta. — Ivan Podržaj: Bedakova osveta (nadaljevanje). — Razum ali čuvstva? — Sončni palež. — Izumirajoče evropsko živalstvo. ■— Japonska v sliki in besedi (nadaljevanje). — Nenavadne sladčice. — Teheran, f— Šah. — Znamke pripovedujejo. — Človek in dom. — Ako še ne veš. — Od sveče-niškega plesa do rumbe. — Humor. Od svečeniškega plesa do rumbe Med preprostimi narodi so ritmične telesne kretnje važna oblika najskromnejše-ga božjega opravila. Med njimi je doma vraža, da ples lahko prežene bolezenske demone. Kdor pleše tako, da s plesom Izraža dogodke, ki si jiih želi, lahko upa na bogat plen na lovu ali srečno zmago v vojni. V kulturni zgodovini današnjih narodov so ohranjeni prav redki sledovi o nekdanjem magičnoverskem pomenu plesa. Ples je postajal vse boltj družabna zabava, pri čemer pa se je sitalno spreminjal v Oblikah. Iz srednjega veka je ohranjenih mnogo virov, iz katerih smo Izvedeli, da se je narod takrat rad zbiral na prostem — navadno pod lipo sredi vasi — dm plesal. Za godibo so skrbeli godol s prav čudnimi glasbili. Prvi plesalec je pel, ostali pa so mu pomagali, ko je pesem ponavljal. Plesov teh časov seveda ne smemo primerjati s plesi v skupinah, ki ,so še v navadi v modenni dobi. Prvotna oblika srednjeveškega plesa je bil skok, K ee Je često izpridil v čudmo raztordane kretnje, kronisti iz one dobe igraj \ da so kmetje pri plesu >noreli, kot diivjii medvedi« dn se vmešali med seboj« kot bi se hoteli dvigniti v zrak. Plesi takratnih časov so iimell tudi prav svojevrstne nazive. Verjetno je, da so bili plesi, kil so jih vzljubili! na dvorih, malo bolj umerjeni. Na slikah vidimo viteze, ki korakajo s svojimi damami »s drsajočim korakom« po grajstolh dvoranah. Slavnosten siprevod vodi godec, kar Je nekako podobno današnji polomezl (»poljskemu« plesu v tničetrtimskem taktu, pri ikaiterem hodijo pari drog za drugim.), s katero se često otvarjajo moder- ne plesne prireditve. Da pa je užival ve» selje ljudskega plesa tudi odličen svet, dokazuje zgodovinski ivir iz 14. stoletja, po katerem je nekega naamburékega àko-fa med divjim skakanjema aa plesu zadela srčna kap. Slačnil dogodki so zgovorn a priča, da so biili srednjeveški plesi preciej nemravnj in sirovi. Zato je jasno, da je predvsem duhovščina pni vsaki priliki svarila ljudi, naj se lzogiibljejo »sramotnega zvijanja in obračanja« in »poskakovanja v pekel«. Te prepovedi niso bile neupravičene, če se pomisli, da so prestopki posameznih plesalcev prevzeli množico s pravo plesno besnostjo, loi se je širila kot epidemija. L. 1374 so se po zapadmomemšikjh igrajih vlekle cele gruče moških im žensk, toi eo plesale povsod, kjer je bilo' malo prilike, dm niso nehale po cele dmev-e. V poznejših stoletjih so se olblike plesa precej spremenile. V dobi renesamce so postali dtalijainski knežji dvorci, v 17. stoletju pa prestolnica francoskih kraljev vzor vse takratne družabne k>u ZIYDEWE IN SVET ŠTEV. 2. V LJUBLJANI, 10. JULIJA 1932. KNJIGA 12. STARI MARIBOR: Stolp iz 14. stoletja. 9045560 Ietos slavi mesto Maribor znamenito obletnico. Meseca septembra poteče namreč 400 let, —J odkar je kljubovala že drugič neznatna, pa požrtvovalna in junaška četa Mariborčanov pod vodstvom mestnega sodnika Krištofa Wildenrainerja armadam mogočnega turškega sultana Sulej-mana П. in rešila tako mesto strahovite katastrofe, ki mu je pretila Naj bodo te vrstice skromen spomin na te težke in burne, toda tudi velike in slavne dni. Obenem naj nudijo bravcu splošno sliko Maribora in njegovih prebivalcev pred štirimi stoletji.* I Okoli 1532 je bil Maribor še neznaten kraj, četudi je užival mestne pravice že skoraj 300 let. Pomemben je bil le za trgovino in kot močna trdnjava. Kakor vsa druga mesta tega časa, je'bil tudi Maribor obdan z mogočnim obzidjem, stolpi, jarki in palisadami in nudil tako prebivalcem mesta, predmestij in bližnje okolice varno zavetišče' ob času vojn in nemirov. Mestni zid je bil obenem mestna meja. Ker pa se je ta meja s porast-kom prebivalstva večkrat spreminjala, ker so se ostanki nekdanjih utrdb ohranili le deloma in ker so tudi sodobna poročila često pomanjkljiva, se da ugotoviti obseg mesta pred 400 leti le v splošnih obrisih. Na skrajnem severnovzhodnem delu mesta je stal današnji grad, ki je bil zgrajen po naročilu cesarja Friderika IV. v svoji prvotni nam neznani obliki okoli 1478 na mestu nekdanje bastije. Grad je bil najvažnejša in najmočnejša utrdba. Odtod je šlo vzhodno mestno obzidje proti jugu ob današnji Kopališki ulici tako, da je bil jarek na zapadni polovici ulice. Zid se je končal s stolpom, ki stoji še zdaj na vrtu hiše Židovska ulica št. 4 (Vodni stolp). Tu se je začel južni zid, » Viri: Puff: Marburg X, II (1847) — Orožen: Das Bistum und die Diôzese Lavant I. (1875) — Steinwenter: Suleiman II. vor Marburg (izvestja drž. gimn. v Mariboru 1887) — Ihvof: Die Einfàlle der Osmanen in Steiermark. Mitt. des hist. Ver. f. Stmk. 11. zv. 1862 — Majcen: Kratka zgodovina Maribora (1926) — Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev П. zv. (1919) L dr, DR .Vlad. Trovner\ ARIBOR PRED 400LETI MARIBOR: GRAD IZ 13. STOLETJA ki je šel v nekoliko zakriwljeni črti ob strmem dravskem bregu mimo bivšega minoritskega samostana do okroglega Tscheligijevega stolpa (na Pristanu), ki je imel v tem času samo enio nadstropje. Zapadno obzidje je bilo zgrajeno prilično ob vzhodnem robu današnje Pristaniške ulice, ob sedanjem Vodnikovem trgu in ob Strossmayerjevi ulici do Gregorčičeve ulice tako, da je tvoril sedanji drevored mestni jarek. "Tu se je začel severni zid. Njegovo smer označujeta stolp na dvorišču gostilne »Gambrin« in stolp poleg gradu. Na mestu hiše Gledališka ulica št 10 je bil stolp, ki so ga podrli pred dobrimi 60 leti; tako zvani Caminolijev stolp (med bi sam a št 22 Slovenske in št. 19 Gregorčičeve ulice) pa so odstranili 1832. Mestno obzidje je imelo torej prilično obliko kvadrata s površino % km2. Zid je bil povprečno 6 m visok in 1.5 m debel. Po vsej dolžini je imel lesen hodnik, kjer so stali ob času obleganja branilci, mož-narji i. dr. Obzidje so prekinjali na vogalih in v črtah — posebno tam, kjer so bili izhodi — mogočni, deloma večnadstropni stolpi, ki so služili tudi za shrambo orožja. Ti stolpi so imeli povprečno 1.89 m debel zid.** Ob vnanji strani obzidja — razen na jugu, kjer je ščitila zid Drava — je bil širok in par m globok jarek, kamor so (od 1445 dalje) napeljali vodo iz reh tribnikov. V obzidju je bilo več vrat in duric. Prehod čez mestni jarek so posredovali mostovi. Na vzhodu so bila najvažnejša Ulrikova ali Graška vrata (Ulrichs- ali Grazertor), ki so stala na južnem koncu Trga svobode skoro nasproti gradu tam, kjer je zdaj spominska plošča z napisom. 