V totfk. Mrtrk IsmvM* . ii in »dj, » JUri- l»tu \ltf> p.«illj:l^|,» m •li.in ix yir Mj * ._ i. M P"l I.-'-. . . 4 MM IrU . •_• ., 20 .. l*o poAfl Zi Iti,. 10 lil. — k, " Ml Mit . I ,. M rftrt M* X „ Ml „ VrH,lni.;iv,i in ..i.rivniHtvo j* T goip.ukiti uli. ali t H»rreng»M») it. 117 OlMBllMl navidnj Af*t\t?nt rr«l • m pUinJ* ,H m mmmm i Vr ii ■•» " ti.k* ikr.t. i- «• tukj Jkrjl |H, „,„.k» « ,.U.„ ■ MM iiu. z» »«»k IImI j« |ili,'at kolrk (4Umprlj) k Knkopi.i %r u »r*tv»j.., •lopni naj n« 1.1»».'»!.lm . Oinknjejo. S4t. 113. V Mui*il>oi*ii 2 1. docombra 1>S<>K. Touaj I. Zarad visorili praznikov homo izdali prihodnji list še le v torek 29. decembra. v rod, nahajati nekte, pregrehe. Da ti H m obupamo neod vtsnt c. k. sodn%k\ drugače mislili, loratno tu rč. kom zagotoviti, da te pravde ne bodo imeli nikacega upUoo na obttanek lista, da se jim torej njegovi nagi smrti ni bati. Ako »6 itevilo naročnikov toliko pomnoii, da bode mogel Ust elike izgubi vsak dam uhajati, spremenili ga bomo >• dnevnik. Naročnina ostam stara, kakor je na glavi lista brati, in sicer p<, posti za vse leto . . . 10 gld. za pol leta ... ,5 „ ta četrt leta . . 'J gld. 60 kr. Program, kterega se je m se bude „Slov. Narod" vedno držal, je.-Vse za domovino Slovenijo! da bodo gg, narodni- Vabilo na naročbo. Prvo leto obstanka in delovanja „8lov, Narodau se bliza h koncu. Po stari navadi vsega časopisja priporoča se „Slov. Nar." svojim naročnikom, da, mu ne samo tudi v prihodnjem letu tvesti ostanejo, tetnuč da vsak izmed njih med krogom svojih znana v skuša pridobiti novih naročnikov našemu časopisu j torej se udeležuje javnega zastopanja in branitve svetih pravic slovenskega naroda ■ za ktere mora biti vsa/; pravi rodoljub pripravljen sodelovati, kar je\ v njegovi moči. Ene te.li starih navad pak se ne bomo posluži vali, u8lov, Narod" namreč se bode sam hvalil. Z dobro vestjo lehko kažemo nazaj na svoje, prizadevanje, in stav/jamo čč. gg. prejemnikom in bralcem na razsodbo, koliko smo skušali pregnati vsakako kramo apatijo v delovanji za. našo ljubljeno domovino, kako smo vedno le blagost narodovo pred očmi imeli, brez vse.// ozirov na osebnosti pO dobrem prepričanji za pravo spoznano pot kazuje. In ker nas upanje navdaja , da nam bode v tem vsak za, Slovenijo vnet domoljub pritegnil, za tega de/j mislimo, da je vsak čast. naročnik in podpornik našega lista , podpornik slovenske reči, ne posebej „Slov. Naroda". Nismo namreč lista v življenje spravili Z družim namenom, kakor da, služi domovinskim koristim in naši narodnosti, /deri od vseh krajev nevarnosti, žugajo, ako se narod ob pravem rasu ne zdrami in navduši, da se jim lehko pripravljen in ene misli v bran postavi. Nismo lista ustanovili, iz dobiekarijc, temveč, lastništvo se ni nikacih irtev strašilo, ter s svojimi novci in trudom, kar je moglo storilo za materijalno podlogo ter za, duševno delovanje. Prizadevali si bomo tudi v prihodnjem letu skrbeti, da bomo z dobrimi dopisi iz raznih krajev Slovenije in znamenitijih mest (Dunaja, Prage, Zagreba, dalje iz Ljubljane.. Gorice, Celovca itd.) o znamenitejih političnih dogodjajih in s sporočili slovenskega gibanja se dostajočih zadostili vsem pravičnim tirjatvam č. g. Izplačevanje dolga. Potroški................... 