1305 so postavili nanje dve nadstropji; 1465 pa so dobila ta kakor tudi Koroška vrata brano in dvigljiv most. Brana je bila napravljena iz gosto navrščenih navpičnih (priostre-nih) in vodoravnih železnih drogov in se je premikala na režancu. Graška vrata so bila tako nizka, da dobro naložen voz ni mogel skozi. Manjši izhod je imela tudi ** Zid starejših stolpov je meril povprečno 1.26 m (4 čevlje). Zidovje so morali oja-čiti, ko so začeli rabiti v zač. 15. st. prve topove^ sedanja Židovska ulica. Bil je poleg vogelnega stolpa. Na južni strani — na koncu Dravske ulice, domnevno med hišama št. 8 in 13 — so bila, Dravska vrata (Drautor). Imenovali so jih tudi Trank-tor, ker so menda skozi nje gonili napajat živino k Dravi. Skozi ta vrata se je prišlo na lesen dravski most. Nad vrati je bilo eno nadstropje. Male duri so bile tudi na koncu današnje Splavarske ulice ob stolpu, ki jih je čuval. Na zapadni strani mesta so bila Koroška vrata (1356 Chernertor), od 1438 imenovana tudi Unser Frauentor t. j. vrata naše Gospe po cerkvici na Le-barju, ki je bila v bližini. Vrata so obstajala iz dveh trdnih stavb: notranje (v črti zida) in vnanje. Obe stavbi sta imeli močne vratnice. Med njima je bil precej obsežen prostor z mnogimi koti, da so branilci lažje odbijali osovražene napade. Na severni strani med gradom in grajskim stolpom so bila Grajska ali Gornja vrata (1315 »das purktor das aus der stat get; 1316 »das obertor«). Stolp se je v spodnjem ohranil skoraj neizpreme-njen do današnjih dni. Mogoče je bil majhen izhod tudi na koncu današnje Gosposke ulice. Mestne utrdbe sta dopolnjevali še dve utrdbi izven obzidja: grad Gornji Mari- MARIBOR V 16. STOLETJU sobni moški bodisi osebno bodisi da so priskrbeli na lastne stroške oborožene namestnike. Pred mestnim obzidjem so bila neutrjena predmestja, ki pa niso bila z mestom pravno združena, ker niso imela skupnega magistrata ozir. stanovskega predstavništva. Spajali so jih le življenjski, posebno gospodarski interesi. V tem času so veljala kot predmestja: predmestje pred Ulrikovimi vrati (vor St. Ulreichstor« ali »Ulreichsdorf« 1300), predmestje pred Koroškimi vrati (»vor unserer Frauentor«) in skupina ribiških koč med južnim zidom in Dravo. Naselbina okoli cerkve sv. Magdalene je bila podeželska. Isto tako ni bilo v ožji zvezi z mestom Melje, kjer je bil utrjen grad maltežkih vitezov. Okoli 1500 je štelo mesto s predmestji 240 hiš. Od teh je bilo za obzidjem 185, v predmestjih pa 55. Skupno število prebivalstva je znašalo okoli 1400. Po obsegu in po številu prebivalcev je zaostajal tedanji Maribor za mnogimi mesti naše domovine. Saj ga je prekašala celo Radgona. Mesto se je delilo v štiri četrti. Središče mesta je bil Glavni trg (1435 »der Platz«), kamor so vodile iz vseh strani ulice. Današnji Grajski trg je bil tržišče (1325 »der Markt«), Stolni trg pa pokopališče. Glavne ulice so bile: današnja Vetrinjska ulica, Koroška cesta Д438 »Kharnergassen vor Unseren Frawen purghtor«), Cerkvena (sedanja Stolna) ulica, Dravska ulica in Slovenska ulica (»Windische gazze«). Razen teh omenjajo listine še par drugih, n. p. Grajsko ulico (Burggasse), za katere ne vemo točno, kje so bile. Na južnovzhodnem delu mesta je bil nekdanji gheto. V Ulri-kovem predmestju se omenjata Nova ulica (1449 »Newgassen vor s. Ulrichstor« = sedanja Aleksandrova cesta) in Ušja ulica (1321 »Lausgazze« = današnja Cvetlična ulica) ; v naselbini pri Sv. Magdaleni pa Žabja ulica (1385 »Chroten-gazze«). Največ hiš je bilo v okolici Glavnega trga. Redkejše naseljen je bil severni del mesta ob Slovenski ulici. V mestu je bilo mnogo vrtov in celo par vinogradov. še kataster cesarja Franca L iz 1825 pravi, da je bil ob severnozapadnem kotu obzidja vinograd s stiskalnico, ki je stala tam še 1840. Ulice so bile ozke, kakor so v starejšem delu mesta še sedaj. Bile so slabo tlakovane. Hiše so bile pritlične ali enonadstropne, deloma zidane, deloma lesene in pokrite z deskami ali slamo. Zato so bili požari precej pogosti. 1512 je uničil ogenj skoraj vse mesta Nočne razsvetljave ulic in kanalizacije niso poznali, (D a 1J e) DEL NERI: Italijanska kmetica (ieaorez^. bor in Tabor v sedanjem Magdalenskem predmestju. Starodavni in slabotni Gornji Maribor na Piramidi (kjer stoji sedaj kapelica) je 1528 deloma porušila strela. Del gradu so popravili za silo tako, da je . služil kot opazovalni stolp. Gornji grad in grad v mestu sta bila baje združena s tesnim podzemeljskim hodnikom. Tabor, ki je ščitil dravski most, so utrdili na novo 1465, ko je pretila mestu turška nevarnost. Seveda so utrdbe večkrat, posebno ob času nevarnosti ali po sovražnih napadih (n. pr. 1480/81, ko je oblegal mesto ogrski kralj Matjaž Korvin) popravili in ojačili. Tudi vladarji in deželni glavarji so skrbeli za to, da so bile utrdbe v redu. Tako je zaukazal n. pr. Ferdinand I. 1521 splošno tlako, da se je obzidje ojačilo ; deželni glavar žiga Diet-richstein pa dne 27. VIL 1527, da morajo pri tem delu pomagati tudi mariborski plemiči in duhovniki. V primeru sile so morali braniti mesto vsi za orožje spo- demant iz kozarca, so se mi po desnici naredile rdeče lise. Tri tedne sem jih čutil kot precejšnje opekline. Potem mi je roka čisto počrnela in vrivalo se mi je vprašanje, ali ne bom ob njo; toda po malem se je pekočina manjšala, počrne-lost izginila in čez nekaj časa je bÛa roka zopet kakor po navadi.« »Dovolite, da si ogledam vaš demant?« je vprašala gospodična Sullivanova, hči gospoda Henryja. »Kako pa, gospodična!« je rekel raziskovalec in ji ga urno pomolil. »Ali ni čudovit!« se je ogrevala mladenka, obrnivša se proti svojemu sosedu za mizo, doktorju ffindu. »Ampak, menite, da je pristen?« »Bogme, gospodična, priznati vam moram, da v tej stvari nisem posebno podkovan,« je odvrnil doktor in ji ga vzel iz rok. »Ker pa vemo, odkod je, po pravici domnevam, da je pristen.« »Preskusite ga!« mu je velela. »Ampak kako?« »Stvar je lahka: samo prepričati se vam je treba, ali se more z njim praskati šipa. Vsi pravi demanti razijo steklo. Poskušala sem z maminimi, pa vam rečem, da gre prav imenitno.« Doktor je omahoval. »No, kaj pa čakate?« je vprašala mladenka in se sklonila, hoteč se prepričati, ali Summers ne gleda proti njima. »Mož beseda, človek bi dejal, da se ne upate.« »Na čem pa hočete, da naj napravim poskus ?« Dekle je izbralo kozarec, kakršnih je »Bogme, poslušajte, ako premislim. « da, imela je mogoče, kakor vi pravite, neko posebnost... razen če ni to golo naključje.M To je gotovo; ko sem vzel Bertram Stower: črni demant (Nadaljevanje) avzlio zoprnosti, ki jo je kazala nasproti dragulju, ga je vendarle prijela s prsti in si ga dvig-_ nila do oči, da bi ga bolje ogledala. »Ampak...,« ji je nenadoma ušlo, »saj nikakor ni črn, kakor ste trdili... Rjav je... Seveda, rjav.« Summers se je nasmehnil. »Kljub temu pa je vendarle to, kar smo vajeni imenovati črni demant,« je odgovoril. »Črni demanti niso nikoli črni v pravem pomenu besede. Točneje bi se reklo, da so kavne barve.« »Meni se zdi povsem zanimivo,« je ugotovil profesor West, znameniti geolog, ki je po vsem videzu jako pozorno poslušal raziskovalca, »da so ti domači duhovni takisto hranili ta kamen v tekočini večji del leta. Ali ne mislite, da so izumili kak pripomoček, ki poživi njegov blesk?« »Docela sem preverjen, da ne ; demant se namreč enako sveti zdaj kakor takrat, kadar so ga vzeli iz tiste kopeli in z njim bogu kip okrasili.« • »Pa, niste li zapazili, ali je imela tista tekočina kaj nenavadnega na sebi? Na primer, ali je imela kak poseben duh? Je bila kalna ali bistra? Barvita ali brezbarvna?« bilo več pred njo, in ga porinila predenj. »Poskusite napisati moje ime nanj,« ijje silila. Prijel je kozarec, ga krepko stisnil v levico in z nasmehom gledal vanjo. »Vaše krstno ime, prosim?« il »Edita.« »Saj res... Za Boga, kako sem raztresen,« se je zasmejal. »No, vidite: tu je že začetnica E. Torej je dokazano, da je dragulj pristen, kakor sem vam prejle omenil. Nato... D... I... Veste, saj postanem še odličen vrezovalec, graver ... T... A... Radoveden sem, kaj bi rekel Summers, ako bi me zalotil pri tem, kar počenjam z njegovim dragocenim demantom... Viš ga, kaj pa je to ?« Enako se je vprašal v tem trenutku vsakdo ; v hipu, ko se tega nihče ni nadejal, so namreč ugasnile vse luči hkratu. Obširna jedilnica se je na mah pogrez-nila v trdno temo. »Ne bojte se, gospe, nikakor se ne bojte!