11,940.452 „ (Med tem v srebru 163.611 gl.) XIV. Stroški za upraviteljstvo drž. dolga . . 1.715.000 „ XV. Doneski za skupne zadeve ..... 64,428.213 „ I) o p i si, Iz Izubijane '2.'i. dec. —r— [Izv. dop.J Kakor je zaljubljen starec strašno smešna podoba, lako so se tudi naši birokrat je in odpadniki s svojim posiljenim navduševanjem pri banketu smešili. Visokolcteče fraze , to-asti na bergljab, z vinom podprt „vibaren" enttiziazem, bengaličen ogenj med štirimi stenami in kar se je dalo še posiliti, vse je bobnelo, da bi sc vendar svet prepričal, kako vesela, srečna in blažena je kranjsko-slovenska dežela. Po druzih mestih. na Dunaji, v Gradci itd. so se vendar strezovali. Dunajski listi vidijo sami, da se nima prav za prav nihče vzroka veseliti in praznovati ustave, ki je pokazala toliko pomanjkljivosti, ki narodnim vprašanjem nasproti še gotovo ni, da bi nespremenjena ostala. Vse to pa ljubljanske uradnike, kakor so Uranitsch, Krti, učitelj Pirker. prof. Pcrger itd. ne zadržuje toastirati. In ljubi Dežman, prijatelj Slovencev, je zopet svojo „proteusnatur" malo odgrnil ter v „kranjskem" jeziku napil Kranjski deželi. Radoveden sem, kako ga je prusotilni prof. Heinrich, njegov prijatelj strahovito kaznovalno gledal, ko jo v Germaniji posvečeni sobani na strelišči zaslišal njemu zoperne glasove „aus diesem schvvcineland Krain". Pesnik Auersperg pak je vse nemškutarstvo v Ljubljani štempljal za mučenike, kajti pisal jim je velemogočno: „harret aus!" In druga „proteusnatura" po duhu in značaji Dežmanov brat g. Klun jo telegrafoval nekaj o „luči" in „svo-bodi" in „lioch don verfassungstreuen kiimpfern". Revček , ta Klun. ..Bojo-valce" jih imenuje. „Se schlimmer! giingens, giingens!" bi mu rekla dunajska lepotica. Zakaj jih po pravem imenu ne imenuje, ki jih vendar pozmi od svoje volitve sem; pozna jih, kajti zvit gospod je in premelen kakor lesjak. Za „ltlč in svobodo", pravi da sc bori, — pravi — da! Do polnoči so banketirali in ustavo in Avstrijo so pomagali rešiti. In ko so o polnoči razkropili se, pravijo da jo mesečni rožiček poredno smijal se Dežmanu, ki je domu koračil, Dežman pa mesečnemu rožičku. In ko se je potem doma v Blatni vasi v odejo zavijal, zasmijal se je prav Iju-beznjivo in roke mencal, rekoč: „Pa sem spet eno dal Slovencem s kolom po glavi". Dolgo je potem premišljal na uvodnem članku, ki bo kmalu v .,Tagblatt-uu na dan prišel, to sc ve da liberalen. Pravijo da ho obrnen proti „Danici", in bo imel radikalen in fraj-religijozen napis „Sv. Janeza špeh.\ Planina, 20. doc. [Izv. dop.] Ni davno, ko sem čital v Vašem listu dopis iz Planine, v kterem pa ni bilo govorjenje o Planinskem trgu, marveč o razmerah slovenščine pri Planinskih gosposkah. Tudi jaz moram pritrditi, da bi se pri naših gosposkah moglo lehko več v domačem jeziku pisati kakor se piše. Kje jc treba vzrokov iskati, ne bodem razlagal, vsak sam dobro ve, da je §. 