« je pomirljivo zaklical sir Henry. »Samo sostik je. Ostanite lepo na svojih mestih: nobene nevarnosti ni.« »Svojega dela nikakor ne morem izpopolniti z Vašim priimkom, gospodična,« je rekel Hind. »Ako dovolite, bom vaše ime kratko in malo zaključil s kakim za-vojkom.« »Dobro! In to kupico si ohranim za spomin v svoji spalnici. To bo prava redkost. Pomislite: kupica, vrezana z najde-beljim črnim demantom, kar jih je na svetu! Staviva: če bodo kedaj čuli o njej v Britskem muzeju, me bodo prosili, naj jim jo podarim, da jo bodo deli v izložbeno okno... Pa kaj je ? Kaj vam je neki ?« Doktor je bil zamolklo jeknil in sunkoma šinil kvišku, pri čemer je odrinil svoj stol. »Tatje so tu!« je zaklical na glas. »Nekdo mi je iztrgal demant iz rok. Hitro: obstopite vsa vrata in vsa okna. Gotovo še ni utegnil pobegniti.« Ko bi trenil, so bili vsi pokonci. Pre-živahen nemir se je polotil gostov in obžalovanja vredne stvari bi se bile utegnile dogoditi, da niso za časa prihiteli sluge in s plamenicami osvetlili prizorišče. »Po ničemer ne morem soditi, da se je tat pritihotapil semkaj,« je rekel sir Henry, ki je bil sam prijel za svečo in pregledal okna. »Vse je povsod dobro zaprto, tudi ni mogel nihče ven skozi vrata. Potakem mora nujno demant biti še v tej dvorani. Kdo ve, ali se ni samo na tla zakotalil? Poglejmo nekoliko...* Mnogo gostov mu je pomagalo natanko pregledovati preprogo. Toda zaman: demanta niso mogli najti. »To je pa zares od sile!« je vzkliknil profesor West, obrnivši se proti Hindu. »Nikoli vam ga ne bi bil mogel tat iztrgati tako iz rok vpričo vseh in potlej neopaženo izginiti. Poskusimo hladnokrvno preudariti : z razburjenjem ne pridemo resnici do dna. Hočete biti tako dobri, doktor, in nam pojasniti, kaj se vam je pripetilo ?« »Kar se mi je pripetilo, je kaj enostavno. Gospodična Sullivanova me je prosila, naj se preverim o pristnosti demanta s tem, da bi ji kaj včrtal na to čašo. In baš sem dopisal ime, ki ga tu lahko citate, ko so luči pogasnile.« »In vi ste tudi dodali zavojek, ki ga ' končuje ?« je poizvedoval profesor, se polastil čaše ter jo vrtil na vse strani. »Da, ta zavojek sem tipaje navrazil v temi. In tedaj sem vstal in razprostrl roke, da bi prijel tatu, pa nisem nikogar zadel.« Razvidno je, da ste krepkeje pritisnili, ko ste hoteli narediti to podpisno potezo, nego poprej pri črkah. Vreza, ki ste jo napravili, je dosti globlja.« »Hudo se bojim, da bodo vsa ta vprašanja prinesla kaj malo pojasnil o tatvini,« jè posegel sir Henry vmes. »Ako častite dame sedaj blagovolijo oditi v salon, nam bo po mojem mnenju mnogo lažje dokončno rešiti vprašanje, je-li déniant ukraden ali ne.« »Sedaj pa, gospodje,« je povzel, ko soi se duri zaprle za poslednjo povabijenko, j »govorimo resno. Sprevideli ste, jelite,! da se je tule, vpričo nas, izvršila nad vsej drzna in čisto neumljiva tatvina. Uverjen; sem, da tako iskreno obžalujete kakor I jaz to neprijetno prigodbo in da vam iz) srca govorim, ako izrečem gospodu Sum-mersu svoje globoko obžalovanje. Navzlic temu pa menim, da bi vsakdo med nami imel mirnejšo vest, ako se damo preiskati. Predlagam torej, da začnete pri meni, potem pa da bi smela Summers in jaz va3 vse druge po vrsti pretipati?« (Dalj e) Kresnice — elektrika naših prednikov V veselih ženah windsorskih pravi Parson Evans: »Dvajset kresnic, to bodo naše leščer» _ be«. Pa ta mož ni bil prvi, "ki je imel tako praktično idejo, zakaj kresnice so s svojo lučjo že zdavnaj poprej svetile človeku in so bile prav prva električna luč, čeprav se jim v starih časih ni reklo tako. Priča so slike, ki jih prinašamo. Po vsem svetu se je nekoč izrablja» la svetilnost nekaterih žuželk za sve» čavo. Neki zgodovinar niše v razpravi o tropski Ameriki o nekem hrošču, ki so ga praprebivalci Amerike rabili za razsvetljavo svojih . bivališč in ki je baje dajal toliko svetlobe, da so lahko ponoči predli, pisali (!?) in slikali. To se čudno sliši, a vso odgovornost za resničnost podatkov prepuščamo do* tičnemu zgodovinarju. Kadar so hodili zvečer na lov, so si privezovali take hrošče na palce nog in rok. Na ta na* čin so si svetili po poti, hkrati je pa luč privabljala divjačino. Drugod, kjer ni bilo tako velikih in svetlih hroščev, so si morali pomagati pač z manjšimi živalcami in kar je manjkalo na kako» vosti, so morali dopolniti s številom. Treba je bilo priti samo do načina, ka» ko držati skupaj večje število kresnic. V prednji Indiji so imeli posebne la» terne, spletene iz tenkega šibja v obli» ki trinadstropne hišice ali pa izvotlene buče z več luknjicami in vratci, napol» njene s kresnicami. Posebno dobro so se posrečile take kresničje laterne Ja» vancem. Ti so izumili že pravcate žep» ne svetilke. Narejene so bile iz lesa, iz dveh nekoliko izdolbenih skodelic tako, da se je lahko svetilka odpirala Kresničje leščerbe primitivnih ljudstev so s katranom namazane školjke, na katerih lepijo žive kresnice. in zapirala. Od znotraj sta bili škode» lici prevlečeni s katranom, na kate» rem so lepile kresnice. Druge žepne svetilke so bile iz dveh izdolbenih pa» Mčic, med katerima so bile naložene kresnice. Menda so bile to prve vlo» milske svetilke. Pred nekaj leti je prejel Smithsonian institut v Washingtonu iz Čimameke ob izlivu reke Tehuantepek veliko kresnico, ki ima na hrbtu dvoje izred» no močnih svetiL V temnem prostoru je izžarjala ta živalca toliko svetlobe, da so se jasno razločevali neikateri predmeti. Pri domačinih je včasi igra» la ta kresnica zelo važno vlogo, zlasti pri slavnostih. Ženske so si devale kresnice v lase in med lepotičje, ka» dar so šle na ples. Neki zgodovinar poroča, da so se taiki plesi vršili po dvaikrat na teden in da so bile videti ženske v slavnostnih oblačilih ki y modrikasto beli svetlobi kresnic ka» kor vile. Tudi o Indijancih Mehike je znano, da so uporabljali kresnice za razsvet» ljavo. Ali ti niso imeli na razpolago tako žarkih kresnic, da bi posamezne razsvetljevale ves prostor, ampak so si morali, kakor nekatera druga ple» mena, pomagati z nanožnimi lučkami Zlasti pripravno je bilo to za nosace, ki jim kresnice niso le svetile pod no» ge, ampak so z njimi tudi preganjali kače. Na Japonskem ni nobene domače družabne prireditve brez kresnic. Na pojedinah bogatinov ali na skromnih zabavicah po čajarnicah, povsod so 'kresnice tisto, kar daje japonskemu veseljačenju posebni čar. Včasi jih razobesijo po prostorih v posebnih kletkah, ali pa jih vpričo zbranih go» stav izpuste, da jih potem mladina preganja s pahljačami in palicami. Pri Indska obeena svetilka, v kateri gore kresnice tem se po jo stare narodne pesmi Lo» vi na kresnice so na Japonskem voh« če zelo priljubljena zabava, ki se je enaiko navdušeno udeležuje staro in mlado. Žal, da se je ta sport zaradi velikega povpraševanja po kresnicah marsikje že pretvoril v prozaično kup» čijo. Nastala so že cela podjetja, ki zaposlujejo dobro izurjene lovce na kresnice. Njihova oprema je bambu» sova palica, mreža, kakršne so v rabi proti mosikitom in predpasnik z veli» kim žepom. S palico otepe lovec veje dreves, pod katerimi se rajrajše zbi» rajo kresnice in jih polovi v predpas« nik, ko pa je plen dovolj bogat, jih zbere v mrežo in odnese podjetniku. Evo, vsaka stvar pa naj si je še tako nerealnega značaja, se da prijeti tudi od praktične strani. Lesena žepna svetilka Javancev Tehnične skrivnosti starih narodov ш znanost in tehnika še v povojih. Pa saj je umljivo. Prav v zadnjih desetletjih sta doživeli tehnika in znanost na vseh poljih tak vzlet, kakršnega ni najti v nobeni kulturnih dob, kar jih je doživelo človeštvo. Ne bomo naštevali vseh izumov neprecenljive vrednosti — odveč bi bilo, saj sami živimo sredi njih. In vendar ne more prodreti naš moderni človek s svojo močno razvito inteligenco in najrazličnejšimi sredstvi in instrumenti v tehnične in kemične tajne, ki so bile poznane davnim časom: umetnost, ki je skoroda za vedno izgubljena.1) Oglejmo si jih nekaj. V razvalinah starih mest Aztekov v Mehiki so našli raziskovalci krasne posode — na videz iz poliranega železa. Njih trdnost in odpornost ni zaostajala za železnimi izdelki, toda minimalna teža teh posod še zdaleka ni odgovarjala teži železa. Natančna kemična preiskava je dognala, da so sestavljene iz železa in neke glinaste snov5. Torej doslej nam nepoznana spojina ali bolje rečeno: zlitina. Mnogi strokovnjak so se trudili, da bi sestavili vsaj podobno, če ne že prav tako zlitino, od katere so si obetali velikih koristi za industrijo. Neka angleška livarn^ n. pr. je razpisale nagrado 3000 funtov (% milijona dinarjev) onemu, ki bi razrešil fabrikacijsko tajno tega »mehiškega železa«. A vsi napori so ostali zaman in kemiki vedo, da jim bo pomagalo le naključje. Prav tako se ni posrečilo dognati, kako so stari Rimljani pridobivali nezdrob-ljivo steklo. Za cesarja Tiberija je živel v glavnem mestu rimskega cesarstva steklar, ki je umel izdelovati prozorno in popolnoma nezdrobljivo steklo. Predmete iz takega stekla si mirno vrgel ob tla in niso se razbili. Dal si jih v ogenj in niso se stalili. Sodobni pisatelj pojasnjuje, zakaj je ta tajna za vedno izgubljena. Ko je izvedel cesar Tiberij o tem steklarju, je naročil pri njem veliko najrazličnejših posod iz omenjenega stekla za svoj dvor. Ko je steklar naročeno delo izvršil in se i) Prim. »Tehnika antike In srednjega veka«. 2is. knjiga 9, str. 442. je cesar prepričal o vseh izrednih lastno« stih tega stekla, so ubogega steklarja zavratno umorili. Seveda — da ne bi nihče izvedel tajne izdelovanja. Do danes se ni še nikomur posrečilo napraviti kaj podobnega. Veliko truda in še več denarja stane ohranjevanje železa pred rjo. Posebno v tropskih krajih, kjer je zrak nasičen z vlago in obenem vroč, povzroča rja in-ženjerjem velikanske skrbi. Se tako skrbno barvanje z najrazličnejšimi sredstvi ne pomaga dolgo časa. Do danes še nimamo zanesljivega sredstva, ki bi trajno varovalo železo rje. In vendar so že stari Indci pred tisočletji poznali to tajnost. Blizu mesta Delhi stoji velik železen steber, ki datira po mnenju strokovnjakov iz leta 1000 pred Kr. Ta tako zvani kutubski steber se za vremenske izpremembe in za rjo prav nič ne zmeni. Sprva so mislili, da je steber iz k&-mično čistega železa, ki, kakor znano, ne rjavi. Kmalu pa so uvideli, da temu ni tako. Kemično čistega železa v naravi ni. Dandanes ga pridobivamo le v manjših množinah s pomočjo električnega toka. Kje naj bi torej Indci dobili 6000 kilogramov takega železa? Toliko namreč tehta steber. Analizirali so košček tega stebra. Pri tem so dognali, da steber ni iz čistega železa, marveč da vsebuje še druge primesi, ki pa jih ni bilo mogoče spoznati z analizo. Se vedno ne vemo, kako je nastalo železo za kutubski steber. Kdor bo razrešil to tajno, si bo prislužil z izumom ogromno premoženje. V piramidah so našli bujno pisane tkanine, v katere so bile zavite mumije kraljev. Njih starost je bila cenjena na 3—5000 let. Te tkanine so razdobja, v katerih so vstajali in umirali številni narodi, preživele popolnoma nepokvarjene in neizpremenjene. Ostale so mehke in voljne, njih barva .ie še vedno sveža in ne?*1"-3"1*. Jasno je. da je bilo mogoče doseči tako trajnost le s posebnimi preparirnimi metodami. Mi seveda nimamo pojma o vsem tem. Naša tekstilna industrija, ki je nedvomno na visoVi stopnji, bi ne bila zmožna nanraviti take večne tkanine kljub najmodernejšim strojem in brezštevilnih ki so ji na razpolago. » Ker že govorimo o barvah in barvilffi ter njih »vrednosti«, moramo omeniti še oderni človek kaj rad misli z nekakim ponosnim pomilovanjem na one »stare čase«, ko sta po njegovem mnenju bile neko drugo tajno, ki je prav tako izgubljena: pripravljanje barv, s katerimi so ustvarili stari italijanski, španski in holandski mojstri in njih učenci svoje nesmrtne umetnine. Sedanja kemična industrija je ustvarila v mnogih ozirih naravnost čudeže in neskončno nadkrilju-je skromne poizkuse onih časov, ko so nastajale Botticellijeve, Michelangelove in Raffaelove umetnine. Kljub temu pa se nam ne posreči napraviti onih zares trajnih barv za umetniške potrebe.2) Če primerjamo slike starih mojstrov, ki so ohranile do danes še vse blesteče-sveže barvne tone, z modernimi slikami, ki oblede razmeroma hitro, moramo priznati, da je znala preteklost kljub nepopolnim pripomočkom ustvarjati mnogo bolje, kakor pa naše tako slavljeno stoletje. Prav tako je z izdelovanjem gosli. Tudi onih tajnih pripomočkov, ki sta jih rabila Stradivari in Amati pri izdelovanju gosli — katerih redki .eksemplari so bili kupljeni zaradi nedosežne miline in čistosti glasu za milijone — tudi teh ni dognal do danes še nihče. Slavne damaščanke, ki so jih izdelovali v sirskem mestu Damasku, so poznane po svojih izbornih lastnostih, namreč po trdnem in obenem silno prožnem jeklu. Na vse načine so poizkušali skovati vsaj kaj podobnega — a vse zaman. Sicer umemo jeklo damascirati, t. j. na površini okrasiti s svetlimi in temnimi črtami, a kvalitete ne dosežemo. Če bi se povrnil v življenje eden izmed starih Indcev ali Egipčanov in bi mu pokazali triumfirajoče velikega ptiča, s katerim si je osvojil človek eter, bi nas mogoče zavrnil: »In vendar ne znate delati železa, ki ne rjavi in naših neuničljivih tkanin!« Kaj bi mu mogli odgovoriti mi, otroci velikega modernega časa — nič... M. B. 2) Glej »Najlepše barve«, žis, knjiga 11, str. 254. Ribnati dež adnje čase je obilo lilo, pa ne sama voda. V Argentini je po ognjeniškem bljuvanju Siroma pe-pelilo, v Florenci pa blatilo. Meteorologi so poslednji pojav razlagali s prahom, ki ga je vihar prignal iz afriških puščav. Tako preprosto tolmačenje svoje dni ne bi bilo dovolj: ljudje bi bili v tem fenomenu videli napoved uime. še hujše je bilo nekdaj, ako je iz zraka žveplilo, oziroma se vsaj usipal rumen prah, precej podoben zdrobljenemu žveplu, ki pa je bil v resnici pele d cvetočih brez. Taka žolta ploha se tu pa tam opaža v Kanadi, koder se razprostirajo veliki brezovi gozdovi. Včasi prenaša vihra bolj rdečkast prah drugačnih rastlin, tedaj pa gre po ljudski vraži krvav dež, ki naznanja smrt imenitne osebe. Dobri pisatelji poročajo, da se je 1. 191. pred Kr. tak zamet pc kazal pred Hanibalovo smrtjo in neki drugi 1. 48. po Kr. napovedal konec cesarja Klavdija. V srednjem veku ter ob zori novih časov je čudna prikazen strašila čestokrat mesta, med drugimi Lizbono leta 1551. Enako je bilo, kadar je deževalo rib, paglavcev, krastač ali žab. Ni namreč to gela sanjarija, temveč istina: vrtinec jih dvigne z vodo iz jezerca in jih izpusti v neki razdalji. To se rado dogodi po tropskih krajih, kadar divja tifon. V Kalkuti je 1834 poročal tamkajšnji dnevnik, da je 17. maja i. 1. v Allahabadu deževalo ribe. »Proti poldnevu,« so pripovedovali krajev- ni veljaki, »je pihal zapadnik in na nebu je bilo nekaj oblakov. Kar pritisne silovit piš in prah in nekoliko trenutkov so se vsi predmeti videli kakor skozi rumenkasto kopreno. Ta curek zraka je b>il le dobrih 400 jardov širok, a tako močan,, da je trgal strehe in pulil drevje. Ko je nevihta minila, so vaščani na njeni poti za selom našli najmanj tri do štiri tisoč rib, dolgih po pedenj in težkih po 1 funt. Vse so biie mrtve in suhe na površju.