1!) decemberske ustave podoben lepemu grozdu — na steno namalaneniu. Keduj se bodo našemu jeziku na vse stečaje vrata v pisarnice odprla, kdo tove? — Dozdeva se mi, da bo treba silnega navala, da skoz vrata proderemo, ktera še vedno neprijazna roka pripira. — Moj namen vendar ni, o tej zadevi obširneje govoriti, jaz se raji podam ven iz oske Planinske doline, in sicer na Planinsko goro. Kjo pa jo Planinska gora? — Nad Planino, in sicer prec nad novo cesto , ktera pelje skoz Planino čez gozd v Postojno. Pot na Planinsko goro jo še precej dobra, samo da jo z ostrini kamenjem posuta, treba je debelih podplatov. Kdor ima nekaj ur časa v Planini se ustaviti, ter ima tudi zdrave noge in nepohabljena pluča, naj so potrudi na Planinsko goro, gotovo se ne bode kesal, to se ve, da mora vreme ugodno biti, da pogleda ne zapira oblačno nebo. V 1 uri lehko do-speš na vrhunec gore, na kterem je postavljeno žolnirsko znamenje. Iz tega vrhunca se Ti kaže zanimivo cirkniško jezero v podnožji mogočnega Javor-nika; ua drugi strani jezera vidiš širokočelo Slivnico, kamor so nekdaj hodile ali jahale na starih metlah in burkljah družice peklenskega gospodovala — sredoveke čarobnice. V podnožji Slivnice je razpoložen trg Cirk-nica. Od Cirknice nazaj proti Planini je Rakek s železnično postajo. V podnožji Planinske gore, iznad ktere si svet ogleduješ, jc Planinska dolina, skoz ktero se Unca vije. Kaj lepo se vidi tudi cesta iz Planino čez gojzd v Postojno; Postojna se pa vendar ne vidi, ker je pod postojnskem hribom skrita, na kterem se vidijo razvalino starega grada. Krasen jo pogled naprej čez Postojno, tudi Učka (monte magiore) se vidi. Nanos s svojem širokem čelom Ti pa zakriva pogled v lepo Ipavsko dolino. — Obrni se, kakor hi Ti kdo komandiral; „rekts um" pa gledaš proti Ljubljani, vendar Ljubljane ne moreš viditi, pravijo pa. da so ljubljanski grad vidi, čo je nebo dosti čisto, in če nisi kratkoviden. Vidiš pa vse velikane kninskih gora. Triglava, Grintovca itd. itd. Težko zapustil planinsko goro, tako krasen pogled se Tvojemu /raku pomuja. Planinska gora res zaslužuje, da hi jo obiskal vsak, komur jo mar za krasni pogled po Notranjskem. Iz Celja 21. dec. (Izv. dop.] Prva letošnja beseda, ktero smo včeraj v čitalnici imeli, bila je prav vesela in lepa. Igrali so „Strupu; naloge so bile sploh med same izvrstne moči razdeljene. Mlajša gospodičina Kočcvur-jeva, ktera jo včeraj prvikrat na glediščni oder stopila, sc jo tako domača čutila, in tako sposobnost razodela , da smemo čitalnici za to novo moč lo čestitati. Sicer se temu ne smemo posebno čuditi, če pomislimo, da ima tako umetno izobraženo sestro, kakor je gospodičina Panika za svojo učiteljico, s ktero se naša čitalnica ponašati sme. Veselo je slišati, kako njima lepo in gladko slovenski jezik teče. Gg. Jeretin in Kapus, ktera sta nam kakor najvrlejšo moške moči dramatičnega dela naše čitalnice že od prej dobro znana, sta svoje naloge s tistim trudom, in z navado pravilno razumljivostjo dovršila . ktero smo že prejšnje čase kakor pri izurjenima igralcema hvaliti priliko imeli. Ravno tako je gospa Kapusova. ktera nam je tudi že od pred v dobrem spominu, svojo rolo popolnoma izvršila. Naravno igrana prostosrč-nost „perice", kmečkega slovenskega dekleta, je vsem dopala. Akoravno jo tudi nemški Casino ta večer glasbeno besedo napravil, se jo vender čitalnica tako napolnila, da je prostora zninnkalo; in če se čitalnična družba malo pomeša, bodo naše veselice v vsacem obziru dovršne. Po dokončani igri je novo pevsko društvo množino lepili pesem zapelo, kar je s občno pohvalo sprejeto bilo. Družba se je daleč v noč celo zadovoljna razšla. — Omeniti še meram, da nas je prvokrat okrajni poglavar, g. VVratič s svojo nazoč-nostjn počastil. Ravno še mi v glavo pade, da nas v kratkem g. Schniid, okrajni svetovalec, hud nemškutar, in krušni oče „Tagblatta" zapusti , ker je v Ljubljano za deželnega svetovalca imenovan. Naj nas Ljubljančanje ne poinilujejo za to izgubo! Iz Prage, 18. dec. [Izv. dop.) — Volitve za mestni odbor so, kakor Vam znano, končane, akoravno je uboga zlata Praga stokala pod težkim bremenom izjemnega stana, kteri je imel menj upliva na naše volilce, nego si jo mislil g. Koller in z njim vred ne lc nemška kazina, ampak tudi narodna stranka. Da se je bala narodna stranka naša, kaže daje prosilo mestno svetovalstvo pred volitvami pri deželni vladi, da bi se volitve za toliko časa preložile, dokler bi imel trajati izjemni stan. Ali svetovalstvo je mislilo in — Koller obrnil. Volitve so se morale rešiti 14. t. m. Gotovo je mislil g. Koller, da volilci ne bodo zvesti ostali svoji nalogi in svojemu narodu, ali zdaj jc pa Koller mislil, volilci pa obrnili. Koliko upanja so imeli „kazinoriterji", temu jo dokaz njih predrznost v agitacijah, ki jo izhajala z predrznega zaupanja na — milost izjemnega stana. Predrzno zaupanje so jim je takrat hudo kaznovalo. Vse so poskušali, še goljufija tem kulturo-noscem ni bila preostudna, pa vse zastonj. Narodna večina je, kakor mora biti, zmagala. V vseh volinih redih razen v drugem na Starem mesti in ua Mali strani so zmagali narodnjaki, in skoraj povsod z veliko večino. Da v teh dveh redih ni bilo mogoče zmagati, je očividno, ker je več kot polovica volilcev uradnikov, kteri morajo, se ve da tako plesati, kakor jim žvižga Koller. —- Kmalo bi bil pozabil: Tudi v židovskem mestu so zmagali Nemci, ker za tam ni kandidiral nobeden narodnjak. Z med 31 voljenih je 23 narodnih in 8 nasprotnikov. Zmaga torej lepa. Vendar pa trdijo nasprotni organi, da so zadovoljni z izidom volitev. Tudi Schillerovemu pogorelcu je ostala „sladka tolažba", da mu je vsaj nekaj ostalo Politični razgled. O poljskem poraziiniljonji so razglasili zdaj državni poslanci Gro-b.olski, Ziemalkovski in Ziblikicvič tole pismo: »Časnikarska novica, da nam je minister netrajnih zadev pri zadnjem razgovoru glede resolucij gališkega zbora rekel: „da bo on za svojo osebo vse storil, da sc ustreže željam izrečenim v resoluciji" — ima zmoto za podlago, ker nam minister kaj ta-coga ni obetal. Ravno tako je neresnično, da bi bilo poljsko shodišče šest svojih udov odločilo, ki bi morali na Dunaji ostati, da bi se nadalje o po-raziiuiljcnji i ^izgovarjali. Poljsko shodišče ni nobenega svojih udov k temu odločilo in sploh nič določilo v zadevah daljih dogovorov. Dunajski listi niso 21. decembru delali posebnih ovacij. „N. fr. P." pravi v svojem večernem listu : denašujega dne ne moremo zapisati , da ne bi vsaj z eno besedo omenili, da je denes obletnica dokončane ustavne re-visije. Urez svečanosti bo ta dan pretekel, k većemu da bodo nekteri časnikarji, ki ravno nimajo druzega zanimljivcga kaj povedati, v njegovo posve-čevanje kako poročilo o spravi na semenj prinesli, bodi si o češki, ali gali-ški; seveda le zato. da vse to jutri