« Vse te ribe spadajo v vrsto, ki jo domačini imenujejo halvea (chalwea, lat. Clu-pea cultrata). Najbližji ribnik leži pol milje daleč od sela na jugu, najbližja reka, Jumna, tri milje daleč v isti smeri, Ganges pa 14 milj proti severu. V manjšem obsegu z manjšimi ribicami je podoben dogedek doživela tudi Evropa. Resni pisatelj Thomas Brown, ki je v po-četku XIX. stol. v Edinburgu učil modro-slovje, govori, da je na svoje oči videl plo-no »slaničkov«, ki je padla na Loch Le-venska polja v škotski. L. 1835. je župnik Vital Masson Zna-nostni akademiji poročil, da je še kot učitelj v Nanteskem semenišču delal s svojimi dijaki v okolici sprehode. »Nekdaj nas je zatelo neurje; ko je ponehalo, sem s 5 ali 6 gojenci starimi 15 do 16 let na svoji šetnji naletel na čudovito množino ribic, dolgih po 9 do 12 linij,* ki so skakljale po mokri travi, in sicer na štiri sto korakov dolgi poti!« Izredno jato krastavic in žab so neredko ugotovili na odprtem pelju daleč od vsakega ribnjaka. Vendar ni gotovo, da gre v teh primerih za »dež«, zakaj kvaka-če se tedaj pa tedaj nenadno dvignejo na pot in se nagonoma preselijo v drugo vodo, kadar se njihovo bivališče jame sušiti. Ob hudem vremenu se je v neki para-guajski vasi pripetil ostuden dež — pijavk. Bile so žive in so se oprijemale bosopetim domačinom za noge. A skoraj so. se same vrnile v bližnje močvirje, odkoder jih je bilo prineslip. Mi bi bili danes prej radovedni C^ero prestrašeni, ko bi nam hudourje spustilo pred ncsom živalsko zalego. Toda v XVX stol. je še alzaški učenjak, profesor v Bazlu, Theobald Wolffhart, ki si je po tedanji šegi ime pogrčil v Lykosthenes — pripisoval takim nalivom in pojavicam strahoten pomen ter jih po 21 letnem delu postavil na častno mesto poleg kometov v obliki mečev, sulic, kopij, kosâ itd., ki so jih baje ljudje opazili v oblakih, postavil torej v svojo knjigo »Prodi giorum ac ostentorum chronicon«, okrašeno s čednimi lesorezi (1557). Po W. Matthey-Caudetu. * V starem merstvu je znašala pariška črta Vu pariškega palca ali 2.2558 mm. DNI EVA NE POVE N0REN P №YA Maurice de Féraudy (1860—1932) Duh odličnih vrlin je za vselej ugasnil. Zapustil pia je celo vrsto pesemskih smo-pičev, n. pr. Les Heures émues, kakor tudi nekaj komedij, n. pr. Tic à Tac (1899), L' Ecole des Vieux, Le Béguin de Messa-liine, Leurs Amants itd. Zložil je takisto nekaj napevov in romane, ki so vse dosegle uspeh. Glavno delo pa je Féraudy ustvaril kot igralec. Z 20 leti je storpil v gledališče, Comédie Française, ki jo je zbog starosti pred kratkim ostavil. Vendar je še tik pred smrtjo, namreč meseca aprila, igral Michel-a v gledališču »Michel«. Tako je ostal zvest poklicu, ki ga je štel za najlepšega na svetu. Ko so 1918 Nemci z daljnosežnim toipom streljali na Paris, se je uprizarjal »Г Abbé Constantin«. Pred drugim dejanjem nastopi Féraudy sam, rekoč: »Naloga mi je sporočiti vam, kakor ste to slišali sami, da so prvič ustrelili s topom. Kdor želi oditi iz dvorane, naj le gre. Predstavo pa bomo seveda nadaljevali.« Nihče se ni ganil in vse je ploskalo Féraudy-ju. A.D. K sliki na ovitku Znamenita ameriška plesalka MYRA KINCH, ki prireja v Evropi baletne večere. Pričela je v Reinhardtovi »Komediji«. Nadaljnje postojanke njene evropske turneje so Kodanj, Stockholm, Rotterdam, Dunaj, Budimpešta, Milan, Pariz in London. — Mary Kinch se poslužuje barbarskih eksotičnih in grotesknih mask, ki jih je izdelal danski kipar MORTENSEN. V enem in istem plesu spreminja tipe ter nastopa kot dvojna osebnost. Svojo kariero je začela pred tremi leti v Kaliforniji. Hamlet, great problem Črni demant v Shakespeare-ovi proizvodnji, Hamlet, je angleškim in jenkov-skim kritikom še zimeraj »velika uganka*. Zdaj jo je nekoliko osvetlili Abel Lefranc ob priliki predstave v Comédie-Française (Revue Bleue, maj). Kakor vemo, je Shakespeare našel zgodbo danskega kraljeviča v V. snopiču Belleforesto-vih »Histoires tragiques« iz 1. 1570, Francoz pa je bil pobral snov v latinskih kronikah Danca, a imenom Saxo Gramma-ticus. Lefranc je našel Belleforestov ob-razložek (argiumentum), kjer pravi, da je prelivanje krvi med bližnjimi sorodniki, povzročeno po zavisti in vladohlepju, privedlo za pameti naših očetov na Škotskem in v Angliji do tragedij«. Bel-leforest je namignil na umor, ki se je 9. II. 1567 izvršil nad Damley:jem, drugim možem Marije Stuartove. Migljaj je tem manj oporečen, ker je 2 letî pozneja objavil celo knjigo, hoteč opravičiti kraljico glede zločina, ki se ji je očital... Shakespeare je zasnoval svojo igro v prvih dveh letih XVII. stol., ko se je britanska javnost brigala za Elizabetino našli edstvo: ali pripade siniu Marije Stuartove in Darnley-ja? »Avtor drame, pa naj si bo to kdokoli,« trdi Lefranc (zanj to ni Bacon, ne Rutland, ne Shakespeare, pač pa šesti grof Derby, William Stanley), »je oči vidno poskusil prikazati, koliko je vznemirljivega in groznega v tej škotski kraljevski družini«. Vendar si je Elizabeta iizibrala za narednika Jakoba VI., ki je skoraj zavladal Velik» Britaniji pod imenom Jakob I. Nam j, na njegov negotovi in vznemirljivi značaj je torej mislil Shakespeare, slikajoč Hamleta . .. Najgloblji biser angleškega dramatika je torej po splošnem zakonu »priložnostno delo«. Toda nalik vsem umotvorom se vzpenja, se vznaša nad dobo in okoliščine. Veliko skrivnost drame je treba iskati v Hamletovem srcu. A. D. & ВИШ Zgoraj levo; torijska ladja mednarodno ne varnostne službe v seve inu, kjer ogrožajo promet ledne gore. — Desno: Pria Idobivanje soli na Kitajsken daj levo: Največje vojaško svetu, last angleške zračni ce. — Cesta v Bangkoku (1< siamski kralj} '^xï/iviï o Razum ali čuvstva? Vodilen nemški znanstvenik je proučil male žilice v ustnicah in ugotovil, da se da po njihovem številu in soredju sklepati, ali vodijo človeka do uspehov hladna logika ali čuvstva. T1 emški učenjak dr. S. Bett» mann je ugotovil, da vladata J svet dve vrsti ljudi, 'in sicer l=_J ljudje z razumom, ki vladajo s hladno logiko, neizprosnimi dejstvi in sodbami, in ljudje, ki gredo po živ» ljenjski poti s čuvstvi. Zanimivo je, da je človeku na obra« zu zapisano, v katero vrsto teh ljudi ga je treba prištevati. Ne morda v očeh ali na nosu, niti ga ne izdajata visoko ali nizko čelo, temveč ustnice — najbolj spodnja — so značilne za človeka »razuma«. Med najbolj značilnimi tipi je treba omeniti prejšnjega ameriškega pred« sednika Coolidgea, ki bi bil popolno« ma drugačen človek, če bi bil imel kot senator Borah — ki je mimogrede omenjeno najbolj značilen Američan — velika usta s širokimi gibljivimi ustnicami. Znano pa je, da je imel Coolidge ozke, skoraj brezkrvne in trdno zaprte ustnice; seveda moramo vedeti, da oblika in velikost njegovih ustnic ne bi4 bile spremenile značaja, temveč bi bile takšne ustnice samo res zultat njegovega značaja. Če preiščemo ustnice z drobnogle« dom, vidimo, da je »gibljiva« ustnica sestavljena iz številnih malih žilic, ta« ko zvanih kapilarov. Te ozke prozor» ne cevke napajajo mišice in tkivo s krvjo. Po njihovem številu in soredju lahko sklepa znanstvenik, ali dosega človek uspehe s hladno logiko ali čuv« stvi. Prevelika usta, dasi niso lepa, niso preobčutna hiba za moškega. Tako be= leži n. pr. senator Borah svoje glavne uspehe prav zaradi svojih »velikih ust«. Velika usta ima človek s čuvstvi in takšen govornik mnogo lažje pre» priča množico kot