zopet prekličejo. V svojem listu 22. decembra pa prav po ..Kigarovo" piše: Ustava je to leto pretrpela, in mi smo ustavo pretrpeli: to je sicer skromna, a vendar neovrgljiva zasluga, ktera se mora popravljeni ustavi priznati". -- Naši mali nemški listi po provincijali pa so vpili, da je bilo joj. Mlado kuže tudi na mesec laja. Začasna vlada srbska je odprla 20. t. m. v Delemgradu ustavni odbor s prestolnim govorom, v kterem se povdarja potreba ustavne vlade, ugodnost sisteme dveh zbornic (gosposke in poslansko), odgovornost mini-storstva in svoboda tiska. Prostolni govor naglasa vrhov pravo narodne skupščino, da si izbira vladajočo rodovino, da imenuje vlado, in da vreduje. pravo prestolnega nasledstva v onem slučaji , ko bi sedanji knjez brez ded-nikov umrl. Bcligruški ustavni odbor je z 71 izmed 72 glasov sklenil, da jo potreba » srbski državi reform. Praška »Corretp." prav o^odepolno opisuj.- Srbijo in pravi med drugim : Mi vemo, da je srbska vlada jasno in gl.i-.no objavila, da si šteje med svojo domorodtie dolžnosti izvršiti politični program knjczu Mihajla, a vidimo, da je ta vlada Srbijo v malo mesecih od politične veljavnosti spravilo na politično ničivost. Vemo, da se je pred ne-kterimi dnevi sešel v Delcingradu mnogobrojen ustaven odbor, ki ima nalogo o vprašanji netrajnih reform posvetovalno besedovati in radi verujemo da sc ho s tem dalo opravila ljudem, ki radi mnogo govore, a ne uineino, da bi se s takimi stvarmi izvršil srbski poklic in program knjeza Mihajla, to tem manj umevamo v času, ko imamo morebiti boj med Turčijo in (frčijo pred duii, s kratka le to nam je jusno, da je Srbija nehala biti političen faktor, o kterem je mislila evropska diplomacija, da mora ž njim računiti in in da se je spremenila v ničlo , na ktero se opirati se nikomur potrebno ne zdi. Iz Bukarešte se na Dunaj piše. daje romanska vlada orožje, kar ga jo dobila čez Rusijo, razdelila med sosednje Jugoslovane. Bukareštinska „Terra" piše : Mi smo porok, da že polovica pušek na igle, ki so se nam s preoblečenimi policijskimi prefekti čez Rusijo sem poslali, ni več v Romuniji, ker jih je naša vlada razdelila med sosednje Jugoslovane , ki bodo pač v kratkem imeli priliko pruske puške dobro rabiti. Iz Italije se čujo o grozovitni nezadovoljnosti, ktero ljudstvo po vsej državi kaže zarad tega , da jih bodo v Rimu zopet nekoliko usmrtili. Ljudstvo in javno mnenje se neki sploh in očitno povprašuje, ali ni nobenega sredstva ubraniti to usuirtenje. Lcvičnjaki italijanskega zbora zarad tega tirjajo, naj vlada po svoje s tem odgovarja Rimu, da ne plačuje več obresti od onega rimskega dolga, kar ga njej pripada. Po najnovejših poročilih je papež zaukazal, da se imajo dotične pravde iznova pregledati. Italijanski kralj le bil poslal posebnega poslanca v Rim pomiloščenja obsojenega Ajanija in njegovih tovarišev prosit. Iz R i 111 a se pripoveduje, da g. Trauttmansdorf pri svetem očetu hoje ne bo nič opravil. On je namreč tirjal, naj bi se nekteri konkordatovi člani, namreč oni o šoli in zakonu popravili in naj bi sv. oče opominjal škofo, da store kar morejo, da veljavo zadobu nove verske postave. A to se mu ni obljubilo, marveč zažugalo, da bo papež škofom veleval, naj proti-vijo novim postavam. Dosedanji francoski minister zutiajnih zadev manj. dc Moustier je iz službe izpuščen; na njegovo mesto stopi Lavulette. Tudi 2 druga ministra sta tla. V Bcrolinu s to spremembo niso posebno zadovoljni. Ministcrska sprememba francoska prizadeva mnogo ugibanja. Vendar so si vsi francoski listi V tem edini, da pri osebni politiki cesarja Napoleona sprememba nima posebnega političnega pomena, k večemu imajo novi ministri zunajno že kazati, na ktero pot misli Napoleon svojo notrujno in zunajno politiko zasukati. V Italiji so po ilorentinskih listih z minister-sko spremembo zadovoljni. O Lavaletu je znano, da ni prijatelj niti rimski kuriji, niti francoski posadi v papeževi državi. Rimski časniki se zopet s tem tolažijo, da ima francoski minister zunajnih zadev le depeše pisati a ničesar določevati, kar je zopet istina. Na pol vladni list francoski „Opinione" piše, da ste si Rusija in Prusija kar največ mogoče prizadevali ohraniti mir na vzhodu, da hi le Francija in Avstrija za ta trenotek ne imela nobenega povoda , lotiti se vojske. „Opin." pristavlja, da če bi se tudi dala vzhodna vojska začasno in za silo potolažiti, to vendar ne bi moglo braniti, da se v najbližem času vname evropska vojska. V Španiji so so pričele volitve za ustuvodejni zbor. Poroča sc, da so volitve skoraj povsod mirno ln redno vrše. Kakor se dunajskim listom poroča, nasvetovala je Rusija, naj bi se sklicala zarad grško-tuiškega razdvoja konferencija onih vlasti, ki so podpisale pogodbo leta lH.'ili. 1'Vancija tirja kongres. Tu rš k o - g ršk i razdvoj še vedno ni krenil na določivno pot. Francoskim listom je došcl telegram: Porta je 14. t. m. dobila od svojega poslanca v Atenah brzojavno sporočilo , da je Grčija zavrgla tirjatve ultimata. Poslanec se hitro na pot pripravlja. Da bi se Grkom zlajšalo odpotovanje iz Turčije, dala jim je porta nekoliko ladij v porabo. Grški fregati, ki je hotela po poslanca v Carigrad, ni se dovolila pot čez Dardanele. 15. t, m je izrekla grška vlada zastopnikom hranilnih vlasti in pruskemu prav narav nost, da ni tirjala od Turčije odlašanja, da bi bilo to tudi odveč, kajti Grčija se ne ho vmaknila s svojega stališča. Najnovejši carigraški glasi se prav vojno glase: Dve turški armadi 30,000 mož močni se bližati pod zapo-vcljuištvom Omer Paše po Epiru in 'Pešaliji grškim mejam. V Carigradu so ondašnji Grki v veliki zadregi, ker so jim deželo prepovedali, nekoliko jih je že na ladijah. Nevdeleženc vlasti si le še obetajo, da se bo dal boj omejiti le na Turčijo in Grčijo in vbraniti svetoven požar. Iz Aten se ob enem poroča, da jo odstopil minister Bulgaris 111 da je prevzel Komonduros vodstvo. Komonduros je Vcliko-grk najčisteje baze in hud sovražnik Tur kov; njegova politika hi bila vojska za vsako ceno, vojska brez vsega obzira. Po najnovejših vestih se vkljub vsemu pomirjajočemu prizadevanji hranilnih vlasti ni nič izboljšalo. Grška se ne poda in Turčija bo menda pogoje svojega ultimatuma hotela z oboroženo roko izvršiti. Sicer še ni nič slišati o postopanji Oiner Paše. vendar je po sporočilih iz Carigrada turški admiral Ilohbart Paša zaprl luko Sira. Važneji jo glas, ki pripoveduje, da je Rusija grškim ludijam dovolila obešati rusko zastavo, kar bi prav jasno kazalo , da so je postavila Rusija Grčiji na stran proti Turčiji. Da Rusija ne hodi iste poti s zapadnimi vlastimi, kaže tudi to, da je tirjal knjez Gorčakov od francoske vlade, naj opraviči svoje vedenje v Carigradu. Na dalje se poroča, da pripravlja grški kralj manifest na vse vzhodne narode. Glede avstrijske vlade se sicer trdi, da je dala svojemu zastopniku v Carigradu povelje, naj vse stori, kar zahtevajo avstrijske kupčijske koristi, vendar celo „N. f. Pr." potrjuje, da je avstrijski internuncij bar. Prokcsch-Osten zapustil Carigrad, da mu pa ui še imenovan naslednik in da se na tn tudi nič n-misli, da je torej v tem pivva/iiem času avstrijski. zastopništvo v Carigradu iiročtmt) ljudem druge ali tretje di;loniatične ušle. . Kazne stvari. * (Ali je Ogerska domača ali tuja dežela?) Okrajna sodaija netrajnoga mesta dunajskega je imela nedavno prav zanimljivo pravdo. Novi šaljivi list „der Floh" je imel svojo prvo tiskovno pravdo; izdatelj tega lista, ki v Pešti izhaja, je napravil na Dunaji svojo prodajalnico, in jo to s kratka oblastniji naznanil. Zato je imel hitro državnega pravdnika za vratom, kteri je trdil, da je list, ki v Pešti izhaja, tuj list, da mora torej, ako hoče svoje številke na Dunaji prodajati, imeti za to posebno dovoljenje političnega deželnega predsednika. Ker pa tega dovoljenja ni imel, tožil je drž. pravd-nik administratorja tega lista prestopka po §. 23 tisk. post., in je tirjal, naj se obsodi na 100 gl. plateža in prepoved pograbljenega lista. Zagovornik je razlagal, da Ogerska ni tuja dežela, sodnik obtoženca ni krivega spoznal, državni pravilnik pak je oglasil pritožbo. Listkar nemškega časopisa pravi k temu: Ko bi to ne bilo prokleto žalostno, bilo bi srčno kratkočasilo ! * (Srenjska volitev v št. Ju rji) pri Celji se med srenjčani prav resno pripravlja in se prav temeljito pretresuje slabo gospodarjenje sedanjega odbora. To je prav veselo znamenje, da se pričenja naše slovensko ljudstvo tudi na tem polji gibati in za svoj lastni žep brigati. Dozdaj je pač v nekterih krajih bila in je tudi še zdaj srenjska blagajnica mlečnata kravica, kteri so srenjčani vedno in vedno krmico pokladali, ktero je pa često molzel le g. župan s svojimi botri, „švogri" itd. odborniki. — Kakor čujemo, se je dosedanji šentjurski župan, ali kakor se sam v svojem oklicu mogočno imenuje „purgannujster'\ temu gibanju tako nesrečno nasproti postavil, da se bo imel boje pred okrožno sodnijo celjsko zarad žaljenega poštenja zagovarjati. * (V Postonjski čitalnici) bo nedeljo 27. decbra. glediščna igra; igral se bo „Župan". Ker bo samo družabnikom na prosto voljo dano plačati vstopnino ali ne. sicer pa se bo imela vstopnina 20 kr. odšteti, odbor vse prijatelje Slovenske 'Pulijo k tej veselici vljudno povabiti, Ob enem daje odbor naznanje, da bo pravilni občni zbor čitalničnih društvenikov 31. decembra o 7 uri zvečer. Tudi ta večer se bo napravila veselica, da se dostojno praznuje slovo nam Slovencem pomenljivega leta 1868! Odbor. * („Trigl.iv) bo izhajal po novem letu dvakrat na teden. * (Iz glavno deželno blagajnice kranjske) je zmanjkalo 11.000 gl. in je izginil blugajničar K. * (V i so k z ločinec). Zadnje dni seje obravnavala pred deželno sodnijo dunajsko pravda zarad goljufije