n r>r. hladni in sa» mo logični tip Coolidgea. Prof. Bettmann je dalje ugotovil, da so igralci navadno ljudje s polnimi ustnicami in spadajo potemtakem med čuvstvene ljudi. Ženske so bile že davno prepričane — kar je sedaj proučila tudi znanost — da najdejo čuvstvene ženske mnogo lažje svoj Bivši predsednik COOLIDGE zakonski pristan kot zastopnice tkzv. intelektualnega tipa. V glavnem lahko prištevamo črnolaske med ženske s čuvstvi, med tem ko plavolaiske na« pravljajo le takšen vtis, ker si pač ust» niče pobarvajo mnogo bolj rdeče kot. jih lahko barva narava. Znano dejstvo je dalje, da so sever» na plemena mnogo bolj mirna kot ži» vahna južna plemena, k^ jim je že na» rava dala polne in živordeče ustnice. Človek s čuvstvi ima lahko mnogo obraznih kretenj; predstavljati si je treba, da povžroča različne izraze na obrazu »delo« ust. Tako more ptica, ki ima trde ustnice, izraziti z obrazom prav malo, ker lahko samo odpre in zopet zapre oči in kljun. Te živali — in ribe ter nlazilci — hodijo po svetu z »otrplim« obrazom. Pes n. pr. ima mehke ustnice in velik gobec in ima mnogo čuvstva, kar se lahko sklepa pO vedno drugačnem izrazu. O igri človeških oči za izražanje čuvstev se je že mnogo govorilo. To» da človeški organi za gledanje !bi učin» kovali prav tako stekleno kakor isti organi pri živalih, če bi jih ne sprem» Ijalo stalno premikanje trepalnic in ostale «kože, ki ga povzročajo usta. Mogoče je n. pr., da se človek smeje z usti, oči pa ostanejo hladne; nemogo» treba dražiti, da se pričnejo solziti Ko postajajo ljudje starejši, se »čuv» stva« polagoma »izgubljajo« in pre* iskovalci so ugotovili, da postanejo ustnice v starosti zopet ožje in tanjše. Skoraj nepobitno je, da imajo tudi pevci, govorniki in pridigarji prav ta» ko velika usta in polnokrvne ustnice kot igralci. Kdor lahko brez priprave govori ali lahko ob kakršnikoli priliki vstane in citira karkoli, gotovo nima ozkih ust s tankimi ustnicami. Ti ča» rovniki lahko govorijo ure in ure o stvareh, o katerih sploh niso razmi» sijali. Možje kot je bil n. pr. Coolidge te« ga ne delajo in sploh ne morejo sto» riti. Ta vrsta ljudi bi morala snov temeljito proučiti ter nato spraviti vse gradivo v logično in pravilno med se» boj povezano obliko. Moderni radio je bolj naklonjen tej vrsti ljudi, ker se pač kretenj in izrazov na obrazu ne da prenašati. Zanimivo je, da imajo divja plemena po večini le tanke in brezkrvne ustnice. Tudi med velikimi opicami je v tem oziru velika razlika. Gorila, molčeča opica džungle, ki je človeku še najbolj podobna, ima napete in tesno se pri» legajoče ustnice s čvrstimi mišicami, toda brez finih živčnih in krvnih kapi» larov. Gorili ustnice ne koristijo, ka» dar z zobmi nabira ter tre banane, divje češnje in druge rastline. Gorila kaže vse znake mrkega, molčečega in neprijetnega značaja in je torej — per nefas — bolj podobna severnjakom kot južnim narodom. Šimpanzove ustnice so daljše, mno» go bolj mišičaste in jih žival uporab» Ija kot orodje. Ustnice te »človeške« opice so mnogo bolj izrazite, tako da ta opica lahko v trenutku izraža strah, pa zopet jezo, zanimanje in še mar» sikaj drugega. Uspehe v življenju dosegajo ljudje z razumom in ljudje s čuvstvi, toda po različnih potih. Prva vrsta (Coolidge in slični) gredo do uspeha z obvlada» njem samega sebe in z dejstvi, druga (senatorja Boraha in slične) pa vodijo skozi življenje čuvstva, ki »potegnejo« in vplivajo na sočloveka. Morda bi se dalo s preiskavo kapi» larov pri mladem svetu točno določiti, kateri način uspeha bi bil zanj lažje dosegljiv, vsaj za ljudi, ki se namera» vajo posvetiti gledališču ali filmu. Mo» ški bi se pri tem ravnali po teh sploš» nih načelih. če pa je, da bi se oči kazale smehlja» joče, če se prej niso zasmejala usta in s tem povzročila migljanje trepalnic in brazdic na koži. Človek z razumom ima zelo često tkzv. pokerjev obraz, ki ne izdaja niti najmanjše misli, ali točnejše, na kate» rem ni nikoli nobenih sledov o isto» časnih sklepih v mozgu. Na obrazu se opazi lahko samo občutek, ki ga po» vzročajo te misli. Če je na nekoga na* merjena pištola, ne more — pa naj bi bil najboljši igralec na svetu — z obra» zom izraziti misli, da bo umorjen, pač pa lahko napravi kretnjo in pokaže občutek, ki ga je rodila ta misel... strah. Usta čuvstvenega značaja niso sa» mo velika in gibljiva, temveč njihove mišice so tako zelo napolnjene s krv» jo, da takšna usta obvladajo ves obraz. Takšnim ljudem je prav težko obdržati miren obraz. Isti učenjak je dalje dognal, da se igralci, ki spadajo v to vrsto ljudi, obi» čajno rodijo s polnimi ustnicami. Več» no pretvarjanje obraza pa še bolj po» veča kapilare, tako da so njihove ust» niče pozneje že iz samih malih krvnih cevk. Otroci so bolj »čuvstveni« kot žen» ske, slednje pa še bolj kot moški. To je ugotovljeno s poskusi, koliko jih je Dekleta, Id jih odlikujejo polnokrv» na usta in gibljiv obraz, pa si lahko pomagajo z vajami v izgovarjavL .V, Ameriki so pri telefonistinjah — ki jih sistematično urijo za poklic s pra= vilno izgovarjavo — ugotovili po kon« čanih vajah, da sq dobile mnogo ži» vahnejši izraz v obrazu. Nedavno je neka strokovnjakinja iz telefonske stroke sestavila vrsto vaj za obraz in ustnice — zaradi izboljšanja izgovar» jave in ne nazadnje tudi zaradi tega, da bi kandidatinje dobile gibljivejši obraz in polnejše ustnice. Sončni palež Malo je bilo dosedaj sončnih dni, čeprav smo že sredi leta. Že v začetku maja smo se _ druga leta goli sončili, da smo navadili svojo kožo na sonce. Letos je pa druga. Kar poizkusi se izposta» viti hudim julijevim žarkom gol, po« steno'jo boš izkupil. Vsd kožo si boš opalil. Kaj pa povzroči po kratkotraj« nem sončenju porditev kože, po dalje trajajočem prav boleče opekline z vro« čico in splošno slabim počutjem? Vro« čina sončnih žarkov, so mislili dolga tisočletja, dokler ni danski učenjak Niels Finsen dokazal, da je to nazi» ranje napačno in da povzročijo sonč« ni palež nevidni ultravioličasti žarki. Zdravniki govorijo odtlej o »svetlob« nem eritemu«, če hočejo strokovnja» Ško označiti pordečitve in opekline od sončnega paleža. Ta se sicer razlikuje od porjavenja kože, vendar pa ima s paležem to skupnost, da je navadno porjavitev, ki nastane s tvoritvijo var« stvenih barvil, posledica svetlobne dražitve. S podobnimi raziskavanji sta po» zneje Hausser in Vahle (Berlin) dogna« la nekaj novega, ko sta dokazala, da niso vsi žarki ultravioličastega svet« lobnega pramna enako učinkoviti pri povzročitvi sončnega paleža. Poznamo namreč ultravioličaste žarke, ki jih ni v sončni svetlobi, pač pa jih imamo zelo obilno v nekaterih umetnih izvo« rih svetlobe. Te vrste žarkov dražijo razmeroma zelo malo človeško kožo v primeri z vrstami ultrapramna sonč« ne svetlobe. Toda tudi ti žarki sončne korone ne opalijo vsakega človeka enako. Zato govorimo kar o posebnih tipih sončnega paleža, ki jih moremo imed seboj primerjati le, če vzamemo dogovorjeno količino pordečitve, ki ee da lahko ugotoviti, za mero svet» lobne občutljivosti. Hoteč napraviti red v raznih nazi« ranjih o tej občutljivosti posameznih človeških tipov, je predlagal v najno» vejšem času Ellinger takšno mero. Kot enoto je vzel čas, ki je potreben, da povzroči svetloba pare v živosrebrni svetilki (220 voltov, 2.5 amperov) iz razdalje 25 cm na notranjo stran pod« lahti še vidno pordečitev. Jasno je, da moremo poljubno število ljudi na ta način glede kožne občutljivosti preiskati in napraviti iz teh izsledkov statistične podatke o stopnostni raz» liki te občutljivosti raznih tipov ljudi in o vzrokih te različnosti. Ellinger je izvedel'merjenje na 1164 osebah obeh spolov v starosti od 7 do 90 let. Predvsem se je izkazalo, da so svetlolasci (blondinci) povprečno za 40 odstotkov občutljivejši za svetlobo kakor temnolasci. To je nekaj, kar smo v bistvu že vedeli iz izkustva, vendar pa je zanimivo, da ta občutlji» vost ni dosledna. V resnici se namreč svetli lasje ne ujemajo vedno s svetlo» poltnostjo, temveč najdemo mešane tipe, v katerih se križajo lastnosti be» Jega in temnega tipa. Ti križanci ne soglašajo z gornjim pravilom. Tudi od starosti zavisi občutljivost telesa za svetlobo. Če vzamemo ljudi med 20 in 60 letom za odrasle in označimo nji» hovo občutljivost s 100 odstotki, vi» dimo, da so v primeru z njimi otroci med 6 in 12 letom za polovico manj občutljivi. V, letih zorenja (pubertete) nastopi polagoma izprememba: občut» djivost rase, pri ženskah slabeje ka» kor pri moških, dokler ne doseže stop» nje odraslih. Po 50 letu pa spet po» jema občutljivost in pade pogosto ce» •lo pod mejo otroške dobe. Ženske so povprečno za 20 odstotkov manj ob» čutljive od moških. O vzrokih te okol» nosti pa ne vemo ničesar. Zanimiv, čeprav ne čuden, je vpliv mesečne mene žensk na svetlobno ob» čutljivost: v 50 odstotkih je občutlji» vost pojačena, v 20 oslabljena. Tudi med nosečnostjo rase občutljivost, in sicer do največ 60 odstotkov. Isto opažamo tudi pri vseh vnetljivih pro» cesih v našem telesu. Tudi tukaj smo povsem neizvestni, kakšni dogodki ▼ notranjščini telesa so odločilni za spremembo stopnje občutljivosti za ultravioličaste žarke. Prav zanimiva je Effingerjeva ogo» tovitev, da je ta občutljivost odvisna tudi od letnega časa. V marcu in apri» lu namreč narašča, poleti pojema, kar moremo smatrati za obramben pojav, dočim v jeseni, oktobra in novembra spet narašča. Ellinger svari na podlagi teh svojih izsledkov pred divjim zdravljenjem z obsevanjem po tistih zdravnikih, ki dajejo svoja umetna višinska sonca kar vse povprek brez ozira na starost, spol, ' konstitucijo, letni čas, vsem bol» nikom v enakih obrokih. Tu mu mora* mo povsem pritrditi. Pa tudi v krogih izrazitih oboževalcev in blaznih upo* rabnikov sončenja, ki celo male otro» čiče silijo v najneumnejše sončne ko« pela, bi si naj zapomnili njegov svet, da niso sonca vsi enako potrebni. H. Baldung Grien: »Konji v gozdu« (Lesorez velikega nemškega renesančnega umetnika), V začetku je moralo človeštvo voditi trdo, žilavo borbo s svojimi sovražniki med živalmi in se je _ razširila ta borba pozneje tudi na zaščito domačih živali pred vsakovrstnimi ôetveronogatimi in krilatimi roparji. Ta podoba se je v naših dneh docela spremenila. Človek našega pasu in njegove domače živali niso le skoraj brez sovražnikov med živalmi, temveč smo tudi spoznali, da smo šli v njih pobijanju že predaleč. Vse živali, ki so utegnile biti človeku nekoč nevarne ali so mu kratile prostor, so posvečene izumiranju. V zadnji minuti je človek spregledal, da preti tukaj uničenje nenadomestljivemu koščku narave. Z isto vnemo, s katero je prej postopal proti svojim živalskim sovražnikom, skuša sedaj ohraniti njih zadnje še živeče eksemplarje. Vzrokov nam ni treba daleč iskati. Človeška kultura je pospešila propast vseh v prosti divjini živečih živalskih vrst. Njih življenjski prostor je še vedno prabitni, nenegovani gozd. Kakor pa je mod,erno gozdarstvo spreminjalo gozd v lesno skladišče, ' odstranjevalo nizko le-sovje in plevel ter sadilo drevje v pravilne vrste, tako je divjačina' gubila svojo Uomovino. Danes je v Evropi le še malo ozemelj, v katerih nahaja divjačina svoje naravne, pragozdne življenjske pogoje. Kjer teh pogojev ni, je človek zgra-» dil umetna gojišča. V tem pogledu se Evropa seveda ne more meriti z neevrop- Izumirajoče evropsko živalstvo Krasen eksemplar zobra Glava divje mačke skimi deželami. Znani so ogromni zaščitni parki v Zedinjenih državah, v Kanadi, Južni Afriki in Avstraliji, ki so tako veliki, kakor marsikakšna evropska država. Evropa ima za takšne stvari premalo prostora, a vendar ima še oaze, v katerih živi divjačina kolikor toliko neovirano. Med živalskimi vrstami, ki jiim preti najbolj pogin in ki spadajo med najza-stavnejše zastopnike evropskega živalstva, je vreden posebnega zanimanja zo- loške vrtove, zlasti na Nemškem. Pred vojno je bilo zobrov največ v ogromnem Bjaloveškem pragozdu v Rusiji, namreč preko 700. Svetovna vojna je tu tako dobro opravila svoje delo, da jih je ostalo samo malenkostno število. Zobrovo usodo deli los, ki ga je bilo v predzgodovinskih časih ogromno število, a ga je dobiti danes samo še v širnih vzhodnopruskih gozdovih. Cenijo ga na 600 do 700 kosov in samo najstrožje zaščitne odredbe so ga obvarovale popolnega pogina. Pred kratkim se je vršila posebna konferenca, ki so se je udeležili zastopniki raznih evropskih držav, samo ber, ki ga po krivem zamenjujejo s turom. Oba sta pa bistveno različna predstavnika divjega goveda, ki je bilo do konca srednjega veka lovcem najljubša divjačina. Tur pa je že v 16. stoletju popolnoma izumrl, a še danes je primešana njegova kri krvi naše domače goveje živine. Tur je bil krotkejši in ga je bržkone že človek v kameniti dobi imel za domačo žival. Zober pa se je upiral vsem poskusom, da bi ga ukrotili. Ostal je še do danes divji potomec gozdov in močvar. Živi ga samo 50 do 60 kosov, ki so razdeljeni na razna gojišča in zoo- črna štorklja da bi se posvetovala o ohranitvi te svojevrstne živali. Velike zveri so v Evropi malo da ne izginile, n. pr. medved, ris in volkovi. Nekaj številnejša je divja mačka, pred vsem v alpskih deželah. Bober se je ohranil samo v posebnem zaščitenem ozemlju ob Labi, kjer pa ga ubija v zadnjem času tuberkuloza, tako da ga bo težko ohraniti. V Alpah se na raznih krajih zelo trudijo, da bi obvarovali že skoraj izumrlega kozoroga, Švica je osnovala celo zaščitni park za gamse, ki jim isto tako grozi poguba. Med divjimi pticami poje mrtvaški zvon črni štorklji, ki jo je dobiti samo na redkih, osamljenih mestih severne Nemčije. Njena usoda čaka uharice, kralje med pticami, planinskega orla, pa bi našteli v Evropi že skoraj na prste obeh rok. Krasni morski orel je postal tako redek, da morajo njegova gnezdišča naravnost prikrivati, ribjega orla in kormorana bo v Evropi težko ohraniti v zadnjih eksemplarjih. Tudi cela vrsta manjših ptic, kakor sokoli, je že potrebna stroge zaščite. Če napravimo bilanco, moramo potemtakem ugotoviti strašno in vsega obžalovanja vredno obubožanje evropskega živalstva. Postaja čedalje enoličnejše in skoraj je mogoče napovedati čas, ko bo sestojalo samo iz male divjadi, ptic pevk in — domačih živali. Velik je človeški greh, ki je često brez povoda in potrebe uničil toliko živalskih vrst Tem večja je naša dolžnost, da ohranimo vsaj tiste, ki jih še imamo. ^УЛРО I Odnošaji s Rusijo so kmalu zašli v kritično stanje zaradi Koreje, kjer je car skušal raztegniti svoj vpliv. Japonska Je zahtevala politiko »odprtih vrat« v Koreji. Izbruhnile so sovražnosti in teden nato Je bila napovedana vojna. Bilo Je to 10. februarja L 1904. Japonska je bila za borbo priDrav-ljena. Z mnogo močnejšo mornarico je Japonska kmalu premagala rusko vojno brodov-je na Daljnem vzhodu. Rusko vzhodno bro-dovje je težko poškodovala že takoj ob začetku sovražnosti. Rusija je v naglici zbrala še svoje baltsko brodovje, ki jje odplulo proti Japonskemu morju. Obstojalo je iz 35 edinic. Ladje so bile slabo opremljene in moštvo Je bilo neizvežbano in nedisciplinirano. X. Sipa, ki živi y Jadranskem