proti dvornemu svetovalcu Schwabu, ki je v svojih prejšnjih letih služil tudi v Celovci, Zagrebu in Ljubljani. Obtoženec je bil krivega spoznan in obsojen na 4 leta sedeža /. enodnevnim postežem vsak teden. * (Klagenf. Zoitg.) je pričela 21. decembra nabirati prostovoljne doneske na Koroškem, s kterimi se bodo dobri in lakko uniljivi spisi o ustavi nakupili in potem razdelili med kmečko ljudstvo. * (Karntnerblatt) je naslov novega nemškega tedniki, ki ho po novem letu pod vredništvom bogoslovskega profesorja g. Nemca izhajal v Celovcu. Njegov progrum je izražen v besedah: dokazati, da je kdo lehko ob enem najbolji katoličan in najliboralneji mož. * (Čudni svetniki.) G. Evg. Pufike, rojen Poljak, je svojo delavnost pri graškem „Volksblatt-u" s tem pričel, da je brez vsake znanosti o Slovencih napisal 3 deuuncijatorične članke proti „Slov. Narodu". Zdaj se je mladi mož preselil k „Vuterland-u". Tudi tu je njegovo prvo veliko delo zahavljiv članek proti „Slov. Narodu". Peče ga posebno naš članek „Čudni svetniki", kterega brez vsega razloga podtika g. dr. Vošnjaku. Da mu potolažimo njegovo razburkano vest, naj mu povemo, da je „Čudne svetnike" pisal slovenski katoliški duhovnik, in da smo mi v članku le izpustili osebne napade proti g. Putfkeju. Kar se članka v „Vatrld." tiče, je sestavljen iz fraz, kakoršnih je bil g. Puitke že v „Volksblatt-uH lepo gručo nakopičil in na novo kaže, da bi Nemci vseh barv vedno radi ostali le varuhi „nezrelih Slovencev"; kar več obetajo, je prazna fraza! V smeti z vašo frazo! Listnica vi-rdništva. Uosp. dr. Iv Hm', v Post.: Za čitalnična ozimnih, ktera moremo uvrstiti med „Razno ftvari", ne jemljemo nobenega plačila. G. A. Z. vik. na Tom.: Prav radi bomo odprli naše prostore nasprotni kritiki, ktera pa mora biti pisana na podlagi kritikovane knjige . sedanji spis, ki ima menda namen , rešiti čast „N. sv." pa se peča večidel le z osebo prvega kritika, a nikjer no s knjigo, njenimi dozdevnimi prednostmi in lepotijami samimi. Kina bi prišli, ko bi hoteli svojim sodelavcem tako nedokazano „neumnost" očitati V Ako nam hočete podati hvalečn kritiko, stoječo na umetuosti in eBtetičui podlagi, bodete le prepričali, da nam je kakor povsodi, tako tudi tukaj le za stvar, a prav nič za osebo. Kakor pa sc tudi odločite, to lahko trdimo, da g. J. J. nikakor ui imel namenov, ktere Bte Vi našli v njegovem spisu , in da bi bil — kakor ga poznamo — raje hvalil, kakor grajal, ko bi se mu bila stvar zdela hvale vredua. Lepo ukoreninjenih lfc*f* trsnili sadežev I "št* IVlaliiika ali pošipona (Mosler)....... 7000 tVniiia ali Vraucka (blaue Zimmttraube) . . . 5000 oddam iz svoje trsnico (Rebenschule) in sicer: Maluika 1000 po 14 gold., Vraneka 1000 po 10 gold. v Pragerhof (železniško postajo južne železu.) postavljene. Dr. J, \osnj;ih , v Slov. Bistrici. Oiniajsk« borza od 23. decembra. 5% metalike 58 fl. 65 kr. Kreditne akcij« '>37 fl. 80 kr. 5o/0 metalike z obresti v maji in nov. 59 ti. 50 London 119 fl. 60 kr. 5'/„ narod, posojilo 04 ti. 10 kr. Srebro 117 ti. 75 kr. 1860 drž. posojilo 90 fl. 20 kr. Cekini 5 fl. 681/,, kr. Akcije narod, banke 659 fl. — kr. izdatelj in odgovorni vrednik Anion Tomšič. Lastniki: Or. Joče Vošnjak In drugi. Tiskar Ldunrd Jnn/I«