in Sredozemskem morju. — 2. Gnezda lastavic salangan na otoku Javi -— 3. Matica termitov mača. Kar se tiče mesne hrane, menda ni živali na svetu, ki se ljudem ne bi zdela užitna, če ne diši temu plemenu, je pa morda drugemu sladčica. Vsaka živa stvar najde svoje sladokusce. Seznam »morskih sadežev« je skoraj neskončen, tako da lahko postavimo aksiom; vse kar živi v yodi, je Užitno, V nasprotju s tem pa je kraljestvo žuželk, do katerega je človeški okus precej nezaupljiv. Nekatera ljudstva rada jedo kobilice. O Rimljanih je znano, da so se radi sladkali z ličinkami nekaterih vrst hroščev. Nekaterim afriškim plemenom je najpriljubljenej-ša sladčica matica termitov. Ta matica namreč ni navadne mravljinčne velikosti, marveč pravcata koklja izrednih dimenzij in nabito polna slastnih jajčec. Mehikancem je prav priljubljena poslastica med, ki ga nabirajo neke vrste mravlje. Kitajski slado- Na sledi za Pantagruelom Dolina Loire, ki spada med najlepše pokrajine Francije in jo krasijo divni zgodovinsko dragoceni gradovi, bo imela za številne tujce, ki jo obiskujejo, vsako leto, novo privlačnost. To je farma »La Decinie-re« v Chinonu, kjer se je L 1419. rodil in preživel tudi mladost François Rabelais. Na pobudo poslanca dr. Legrosa je francoska vlada kupila to farmo in jo proglasila za narodno premoženje. Kraj ni samo pomemben zaradi tega, ker je tamkaj tekla zibelka Rabelaisu, temveč še bolj zato, ker je ozadje številnih zgodb o Pantagruelu in Gargantui. Posestvo je baje še zdaj prav takšno kot je bilo takrat, ko se je mladi Rabelais — v veliko škodo svojih hlač — drsal po stopnični ograji. (Glej 2Sa kn>-ga 1L str, 2594 kusci zelo cenijo juho lz gnezd neke vrste lastavic tako zvajnah salangan, ki žive največ v Holandski Indiji. Povsod ob Sredozemskem morju so zelo priljubljena jed sipe, živalce, ki se ne zde ravno okusne, a so, zlasti z rižem pripravljene, izvrstna delikatesa. Nenavadne sladčice - kusi so različni. Skoraj ni kraja na svetu, ki bi ne imel kake »spe-cialitete«. V današnji dobi visoko razvitega prometa pa postajajo epecialitete vse bolj obča last in ______ rad pokusil to ali ono, mu zdaj ni treba potovati tjakaj, kjer je tista reč do- TUJ ro Teheran, prestolnica moderne Perzije T Orientu je mnogo mest, okoli katerih se plete nešteto pripovedk. Ce pa obiščeš katero med njimi, si skoraj zmerom razočaran. Pač ni na svetu kraja, ki bi bil res tako lep in zanimiv, kakor se o njem pripoveduje. Zlasti velja to za perzijska mesta. Tujec pričakuje krasno mesto v cvetočih vrtovih, pa najde puščobo. Ali vzlic temu lahko vidiš v Perziji mnogo zanimivega. Vzemimo samo Teheran. Pri tem imenu se zmisliš na hladne vrtove, vodomete in loke pisanega cvetja. V Teheranu o vsem tem ni ne duha ne sluha, so pa druge lepe in zanimive stvari. Teheran, glavno mesto Perzije, leži v zračni črti kakih 900 km se-vernovzhodno od Bagdada. Je dokaj mirno mesto, a vendar stoje na vogalih prometni redarji, da nadzirajo avtomobilski promet, kadar ga je kaj, še bolj pa, da priganjajo osle, ki se ustavljajo po ulicah. V Teheranu vidiš mnogo rdečega, ker skoro vsak meščan uporablja »heno«, neko prijetno, svet-lordeče barvilo, s katerim si ženske barvajo nohte, obrvi in lase, moški pa brade. Krasno sonce je v Teheranu. Nebo je neverjetno sinje, prozorno. Na severu kipi vanj s snegom pokrito gorovje, ki je v čudnem nasprotju s sončnim žarom. V mestu se grade nove ceste in promenade. Ko pa prideš v staro mesto, v labirint ozkih, zveri-ženih uličic in pokritih prehodov, kjer so bazarji, pa moraš priznati, da se šele tukaj vidijo res zanimive reči. Vsaka stroka obrti ln trgovine je osredotočena v posebnem mestnem delu. Vsepovsod razbijajo kovač-nice za medeninaste izdelke. Vrvež oslov, IN U rOVAN7A konj, kamel in ljudi med bazarji je nepopisen. Najelegantnejša trgovska ulica Teherana je Lalezar. Tu je naprodaj blago iz vsega sveta, nekakšna mednarodna industrijska razstava. Med trgovskimi poslopji pa stoje najodličnejši hoteli in tu so tudi vsa lepša kino gledališča. O mraku se ta teheranska Fifth Avenue napolni s šetalci in venomer švigajo mimo tebe črno oblečene Perzijanke zastrtih obrazov. Res so tudi vrtovi v Teheranu, toda ne tako zeleni, kakor bi pričakoval. Cvetlice, drevje, majhni vodometi, toda povsod v teh oazah, ločenih od ceste z visokimi stenami, leži samo pesek namestu sočne zelene ruše. In ravno na takem peščenem, negosto-ljubnem svetu vzbuja najmanjši spaček vrta že lirično navdušenje. Sicer je bil že govor o pestrosti teheranskih bazarjev, a posebej je še vredno omeniti bogato izbero vsakovrstnega lepotičja in dragih kamnov, ki se prodajajo v neštetih trgovinicah. Tu najdeš najkrasnejše smaragde, svetlomodre turkize, vdelane v venčke biserov iz Perzijskega zaliva, rubine iz Burme, safirje iz Kašmira pa fantastičen zlat in srebrn filigran. Teheran je večni sejem vse Perzije in skoraj nemogoče ga je zapustiti brez odpustkov. Po večerni promenadi si imovitejši Tehe-rančani privoščijo še poset tega aHi onega kino gledališča. Zvočni filmi se večinoma predvajajo v originalnem jeziku, nekateri pa tudi v perziščini ali ruščini. V teheranskem kinu neverjetno globoko občutiš moč filma, ki zanima in privlači tako mešano gledalstvo in sili na smeh ali na jok enako zapadnjake kakor orientalce. Zanimive izkopanine v Arktidi Pri Point Barrovu na Aljaski so našli ostanke predzgodovinske naselbine Eski-movcev. Učenjaki sodijo, da gre za ostanke, pripadajoče kulturi »Thule«. Lani, poleti je odpotoval na Point Barrov arheolog James A. Ford, ki je, razen čez zimo, vodil izkopavanja vse do letošnje pomladi. Vse, kar se je doslej našlo, spada v staro kulturo Berinškega morja. Po izkopinah se da sklepati na priseljevanje mongolskih plemen iz Azije v Severno Ameriko. Zanimivo je, da so iz nižjih zemeljskih plasti spravljali na dan vedno finejše artefakte, namestu da bi bilo obratno. Dotično človeško pleme je moralo torej kulturno propadati, kar se da razlagati na ta način, da se je priselilo v te odljudene kraje iz dokaj ugodnejšega podnebja. K Problem 2 K. A. Kubel 3. nagrada na ruskem šahovskem kongresu J * S ' M И fc HIP ШР ^ Ј|Иг Иг ■ fsiil _ lAO.1.» •-ШШ liš ШШ жш шш*' mm Miм..... J_g_ Beli: Ka7, Dfl, Sb7, Sg4, Lf5; a2, b3, c3, d6, e4. čmi: Ксб, Dh2, Sgl, Lhl, c4; d3, d4, e5, f2. Mat v 3 potezah. Indska obramba Prva igra iz matchà Sultan Khan-Plohr, igrana v Londonu 22. febr. 1932. Črni : Flohr. Sg8—f6 e7—e6 b7—b6 Lc8—b7 ^8—b4 + Lb4Xd2 + 0—0 d7—d6 Lb7Xg2 Beli: Sultan Khan. 1. d 2—d4 2. Sgl—f3 3. c2—c4 4. g2—g3 5. Lfl—g2 6. Lcl—d2 7. StolXd2 8. 0—0 9. Sf3—h4 10. KglXg2? Nerazumljivo. Ad naj služi zamenjava tekačev zato, da prideta konj in kralj v slabo pozicijo ? 10. ... c7—c5! 11. d4—d5 e6Xd5 Likvidacija centra ustvari jasno pozicijo, kar je le v korist črnemu. Premoč v kmetih na damakeon krilu mu prinaša odločujočo prednost. 12. c4Xd5 Sf6Xd5 13. Sd2—e4 Sd&—f6 14. Se4Xd6 Sb8—c6 15. Sd6—b5 Ш8—e7 16. Sb5—c3 Ta8—d8 17. Ddl—cl Nekoliko boljâe je bilo Ddl—a4. 17. ... Sc6—d4 18. e2—e3 Sd4—e6 19. Del—c2 g7—g6 20. Tal—dl De7—b7 + 21. f2—f3 b6—b5! 22. Tdl Xd8 Sultan Khan poizkuša z zamenjavo stolpov zmanjšati število orožja in igro poenostaviti. Vendar ostane d-črta z izvrstno pizicijo črnih konjev zasedena. S spretnim manevriranjem kraljice preide Flohr kmalu v napad na kraljevo krilo. 22. ... Tf8Xd8 23. Tfl—dl Td8 X dl 24. Dc2 X dl b5—b4 25. Sc3—a4 c5—c4 26. Kg2—f2 Db7 —b5 27. Sh4—g2 Db7—h5 28. Ddl—c2 Beli poizkuša v obupu protinapad. Zgrešeno bi bilo h2—h4 zaradi Sf6—e4 + . - 28. ... Dh5}